številka 282, Trst. v soboto 13. oktobra 1906. Tečaj XXXI. Trzaja ~rfl&kl dan udi iS u-Mja m BrsniO tfi 5. uri. ob liOifdEiitilj oti 9. til mm]. Pcamlžne štcTflke fe - rodajf.jo po 3 nvd (6 etotink) ■y irnogih tobatnmrh v Tr.-tu in okolici, Ljubljani, Gorici, Kranj«; Frtru, ^pž* i, NabreŽini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Pcatojci. Dornbercru, Solkanu itd. oglasov se računajo v o vratah (široke 73 mm, visoke cr.m>; ra trgovinske in obrtne oglase po 20 stot. ; m os:nrfnice. znhvslf. poalnnice, oglase denarnih zavodov c £0 B&ot, Za oglase v tekstu lista do 5 vrst K 20, vsaka na-Jaljna vr~l£ K 2. Mali ogl-si po 3 8t. beseda, najmanj pa po 40 rtot. — Oglase pyrcjema inseratni oddelek uprave diariHt". — Plačuje se izhljuČno le upravi „Edinosti". Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. F edinosti je moč t Haročnina znala za vse leto 24 K. pol ieta 12 K, 3 nessce 6 tC. — Na naročbe brez doposlane naročnine ae uprava ue -.'tira Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lifta. Nt-frav-kavan« pisma bo ne sprejemajo in rokopisi bo ne vr'ć.j«. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lin"- UREDNIŠTVO: nI. Glorglo Galattl 18. (Naro dni dom). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konzorcij lista „Edinost"'. — Natisnila tiskarn- konzorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti Št. 18. Poštno-hrnnllnlčni račun št. 841.6*2. - TELEFOH »to*. 1167. - Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK U POLITIČNO DRU5TI/0 .EDINOST' sklicuje za nedeljo, 14 t. m., ob 21/-. pop. javen sfliod 7 prostori! „Narodnega oomat: pri st. Irasn. Xa dnevnem redu bo : Razprava o ustanovitvi italijanske šole pri sv. Ivanu. ROJAKI ! Stvar je velike važnosti za naš prevažni Sv. Ivanski okraj. A neizmerne važnosti je tudi ozirom na naše mestno š o 1 s k o vpraša n j e. Zato poživljamo toliko okoličanske kolikor mestne Slovence, da v čim večem številu udeleže tega shoda. ODBOR. jfe iugosiovanskem pijsmonta. Popotni utrinki iz Srbije. Pise Franjo KraSeveo. ni. Prvi beligrajski utisi. — Na kolodvoru. Nič pasuša. , Pri ruskem carju" ,,Kod grada Soluna". — V čitalnici , Slovenskog Juga." — Topčider. Letovišče kraljev Obrenovićev, Velikodušnost kralja Petra K-. šutnjai:. — Beogradska eiektr čna železnica. — Na Teraziji. Pred kraljevo palačo. -— Na Kalitneg-dsnu. Spomeniki znamenitih Srbov. Beogradska trdnjava. — Mali Kalimegdan — beogradski Pr2ter. -a ..Kod Arnauta." Beogradska ..boheme. — Dragutin Inkiostri in jugoslovanska narodna umetnost. — Nov jugoslovanski umetniški pojav v Srbiji. — V narodnem pozorištu. Spomenik knjaza Mihajla. V narodni skupščini. — Izlet v Zemun. — Beogradska žurnalistika in kolportaža. - Carinska vojna. NNaj lepši trg srbske prestolnice je Obi-licev venac (boulevard). Tja me je sprovel umetnik nekega solnčnega popoludne. Tu -e vzdiguje veličastna zgradba ,.K o 1 a r č e v d o mu. Kdo je K o 1 a r a c ? V vrsti j u g o s 1 o v a n s k i b mecenov vreden drug S t r o s m a v e r-j e v. Kolarac je poklonil narodu to krasno zgradbo : skupno je poklonil v patrijotične namene preko 3 milijone dinarjev. Beli grajski univerzi je poklonil 1 in pol milijona dinarjev, razven tega je delil velike legate vsemu srbstvu. Oživotvoril je književno m a-t i c o, ki se po njem imenuje ,,K o 1 a r č e va zadužbina*4. Ta izdaja vsako leto 3—4 knjige v državni tiskarni, katerim je namen dvigati narod v moralni in patrijotični smeri. V založbi „Kolarčeve zadužbine*4 izide še tega leta knjiga avtorja Dragutina I n-k i o s t rij a. ki bo jiodrobueje razpravljala in tolmačila, kako se more upotrebiti narodna ornamentika. Letos izide T. del samo z besedilom. drugo leto izide drugi del. ki bo opremljen tudi se slikami v barvah. Ustvariti sveslovanski slog iz ene same narodnosti, to je težko ; zato umetnik proučava arhitekturo in j stilistiko vseli slovanskih narodov in se obrača ^ do vseli slovanskih narodov za pomoč in pod- , poro. V „lvolarčevoj pivnici" je velika, pre- j krasna dvorana z odrom za dramatične in i druge predstave. Prvi dan, ko sem prišel v Beligrad, bil sem v tej dvorani in čudom sem se začudil, videči, kako ob velikem navalu občinstva neka N c ni k i n j a prednaša svoje neslane kuplete. Trden namen mi je, da naj bodo moji utisi iz Srbije objektivni in zato tudi (da-si poln jugoslovanskega oduševljenja) ne smem zamolčati tega škandala. Solza mi sili v oko, solza žalosti, solza pravične jeze, ko vidim da se v prestolnici Jugoslovanstva pevajo nemške pesmi in to ob številnem obisku in ploskanju ob-i činstva! i . Ivedaj vendar se spametujemo mi Slovani, da bomo merili našim sosedom z istim vatlom, s katerim oni merijo nam ?! Zelo mi je oddaljen namen, da bi hotel žaliti najdražje nam krvne brate Srbe, ali tega i naj mi bratje ne zamerijo, ako jim naravnost povem, da je to za brata Slovenca, gosta v svobodni Srbiji leden curek na sveti plamen slovanskega navdušenja! Naj bi poskusil kak srbski pevec nastopiti v Liibercili, Gradcu itd. Spominjam