Iz razsnili držav Rasko-tarška pogajanja prekinjena bi v pretresu turške vlade. Turski zunanji minister Saradzoglu se je mudil tri tedne v Moskvi, da bi zaključil s podpisom pogodbe rusko-turška pogajanja. Pogajanja niso bila zaključena in je turški minister zapustil Moskvo 17. X. ter odpotoval v domovino, kjer proučuje turška vlada vse ruske predloge in zahteve, predno bi se zavezala sovjetom s posebno pogodbo. Angleško časopisje je obvestilo javnost, da so se razgovori med zastopnikom Turčije in sovjeti zavlekli radi tega, ker je turška vlada po pogodbah, ki jih ima z Anglijo in Francijo, sproti obveščala Pariz in London o vsakem ruskem predlogu in vprašanju, ki so se obravnavala v teku moskovskih razgovorov. Poleg tega je morala turška vlada glede onega dela nameravane pogodbe, ki se rianaša na Balkan, vpraševati za svet tudi vlade balkanskih držav. Gotovo je, da ni prevzela doslej Turčija nobenih obveznosti, ki bi ne bile v skladu z odnošaji Turčije do Anglije, Francije in balkanskih držav. Podpis trostranske angleško-francoskoturške pogodbe. Zgoraj poročamo, da ni prišlo po 3 tedenskih pogajanjih v Moskvi do sklenitve pogodbe med sovjetsko Rusijo in Turčijo. Pač pa je bila 19. X. v turški prestolnici Ankari podpisana trostranska pogtfdba med Anglijo, Francijo in Turčijo. Na dobo 15 let sklenjena pogodba določa medsebojno pomoč za primer napada na eno izmed podpisnic ter za Romunijo in Grčijo, za kateri jamčita Anglija ter Francija. Pogodba ima še dodatek, kateri določa, da Turčije ne vežejo določbe te zveze v primeru, da bi se morala spričo njihovega izvajanja zaplesti v vojno z Rusijo. Najnovejša trostranska pogodba je največjega pomena, ker jamči nedotakljivost Romunije napram Rusiji. iffova trozveza je pa tudi prekrižala marsikatere račune dvozveze Nemčija-Rusija. Treba namreč vedno z nova povdarjati, da ima Turčija v rokah dohod iz Sredozemskega morja skozi Dardeagle v sovjetsko Črno morje. Bolgarska vlada odstopila. Angleškofrancoska-turška -včza je ustvarila na Balkanu nov položaj, ki je izpodrinil iz tega dela Evrope vpliv Nemčije ter Rusije. Bolgarija je upala, da bo dosegla s pomoejo Nemčije ali Rusije popravo svojih mej in predvsem dobila od Romunije ob prevratu ji odvzeto Dobrudžo. Po zgoraj omenjeni trozvezi pa se mora Bolgarija približati novi zvezi balkanskih držav, katero snuje Italija in h kateri hoče tudi Madžarska. Pod opisanim vidikom je odstopila 19. X. dr. Kjoseivanova vlada. Novo vlado pa bo sestavil zopet Kjoseivanov pred rednim zasedanjem sobranja ali parlamenta, katerega bo otvoril kralj s prestolno besedo 28. X. Preselitev južnotirolskih Nemcev se bo začela izvajati. Naš list je že parkrat pojasnjeval, da hoče Hitler vse nemške manjšine, katere so razkropljene po evropskih državah, videti združene z Veliko Nemčijo. Nemško-poljska vojna in zveza Nemčije s sovjetsko Rusijo sta preselitev nemških manjšin pospešili. Nemci iz baltskih držav se že selijo v Nemčijo, odkoder bodo naseljeni po Poljskem. — Mnogo pred izbruhom sedanje vojne se je govorilo in pisalo o preselitvi južnotirolskih Nemcev, ki spadajo od prevrata pod Italijo v Nemčijo. Dne 21. X. je bila v Rimu podpisana preselitvena pogodba, katera določa, da je preselitev za vse nemške državljane, ki prebivajo na južnem TSrolskem, obvezna, in mora biti končana v 6 mesecih. Preselitev južnotirolskih Nemcev, ki pa so itaiijanski državljani, ni obvezna, ampak prostovoljna. Ti Nemci se morajo do 31. XII. t. 1. izjaviti ali hočejo ostati v Italiji, ali če se hočejo preseliti, če hočejo obdržati italijansko državljanstvo, ali sprejeti nemškega. Ako se bodo odločili za nernško državljanstvo, morajo iz Italije do 31. XII. 1942. Posvetovanja poglavarjev severnih držav. V Stockholmu na Švedskem so se zbrali 18. X. vladarji Norveške, švedske, Danske in predsednik Finske s svojimi zunanjimi ministri, da razmotrivajo o povsem novem položaju. v Evropi, ki ogroža tudi severne države. Posvetovanja so bila otvorjena s svečano službo božjo, kateri so prisostvovali vsi štirje državni poglavarji, člani švedske kraljevske rodbine in člani vlade. Protestantovski nadškof je imel nagovor in prosil Boga, naj blagoslovi važna posvetovanja. Nato so vsi pričujoči molili za mir. Konferenca je bila 19. X. zaključena in so nato zbrani vla- darji govoriii po radiu in povdarili važnost stroge nepristranosti severnih držav in njihovo medsebojno povezanost. Severne države bodo tudi za bodoče podprle vsak korak, ki bo stremel po obnovitvi miru. Usoda in bivališča bivših poljskih državnikov. Kakor znano, so se zatekli voditelji poljske države po zlomu v Romunijo, kjer so še danes. Po poročilu iz rumunske prestolnice Bukarešte se je preselil bivši predsednik poljske republike Moscicki iz Bikaza v Krajevo. Maršal Rydz-Smigly, ki je doslej prebival v Krajevu, se je nastanil v Dragoslavelih, mal: vasici v Visokih Karpatih. Bivši zunanji minister polkovnik Beck leži težko bolan na pljučih v Kronstadtu. Ostali člani bivše poljske vlade prebivajo že od začetka oktobra v kopališču Mehadija. Madrid zopet prestolnica španske. Radi državljanske vojne si je izbrala vlada generala Franca mesto Burgos za svoj sedež, ker je ostal Madrid do zloma eno glavnih oporišč rdečih. Po popolni zmagi nacionalistov je bil Madrid radi neprestanih in nad dveletnih zračnih napadov v tako razrušenem stanju, da so ga morali vsaj nekoliko popraviti, preden so ga lahko zopet proglasili za prestolnico od komunistov osvobojene Španije. Dne 21. X. se je sestala v Madridu Francova vlada. To je bila prva seja vlade v Madridu po juliju 1936, ko je izbruhnila na Španskam grozna državljanska vojna. Obnovitev sovražnosti med Rusi in JaponcL Z mogočno trombo je bilo oznanjeno svetu, da je bila sklenjena 18. avgusta v Moskvi ustavitev sovražnosti med Rusi in Japonci na mandžurski meji. To moskovsko premirje je poteklo 8. X. Dne 12. X. so zopet izbruhnile med obema velesilama sovražnosti blizu jezera Puino in na meji Mandžurije, ki spada pod japonsko pokroviteljstvo. Omenjeno mskojaponsko premirje bi naj bila podlaga za sklenitev širšega sporazuma. Tudi v Berliiiu so premirje predstavljali kot posledico nemško-ruskega zbLižanja. Rekli so celo, da je v bodoče Rusija prosta na vzhodu in da bo posvetila sedaj vso pozornost Evropi, in sieer na strani Nemčije. To prorokovanje pa se ni uresničilo^