se, ko je bil izborni češki operni pevec Procliazka angažovan na graškem gledališču. V svoji stroki kakor pevec nepreko-sljiv, je imel edino hibo, da ni obvladoval popolnoma nemščine. In ko je prvič nastopil na graškem odru, ga je kritika neusmiljeno raztrgala. Nastopal je v ulogi španskega vojaka. In drugi dan je neki graški list takole ; ocenil njegov nastop : ..Das ist kan spaniseher Soldat das ist kein Soldat von Podiebrad I*1 Ob demagoško-sugestivnem uplivu, ki ga imajo nemškonacijonalni listi na graško ob-! činstvo mi boste verjeli, ako povem, da je | dotični pevec takoj po svojem prvem nastopu i postal v Gradcu — nemožen. In mislite res, i da so njegove jezikovne hibe bile tako ve-i like ? Samo dejstvo, da j e bil Ceh, je i graškim kritikastrom zadostovalo, da so ga raztrgali. Zato. braća Srbi, klin s klinom ! Naj po teh neljubih reininiscencah pre-idem k veselejši stvari : k narodni umetnosti bratov Srbov. Kolarčeva dvorana je dekoro-vana narodnimi motivi, ki so prilagodjeni modernemu estetskemu duhu. Nastropna slikarija nam predstavlja stilizacijo narodnih motivov iz Stare Srbije, Makedonije, Dubrovnika. Venci so izvedeni po bosanskih motivih. ; Stene pa so živ odsev šumadijske narodne ' umetnosti. Vse delo je izvedeno v šaremi živi polihromiji. Figuralne slikarije je izvršil Inkio-strov drug in rojak Paško V u c e t i ć. ' 4 goslariji in pastirji predstavljajo muziko ■ štirih jugoslovanskih narodov. Umetnik jim; je dal v roke gosli, tamburico, gajde in! piščal. Vucetić je zvi*šil grandijozne skul-j pture ob strani odrinega zagrinjala ; T e r- j p s i h o r a in Drama; poslednja je predstavljena drastičnim načinom : Makedonka ki drži na bodalu glavo slovanskega sužnja. V bližini Kolarčeve pivnice imamo srbsko „Narodno p o z o r i š t e" Sicer zgrada starejše dobe, Id pa izborno služi svojemu namenu. V kratkem ima biti zgrajeno novo gledališče. Tudi tu je slikal Inkiostri. Ali slikarije nar. pozorištn imajo mnogo večjo ceno od onih v Kolarčevi pivnici. Umetnik tu črpa iz srbskega naroda samega. Zadojen na-; rodnimi motivi, se ti v njegovi duši pretvarjajo in ratinirajo in tako opremljeni se vsemi umetniškimi pravili prihajajo na dan kakor povsem nova umetniška pojava, a obilježje; naroda se ipak niti najmanje ne izgublja; nasprotno : spopolnuje se umetniško in este-tično. Tako na primer je bil Inkiostriju motivna frizu Kolarčeve dvorane srajca srbske narodne nošnje ; seveda se ti motivi v umetnikovi duši spopolnjujejo, ali s polnim pravom se mu mora priznati, da je^ na svoje umotvore prilepil tudi kos svojega mozga ! Na narodnem pozorištu je Inkiostri okrasil pred-dvorje in proscenij. Slog je jako resen, ker !je to hram umetnosti. Mimo ornamentike vi-I dimo tipe seljank iz raznih predelov Srbije ter krasno, v narodnem duhu izvedeno stilizacijo mozaika. V narodnem pozorištu sem se seznanil tudi z odličnim srbskim glum-I cem g. G a v r i 1 o v i će m. Omenitvi zaslu-1 žuje tudi soha goslarja, izvedena iz bronza, ki se nahaja v preddvorju pozorišta. Model I je isti, ki je na spomeniku kosovskih juna-j nakov v Kruševcu in je umotvor srbskega j Rodina P a j e Jo vanovića. (Zvršetek pride.) j Avstrijska poslanska zbornica. (Brzojavno poročilo). DUNAJ 12. Predsednik grof Vetter je I otvoril sejo ob 11. uri 10 min. Med došlimi j ulogami se nahaja nujni predlog posl. Herzoga in tovarišev glede zakonskega načrta o izključni veljavi nemškega jezika kakor učnega jezika na ljudskih in meščanskih šolah, ki ga 5 je že petkrat vsprejel nižeavstrijski deželni , zbor in je bil tudi predložen v cesarjevo po- trjenje ; nadalje interpelacija posl. AVastiana in tovarišev glede razmer na državnih ljudskih šolah v Trstu. Interpelantje vprašajo na-učnega ministra, ako mu je znano, kaki od-nošaji da vladajo na tej šoli glede prostorov in glede pohajanja te šole, vsled česar bi vlada že davno morala ukreniti potrebne korake ; nadalje mu je li znano, da sta v Trstu dva ravnatelja, od katerih mora eden nadzorovati dve, drugi pa celo tri šole. Potem, ko se je tinančni minister izjavil, da je pripravljen na predlog posl. Kitila glede znižanja sladkornega davka podati proračunskemu odseku podrobneja razjasnila in podatke, je bil predlog izročen proračunskemu odseku. Finančni minister dr. pl. Koryto\vski je predložil državni proračun za 1907 ter je podal daljši ekspoze. Ekspoze je bil obsežen in jo trajal dve uri. Ko je minister dovršil, je zbornica razpravljala o nujnem predlogu posl. Herzoga in tovarišev, da se uveljavi že petkrat od ni/.e-avstrijskega deželnega zbora sklenjeni zakon, da bodi edini učni jezik na ljudski h in meščanskih šolali na Nižeavstrijskem nemščina. Naučni minister je izjavil, da je po znanem odloku državnega sodišča od 14. okt. 1904 češki jezik na Nižeavstrijskem priznan kakor v deželi navaden jezik in da ne more vlada v tej stvari izdati nadaljnih odredeb. Po daljši debati je bila nujnost predloga odklonjena in seja zaključena. Prihodnja seja v torek. Državni proračun za 1. 1807. Včeraj je predložila vlada državni zbornici proračun za leto 1907. Iz njega posnemamo nekoliko najvažnejih točk, izlasti kar se tiče Primorske. Celoletni izdatki so proračunjeni na I.890,871.351 K, dohodki pa na 1.892,501.082 kron. Od izdatkov pride na cesarjev dvor II,300.000 K, na državni zbor 3,082.907 K (za 25,733 K manje nego leta 1906), državno sodišče 63.124 K, ministerski svet in upravno sodišče 4,125.419 K. Izdatki za skupne stvari znašajo 270,627.918 K. Ministerstvo za notranje stvari zahteva 77,202.385 K (za 2,884.170 K več nogo leta 1906). Med razlogi za zvišano potrebščino se nahaja to, da je treba 728,635 K več izdati za javno varnost, izlasti da je treba pomnožiti število redarjev v Trstu, Gorici, na Dunaju in v Oernovicah. Izlasti veliki so izdatki za ceste. Od teh izdatkov odpade na Primorsko : Za napravo parnega cestnega valarja 16.000 K, za cesto Dolina—Prebenek Sacerb Ka-stelec—Černikal 5000 K, za cesto med Iko in Lovrano 10.000 K, za cesto Bazovica Škofije 3000 K, Bazovica—Obrovo 10.000 K. Podgorje—Jelovice 4200 K, za cesto v Opa- PODLISTEK. I Moj oče — moja mati! Drago Komac. Temna noč je bila zunaj, dež je pljuskal ob okna ; nebo se je žarilo bliska in močan grom je pretresal zemljo. Te strašne, grozne noči ne zabim nikdar ! Bil sem še otrok, otrok brez skrbi in tuge. Imel sem ljubo mamico in skrbni oče mi je donašal igrač. Ta temna noč uredila mi je življenje; deček sedmih let sem bil takrat, ko sem pogledal že za kulise — prevar. Prevar — ne svojih, pač pa mojih dragih — spoznal sem ppgo življenja svojih roditeljev. —--— Jezno je stopal oče po sobi gori in doli, jaz sem ležal v svoji posteljici, mamica je ihtela na svojem ležišču.------ — — — — — — in radi tega črviča, radi mojega sina želel sem še živeti, toda ne, ne, ni možno. Bol mi razjeda dušo — ti me siliš v smrt — vi vsi mi kažete pot tja k reki. — — Se hitreje je zaihtela žena — moja mati. Stopil je k moji posteljici, poljubil me je na čelo in srebrna solza lesketala mu je v očesu. Razburjen je bil, težko je dihal. Oklenil sem svoje male ročice okolo njegovega vratu in ga prosil : „Ata, ata, zakaj žalostiš mamico. Saj si tako dober, ljubita se med seboj kakor an-geljčka !" „Odkodi so prišle te besede — kdo mi jih je položil na jezik ? Meni, otroku ? !u Solza za solzo je zatrepetala v očetovem očesu ter zdrknila črez lica v črno lepo brado. Položil me je zopet v posteljico, poljubil me na usta ter govoril z zamolklim trudnim glasom : „Z Bogom, sinek — težko te zapuščam, težko ! Življenje je burno — gorje človeku, da je rojen! Ne umeješ me danes, a z leti boš umel — in ne boš proklinjal svojega nesrečnega očetaPrekrižal me ie ter hitel iz sobe. Jaz sem ga klical: Ata, ata. pridi nazaj — pridi! v duši sem čutil, da ga ne bom videl več, da se ima zgoditi nekaj strašnega ! Mamica je klicala obupana : Josip, Josip odpusti — — —--a le zamolklo jej je odgovarjal oddaljeni grom. Vstala je, ter je hitela k oknu — zastonj je klicala — oče se ni vrnil, le dež je švigal v sobo. Spet se je vrgla mamica na posteljo ter je jokala obupano, milo. Zlezel sem s svoje posteljice ter sem se splazil k mamici — tu sem jokal zraven mame, dokler nisem za- Skozi hladno jutro je priplavalo solnce. Mamica ni več jokala: tam pred zaprašenim razpelom v kotu je klečala. Tiho sem skobacal s postelje, po prstih sem šel tja k mamici, zraven nje sem pokleknil, sklenil ročici v molitev, molil sem, molil, dvakrat, trikrat „oče naš*4 — — — — — — — — — — Ne vem, kako je bilo. Nekaj slabega je moral oni čudni tuji mož moji mamici povedati, kajti prestrašena je zavpila ter zajokala in jokala vse jutro. Jaz sem hodil krog nje — ter plakal še jaz —--— —--— Popoludne se je mamica preoblekla v črno. Meni je dala nedeljsko obleko — ono črno novo kapico, ki mi jo je pred kratkem ata kupil. In šla sva tja na pokopališče, kjer stoji toliko lepih križe v in angeljev. Vesel sem bil, otroško vesel, da bom videl zopet one mrzle kamene — one grobe. Mamica pa je še vedno brisala solze iz zarudelih očij. Na pokopališču je govorila mama s starim grobokom. Se imam oni trenotek pred očmi. Glasno je zaškripal ključ v vratih one hišice tam sredi pokopališča. Grobokup je odprl. In tam notri v polumraku je ležal na lesenej klopi moj preljubi oče: mrtev — bled. Oči je imel odprte ; divje prestrašeno so zrle na naju — kakor da bi se bal, da ga motiva------— — — — — Jokala in molila sva tam — Drugi dan je bil pogreb. Ni molil pobožni duhovnik ob grobu — niso ga pokopali tja med lepe križe in kamene — tam gori v koncu za pokopališče — med trnje in travo — pripravili so mu jamico v počitek. Sama sva stala z mamo ob grobu, ko so spuščali vanj navadno, nebarvano krsto — v kateri je počivalo — truplo njega — mojega očeta. — — — — — — — — — — — Leta so bežala eno za drugim. Dorasel sem — postal sem iz otroka — mož. Mamice nimam več; tudi njo že krije hladna zemlja. Ko je umirala, podala mi je šopek pisem, iz katerih sem čital o prevaranem življenju — o hudobnem svetu — — Ne obsojani svojega očeta — samomo- Strsn II. »EDINOSTc štev. 282 V soboto, dne U». oktobra 190 . tiji 15.000 K, Trnovo—Srpenica 20.000 K, za Idrijsko cesto med Sv. Lucijo in Bačo 37.000 K. za most čez Lijak 6400 K, za cesto Keza—Bača 16.200 K. za cesto skozi Lijaško dolino 20.000 K, za goriške ceste sploh 2« >.000 K, za cesto Ušnik—Ciginj — Sv. Lucija—Zeiin—Idrija 14.000 K. Učno ministerstvo zahteva !K),4G0.26ti K (lani 87,260.902 K). Na Primorskem : Za gimnazijske stavbe 7400 K, za realične stavbe 2000 K, za obrtne šole 2«50 K, za ljudske šole 8000 K. za meščanske šole 32.100 kron. , Ministerstvo za trgovino zahteva za svoje stroške 165,871.640 K (5,581.784 K več nego lani). _ , rrlinisterstvo za železnice 304,079.333 K i (♦»--,,168.518 K več nego lani). 1 Finančno ministerstvo 680,161.299 K (za , 18.459.392 K več nego lani). _ i Ministerstvo za poljedelstvo 57,345.413 K, k temu pride še 5,154.892 K za melioracijski zaklad in 3,759.620 K za Živino-zdravilstvo (skupno za 3.321.605 K več nego lani). i Ministerstvo za pravosodje 76,834.076 K (1.435.480 K več nego lani). Pokojnine znašajo 19,042.134 K (za 3.989.604 K več nego lani). Odsek za volilno reformo. (Brz poročilo.) DUNAJ 12. Odsek za volilno reformo je na svoji današnji večerni seji rešil razdelitev 75 volilnih okrožij s pretežno češkim prebivalstvom. nakar je bila seja zaključena. Prihodnja seja v torek z dnevnim redom S 42. . DUNAJ 12. Posl. dr. Tavčar je umaknil svoj predlog za reasumiranje glede Koroške. —> * Čehi in volilna reforma. Iz Prage poročajo, da je mnogo čeških okrajnih zastopov in deželnih poslancev brzo-iavilo češkemu državnozborskemu klubu, naj Čehi odklonijo volilno reformo, če se poskuša napraviti posebne narodnostne volilne okraje ter naj obstruirajo volilno predlogo, ako bi nemški poslanci hoteli uveljaviti dvetretjinsko i večino. _ Odrska poslanska zbornica. (Brz. poročilo). BUDIMPEŠTA 12. Ministerski predsed- ! nik dr. \Vekerle je predložil proračun za leto j 1907 ter izvajal nastopno: Kar se tiče socijalne politike vlade, mora pred vsem povdar-jati. da je ena prvih nalog vlade zboljšanje položaja državnih uslužbencev. Že v tem proračunu je v to svrho postavljen znesek 16 in pol mil. kron. Dvem kategorijam uradnikov je treba brezpogojno zboljšati plačo, to so, ljudski učitelji in uslužbenci drž. železnic. Ministerski predsednik je nadalje pokazal na danes predloženi zakonski načrt o zavarovanju proti bolesni in nezgodam. Važen del naših socijalnopolitičnih ukrepov odpade na proračun lninisterstva za poljedelstvo. Žalostna okolščina. ia se znatni del državljanov izseljuje v inozemstvo, sili vlado, da tem izseljencem omogoči povrnitev v domovino. Najvažneji moment socijalno-političnega delovanja vlade je pa v davčni reformi. — Minister je obljubil, da predloži zbornici to- rilca : on je meni svetnik. — čeravno ga niso pokopali med lepe križe in kamene, Ne pro-klinjam matere svoje — nezveste žene svojega moža. Ona mi mučenica — za izgubljene vzore svoje. Sama je pisala nekedaj : Milijoni —! milijoni ^o na svetu, ki so nesrečni v zakonu. Varali smo se — in se varajo. Vse drugo čutimo ob poroki kakor potem. A seštej mi one bi ečneže, ki žive zadovoljni v prisiljenem zakonu !! — — —--— — — — — Tam nad grobom mojega očeta rase gosta trava ob straneh se preplrta bodeča robida. Vsako pomlad cvete in se mladi — pod njo pa v zemlji vlažni pcCiva mož — mož, moj oče ! — — — — — — — — Doli med križi in kameni počiva ona moja mati! M al kamen-križec znači kraj, kjer trohni nesrečno prevaljeno srce. Sredi ^roba pa se vspenja tja črez mali križec — robida mlada — — del je one tam nad grobom mojega očeta. — — — — — — zadevni zakonski načrt že prihodnji mesec. Živahni eljen-klici.) Nato je ministerski predsednik pojasnjeval veče zahteve za bogočastne in dobrodelne svrhe ter izjavil, da vodita socijalno politiko rlade dva momenta : prvič da je treba zadovoljiti dejanskim socijalnim potrebam in 2) da :reba nastopiti z vzemi državnimi silami proti mini skrajnim strujam, ki nastopajo v imenu socijalizma, ki pa vodijo do razsula družbe. Ministerski predsednik je potem govoril ) razvoju gospodarske politike vlade in izjavil, da se privatni industriji ne sme delati konkurence. Nadalje je ministerski predsednik pojasnjeval proračun ministerstev za notranje stvari n za trgovino. Konečno je predložil sklepni •ačun za leto 1905 ter je prosil, naj se proračun in sklepni račun izroči tozadevnim odjekom. Prihodnja seja v petek. Ogrski proračun. (Brz. poročilo). BUDIMPEŠTA 12. Proračun, ki ga je danes zbornici predložil finančni minister, se giblje večinoma v istih mejah, kakor proračun leta 1906. Edina važna razlika je v potrebščinah za deželno brambo. Redni stroški so proračunjeni na 1,134.775.889 kron s po-viškom 48.000.233 K za stroške odobrene za leto 1906. Izredni stroški za deželno brambo so proračunjeni na 1,870.673. Glavna svota izrednih stroškov, po zakonskih načrtih prirejenih za delegacije, pokazuje znižanje kron 8.215.230. V investicijske svrlie posamičnih ministerstev se zahteva kredit 33,983.000 K nasproti 99,492.898 K, proračunjenih za leto 1906. Pokazuje se torej manjša potrebščina 55,509.898 K. Redni dohodki so proračunjeni na kron 1.180,555.203 nasproti letu 1906 več za 55,030.414. ____ Napadi na ogrsko časopisje. Iz Budimpešte javljajo, da vsi tamošnji listi ostro napadajo posl. Szemere radi nje-gme interpelacije o podkupovanju časnikov, dočim so z odgovorom ministerskega predsednika dr. Wekerle precej zadovoljni. Ma-djarski novinarji nameravajo sklicati shod, na katerem bodo sklepali, kako da bi zadobili zadostitev. ________ S turškega dvora. Sultan je ukazal strogo nadzorovati princa Medšida, drugega sina sultana Abdul Aziza, ki ga evropski listi označajo kakor liberalnega in kakor pretendenta za turško prestolje. ______ Dogodki na Balkanu. Grozodejstva grških band. Kakor poročajo iz Carigrada, je v nedeljo po noči neka grška banda napadla vas Ziliovo — okraj Perlepe v monastirskem vilajetu — ter umorila 20 oseb in zažgala 40 hiš. _ Dogrjdki na Ruskem. Kongres luteranskih pastorjev. V Odesi se vrši kongres luteranskih pastorjev ruskih južnih pokrajin. Kongres priporoča ustanovitev splošne luteranske sinode v Petrogradu. Drobne politične vesti. Poštni debit odvzet listu rZ e i t". Srbsko ministerstvo je nemškemu dunajskemu dnevniku „Zeit" odvzelo poštni debit radi njegovega sovražnega vedenja in pisanja neresničnih stvari. Nemški napisi v Bosni se odplavijo. „Hrvatski Dnevnik" javlja: Čujemo, da se v kratkem odpravijo vsi nemški napisi z uradov in da se namestijo samo hrvatski z latinico in cirilico. Organizacija kluba hrvatske stranke prava. Zagrebški list „Hrvatska** od minolega četrtka je objavil poziv, podpisan od 100 naj ugled nejih členov zagrebških meščanov, na konstitujočo glavno skupščino, ki se bo vršila v Zagrebu v nedeljo dne 14. t. m. Domače vesti. Seja mestnega sveta. Predsinočnjim se ie vršila seja mestnega sveta. Mej drugimi, za nas manj važnimi točkami, je bilo j na dnevnem redu tudi saniranje prekoračenja kredita v svoti 2873 kron v troških za ve- černo šolo za odrasle moškega spola. O tej točki se je oglasil tudi naš zastopnik dr. Otokar Rvbar. Konstatoval je najprej, da je učni jezik na tej večerni šoli italijanski, da je torej ta šola za Italijane. „Ali — je dejal __v občini tržaških žive tudi Slovenci". Na to je predlagal, naj odsek za javni pouk preučuje ustanovitev slovenskih večernih šol v okolici. In ta predlog dra. Rybara je bil vsprejet. Gospod državni poslanec dr. Ivan Šusteršič nam je doposlal popravek, nanašajoči se na našo polemiko se ..Slovencem" radi tržaškega mandata. Ker pa dotičnega gospoda, ki hrani tozadevne spise, ni bilo včeraj v Trstu, priobčimo v jutršnji številki doposlani nam popravek in naše pripombe, iz katerih bo razvidno, da so bile naše tozadevne trditve oprte na informacije od popolnoma zanesljive strani. škandalozno postopanje južne železnice. V „Domovini" čitamo : Da stoji ta železnica na Slovencem skrajno sovažnem in strankarsko zaslepljenem stališču, ve vsakdo, ki je prisiljen stopiti ž njo v kakoršno si koli bodi trgovsko zvezo. V zadnjem času pa presega nemškutarska zagrizenost južne železnice že vse meje. Nedavno tega je zavrnila tri slovenske tovorne liste neke tukajšnje slovenske tirme, češ, da ne ve, kje je Mirna peč, kje Ljubljana kje Zida n most! i Pri Mirni peči je stalo še v oklepajih (Unter Kreiner Bahnen) proga Ljubljana-Ru-dolfovo. Tako postopanje prometnega zavoda se sicer v očeh vsakega pametnega človeka, posebno pa v očeh modernega trgovca smeši samo po sebi, nam nasproti je pa premišljeno, namenoma in sistematično izvrševano žale nje našega jezika. Proti temu kar najod-ločnejše protestujemo in pozivamo prizadeto firmo, da se proti temu pritoži, naše poslance pa, da o priliki to nesramnost dostojno ožigosajo ter povedo tej vredni družbi, da bi bilo za njo najboljše in ugodnejše, da uredi svoje žalostne gospodarske razmere, da poskrbi na svoj h progah za varnost potujočega občinstva in naj vredi svojih uslužbencev službe in plače tako, da bodo mogli vsaj človeški živeti — vse to je družbi nujnejše in koristnejše, nego nemškutarsko politiko-vanje, katerega ne bomo na svojih tleh več mirno prenašali. Tudi srednjih šol potrebujemo! Prav tako, kakor je potrebna slovenska ljudska šola v mestu tako in še bolj bi bile potrebne slovenske srednje šole v Trstu To je živa potreba že za sedanje mladeniče, ki so dovršili že obstoječe slov. ljudske šole v predmestju, po okolici in one pri sv. Jakobu. Tembolj bo pa potrebno potem, ko enkrat dosežemo v mestu (če jo dosežemo) slov. ljudsko šolo. Letos niso hoteli vsprejeti naših otrok v nemško realko, da-si se jih je bilo mnogo oglasilo. Dotični faktorji so že znali stariše odsloviti z različnimi izgovori in j pretvezami. Morda se je to storilo na kak I poseben migljaj, kajti oni učenci pripravnice, t ki so se bili oglasili za ustop v gimnazijo, ; pozvani so bili k sprejemnemu izpitu že julija meseca ; tistim pa, ki bi bili radi šli na realko, reklo se je, da naj pridejo k izpitu i pozneje, ob začetku šole. Prišli so, a sedaj se jim je reklo, da ni več prostora za njih, ker da je število že dopolnjeno. To se pravi iz nas norce briti. Ako je bilo res število za prvi razred dopolnjeno, naj bi se bila za druge odprla paralelka. Mari ni smo tudi mi ' avstrijski državljani, ki pošteno plačujemo davke ?! Do sedaj so naše otroke, došle iz pripravnic, vsaj jemali v nemške srednje šole, dasi z neštevilnimi ovirami ; a sedaj nam zapirajo še te ! Kam hočemo sedaj siromaki se svojimi otroci? Ali je to pravično ? Ali je to plačilo za naš toliko let izkazovani patrijo-tizem?!! Ob priliki kakega shoda bilo bi staviti resolucijo tudi o zahtevi slovenskih i srednjih šol. Za sedaj naj se tirja vsaj niža i gimnazija in niža realka. Zahteva se slovenska univerza, prav, a od kodi naj pridejo ! dijaki na slovensko univerzo, če nimamo niti slov. srednjih šol ? Slovenski oče. Slovenski župani, varuhi in gojitelji slovenskega jezika ! V „Obč. upravi" či tamo: Državna poštna uprava namerava odpraviti dosedanjo poštno vožnjo s konji ter uve- sti mesto nje vožnjo z avtomobili. Avtomobili vozijo po navadnih cestah s hitrostjo železniških vlakov ter bodo tako urejeni, da bo v njih prostora za 10 do 12 oseb. Iz tega je razvidno, da bodo pošte z avtomobili tako-reko'' nadomestovale za osebe železnico ter ljudstvu mnogo več koristile, nego dosedanji' vozne pošte s konji. Edina zapreka bo avtomobilom, vsaj nekaj časa, plašljivost konj. a ta se da z ozirom na to, da bodo vozili avtomobili ob določeni uri, znatno omejiti, osobito, če se bo dalo avtomobilu o pravem času primerno znamenje, naj vstavi. Na dosedanjih poštnih vozovih so bili iz večine napisi samo nemški, in če so bili dvojezični, so djali slovenščino na drugo mesto in še tu z manjšimi črkami, kakor da smo mi manj vredni narod. Sedaj je čas, da občine zahtevajo, naj dajo na avtomobile povsod brez izjeme le slovenske napise. Ker vabijo politične oblasti župane, naj se o vožnji pošte z avtomobili izjavijo, se jim ponuja najlepša prilika staviti vladi odločni in neprekljicljivi pogoj, da dovoli občina vožnjo z avtomobilom v njenih mejah i tedaj, če bodo napisi na njih samoslovenski. Le v mešanih okrajih, n. pr. v Cmureškem in Marenberškem okraju naj se na nje denejo dvojezični napisi z enakovelikimi črkami in sicer slovenščino na prvem ter nemščino na drugem mestu. Ta zahteva j a se mora v dotični zapisnik tudi zapisati, drugače nima nobene veljave. Ne zamudite te lepe priložnosti, pokažite, da se Slovenci po vas zavedamo svoje narodnosti. Vi imate moč v ivojili rokah, uporabite jo na korist in čast svojega naroda. Ne zanašajte se na državne poslance, ki nimajo v ti zadevi zaslombe, če se vi n • : oglasite ! V okrajih, kjer so se župani o vož-; nji pošte z avtomobili že izjavili ter so mo-| rebiti na sramoto našo to zahtevo opustili, naj vložijo občine takoj svojo naknadno zahtevo pismeno po katerem državnem poslanci i v roke trgovskega ministerstva na Dunaj. K<> i so se delale železnice smo to zahtevo v svoji j nezavednosti prespali, tokrat bodimo čuječi, saj nam daje člen XIX. državnega osnovnega zakona z dne 21. decembra 1867 1. vso pravico, svoj jezik čuvati in gojiti, katere pravice nam ne sme nikdo kratiti. Inženir S. Lupša, štajerski rojak, ki je več let bival v Siamu. je prišel v svojo do-movino na večmesečen dopust. G. Lupša ; obljubil, da priredi o svojih dogodljajih pre-' davanja v večjih mestih. Signum telnporis. Pod tem naslovom ; piše „Slavenska misao" : Odkar so v našem mestu pred južnim kolodvorom postavili spomenik Avstriji, smatra c. kr. policija za potrebno, da stoji blizu . spomenika noč in dan po en stražar. Zakaj i to ? Odgovor na to vprašanje bi bil povsem j odvisen, ker vsakomur, ki živi v Trstu, je kit j ! poznan vzrok tej policijski odredbi. Ali, glej ! vraga ! Isto odredbo, ki jo je državna poli-, cija že davno ukrenila glede spomenika Av-! striji, je ukrenil pred nekoliko dnevi tudi I tržaški magistrat glede spomenika Verdiju in 1 Rossettiju iz strahu, da bi ju mogel kd > ! oskruniti — a ta „kdo" ni nikdo drugi, nego italijanski privrženci Avstrije v tem mestu, j Ako misli kdo, da se šalimo, ko pišemo to. ; naj le izvoli iti ob kateri-koli ari po dnev u ; ali po noči mimo rečenih spomenikov, pa, ko bo videl, kako blizu spomenikov stražijo občinski stražarji, uveri se, da se ne šalimo, , ampak da govorimo resno. I >a je kdo pred : kakimi desetimi leti le mislil, da je v Trstu : kaj tacega možno, bi ga bili kamenali. In I vendar je to danes ne le možno, ampak suho ! dejstvo. Pravi signum temporis, ki so maščuje nad Italijani, ki se v Avstriji maste na škodo Hrvatov in Slovencev. Iz srednjih Škofij (okraj koperski) smo prejeli : Odbor pevsko-bralnega društva rSlo-| venija" na Sr. Škofijah se čuti dolžnega, da izreče najiskrenejšo zahvalo vsem udeležnikom na veselici v nedeljo 7. t. in. Posebno se zahvalno spominja naših rodoljubnih gg. uradnikov iz Kopra, ki so nas v tako lepem številu počastili se svojo navzočnostjo. Mi smo ponosni na naše posojilni-čarje iz Kopra. Nimamo dovolj besedi, da bi zamogli izraziti čute, ki so nas navdajali ob nastopu vrlih, bratskih nam Magdalenčanov, ki so nas se svojo divno in prekrasno pesmijo „Hrvaticam" navdušili tako, da je k našemu zboru, i ki obstoji iz samih mladeničev in deklet, pristopilo takoj naslednjega dne več mladih in j starejših mož. jutri 14. po shodu, veselica „Ženske podružnice sv. 6. in Ji" pri sv. Ivanu V Suboto, dne 13. oktobra 1906 5EDINOSTc Štev. 282. Stran III SJavaši so res kar očarali vse občinstvo svojim prekrasnim petjem. Lopo število je bilo narodno zavednih >Ligdalenčanov in Skedenjcev obojega spola, ki so dobrohotno (brez izjeme) dali za vstopnino več, nego je trebalo. Izrekamo jim naj pri Tčnejšo zahvalo. Lilo je tudi udeležencev s „Hribov" in j'lavij. A obžalovaje smo morali konstatirati, da iz Dekani ni bilo niti jedne osebe, z izjemo jednoga, ki ni delal časti Dekancem. Druzega nočemo reči. To pač ni bratska - za proti navalu naših narodnih nasprotnikov. (rovori se tudi še nekaj druzega, čemur je težko verjeti. Govori se namreč, da so ;; :i individuvi v Dekanih hoteli napasti s k.mnenjem, ko smo se dne 30. septembra vrač rdi z veselice v — Dekanih. Dekanci, mi • smo vam ponujali bratsko roko v provspeh i lašeg narodnega napredka, vi pa odklanjate J 0 roko. Vprašanje je, kaj smo mi zakrivili j proti vam? Le ven, kar imate na srcu! Iz-avljamo pa, da s tem nismo hoteli žaliti po- j -tenih ljadij v Dekanih. ledujič se še zahvaljujemo našemu pe-ilji g. Bertoku, nadučitelju iz Lazareta, se je tako požrtvovalno trudil in si priza- 1 val. da je naša veselica tako lepo vspela. Tudi našim narodnim dekletom in mladeni- >!. bodi izrečena srčna zahvala, da so se t.fko v .-.trajno, da-si izmučeni od dnevnega .. iporiiega dela, vdeleževali večernih pevskih ..■•j ia se pripravljali za veselico. Naši mladi klamovalki izrekamo tudi pohvalo in zahvalo. Vsem, vsem kličemo : Bog Vas živi v agor preiuile naše domovine ! Bog živi Slovenijo! Novo vino in tržaški magistrat. Prejeli smo : Vsako leto zadnje dni meseca - : temin a izdaja tukajšnji magistrat prepc 1 prodajanja novega vina do 15. oktobra. Taka prepoved je bila umestna, ko so pri na-, ali v naši bližini razsajale razne na-zijivr bolezni, nikakor pa ni umestna sedaj ker nimajo gospoda na magistratu nika-cegiL vzroka za izdajanje take prepovedi. Vzrok bi bil morda oni, da imajo trgovci z ii. ..• veliko starega vina v zalogah, toda : tkeg;r vzroka bi se ne smelo uvaževati na i.ičin, ki ne odgovarja interesom krčmarjev, ia-si so ti vsi dobri davkoplačevalci! Recimo, ia in a ki k občinski urad tehtnih vzrokov, da zabrani prodajanje novega vina do neke do-iočenr dobe, bi moral tak odlok biti razgla-.>• n vs.ij par mesecev prej (izvzemši izredne >I ie), da bi se krčmarji vedeli ravnati o ' knv.t.vanju starega vina. Onim, ki se služijo za svojo potrebo v i' vina, je lahko urediti veči ali manji nakup : ni pa to tako lahko onim, ki kupujejo v i i: o iz jirve roke pri kmetu. !\rčiiiarska zadruga bi morala poznati : ' • in koristi, vsaj večine svojih členov !>i morala vplivati na magistratu na to, da, : \ normalnih časih opuščali določanje roka ■i predajanje novega vina, ali pa da bi take ov : lo Škodljivo človeškemu zdravju. Možno, ia je to res, a le v času epidemičnih borni. V normalnih časih je pa zelo redek .ni. ki bi si resno pokvaril zdravje z novim vinom, t ' > trgatvi je zelo težko najti dobrega vir;:;, razun dalmatinskega); zato ljudstvo ii t iti novo dobro vino in ne čakati na I j o raznih občinskih oblasti. Naši in drugi krčmarji stiskajo pesti v " p k" zagledajo magistratovo prepoved. Ne >a;jo • »a nastopiti in zahtevati od svoje da jih varuje pred sličnimi odloki. Na vsaki način bo dobro, ako krčmarji žimo to vprašanje na občnem zboru naše zadruge. Star krčmar. Mško pri Ljubljani — rojstni kraj mikov — so prekrstili nemški šovinisti v ho;, u in ustanovili zasilno šullerajnsko -olo. i a1« ri pa manjka otrok. Tej spaki bi *iI• - : ijhitreje konec, ako se občina priklopi u -t•'. kamor že davnej spada. Torej na delo zavedni Siškarji! Ravnateljem italijanske niže gimnazije v Pazinu je definitivno imenovan prof. Pij Dalla Piccola. Nove vojne ladije. Uprava vojne mornari« e bo dala, kakor se govori, najbrž v tržaški ladijedelnici zgraditi tri nove oklopne križai-ke. Vsaka ladija bo imela po 14.000 toneh.t in poleg več manjših tudi 4 velike topov . Nove ladije bodo plovile z brzino 28 milj na uro. a vsaka bo stala 38 milijonov 1-ron. iiazun tega namerava uprava zgraditi tudi še nekoliko rušilcev torpedov. Slovenski trgovsko-obrtni žepni koledar za leto 1907 je izšel. Koledar je jako lično izdelan in opremljen, vsebina povsem primerna in izključno strokovna, za vsakega in vsaki dan porabna. Ta koledar ni le svetovalec v najrazličnejših stvareh, on postane gotovo neizogibno potreben tovariš vsakega slovenskega trgovca, trg. nastavljenca pa tudi slov. obrtnika. Koledar je rodila praksa in vsaka vrstica v njem je vzeta iz praktičnega trgovsko-obrtnega življenja. Zategadelj ta koledar toplo priporočamo vsem interesentom v naročilo. Koledar je kolekovan z narodnim kolekom družbe sv. Cirila in Metodija in se namerava del čistega dobička pokloniti „Podpornemu zakladu za onemogle člene slov. trg. društva „Merkur" v Ljubljani. Cena K 1.—, po pošti K 1.20. Naročila na gospoda Frana Z e 1 e n i k v Ljubljani. Pred porotniki je sedel včeraj 23-letni težak Marcel Andriani. Tožen je bil delikta proti sj 305 kaz. zak. namreč razširjanja prevratnih tiskovin. Na razpravi ga je branil odvetnik Gefter \Vondrich. Na razpravi je toženec tajil pripisano mu krivdo, a priznal je, da je anarhist. Bil je oproščen. Mlad samomorilec. V Volsbergu seje z revolverjem ustrelil devetletni učenec (t. Gassmaver. Star dijak študira na novomeški gimnaziji v sedmem razredu. Ta je umirovljeni orožniški stražmešter g. Anton Bratkovič, star 44 let. Vstopil je v omenjeni razred ta teden in je reden učenec. Požar. Sinoči okolu y. ure je navstal požar v hotelu „Europa", ki je prav tik „Narodnega doma". Goreti je bilo začelo v podstrešju desnega krila, namreč na one j strani, ki ima okna na ulico Vienna. Ogenj se je širil jako hitro in ob 10. uri so švigali visoki plameni proti nebu. Več nego polovica strehe na rečeni strani je bila v ognju. Gasilci so prišli gasit s tremi brizgalnimi vozovi in so res precej hitro ukrotili vničujoči element. Kakor že rečeno, je ogenj navstal v podstrešju, in sicer tam, kjer ima moško osobje hotela skupno spalnico. Kako da je navstal ogenj, se pa ni moglo dognati. Dve gospi, ki sta bivali v hotelu, sta prvi zapa-j žili, da gori. Ogenj je napravil mnogo škode, ki se pa ni mogla še oceniti. Zgorela je vsa streha na istej strani jHislopja, ki je ob ulici Vienna. 15 sob je popolnoma vničenih, kajti, kar ni dosegel ogenj, to je vničila voda. Jako raz-iejana je tudi velika dvorana v pritličju. Iz i rečenih sob so sicer rešili precej pohištva, ki >o je znosili v zraven se nahajajočo kolesarsko šolo g. Eggerja. Gasilce sta vodila njiju poduačelnika1 iJhaudoin in Paoli. Od policije sta bila pri požaru koncipist Keršovan in kancelist Skok, Grasilci so delali do preko 2. ure po polu-noči. Brat obstrelil sestro. V občini Marija Gradec je sin posestnika Zupana obstrelil svojo 12-Ietno sestro. Streljal je vrane in pri tem tako neprevidno ravnal, da je zadel svojo sestro v stegno. Ranjeno so prepeljali v celjsko bolnišnico._______ EDlodar in vrciua. Danes: EJvard, kralj ; Sibislav; Rožica. — Jutri : Kalist, papež ia muče-Juec; liudvoj; fcestrenn. — Temperatura včeraj: ob ' 2. uri popoludne -f 21" Ce-siua. — Vreme včeraj: lepo. ___ Drustuene uesri in zabave. Ženska podružnica sv. Cirila in Metodija priredi, kakor že objavljeno, v nedeljo dne 14. t. m. veliko veselico v „Narodnem domu" pri sv. Ivanu. Ker ni letos priredila nikake veselice, upa, da se bo ta veselica vršila sijajnim vspehom. Vspored bo jako obširen in zanimiv : godba, petje, igra, loterija in pa nekaj novega prirejajo naše vrle dame, česar še nismo imeli v Trstu — namreč cvetlično pošto ! Naša prepotrebna šolska družba kliče dne 14. t. m. na pomoč vse Slovenke in Slovence, ki poznajo nevarnost našega položaja, tako, da bo v dvorani gnječa. In kdo bi tudi zaostal, ko tako vabimo in prosimo in ko gre za družbo sv. Cirila in Metodija ?! „Učiteljsko društvo za sežanski šolski okraj"* bo imelo svoje zborovanje v Dutovljah dne 18. oktobra t. 1. ob 10. uri predpoludne. Vspored: 1. Nagovor predsednika. 2. Overovljenje zapisnika. 3. „Učiteljstvo~, poroča g. A. Marič. 4. Novi šol. in učni red. 5. Predlogi. Kmetijska družba za Trst in okolico naznanja svojim udom in drugim, ki so naročili potom družbe umetna gnojila, da ista dospejo v Trst prihodnji teden s parnikom, ter da se bodo vdobivala v skladišču poverjene tvrdke v ulici S. M a u r i z i o št. 12. Vsak naročnik bo še posebej natančno obveščen naravnost od tvrdke same, kateri dan lahko dobi blago. V počeščenje spomina premiuole gospe Marije Klemene roj. Vesel, je doposlal g. c. kr. notar Viktor Vesel našemu uredništvu 20 kron na korist podpornega zaloga za dijake na hrvatskem gimnaziju v Pazinu. Brzojavne vesti. Minister dr. Deschatta. DUNAJ 12. Minister za železnice dr. Derschatta se počuti bolje in prevzame v kratkem svoje posle. Obsojen radi dvoboja. BUDIMPEŠTA 12. (Ogr. biro). Poslanec Karol Hencz, ki je ubil grofa Štefana Keglevicha v dvoboju na sablje, je bil danes obsojen na šestmesečno ječo. Sodišče je spoznalo kakor olajšuječo okolnost, da ni svojega nasprotnika ubil namenoma, kakor obte-žilno okolnost, pa, da je bil radi pogreška dvoboja že prej kaznovan. Francoska zbornica. PARIZ 12. Ministerski svet je sklenil sklicati zbornico na 23. t. m. Štrajk ponehal. LA ROCHELLE 12. Delavci v dokih so šli zopet na delo. Izbruh Mont Pelee-ja. BASSETERRE 12. Vsled silnega izbruha Mont Pelee-ja je po južno-vztočnem delu otoka Guadeloupe padal pepelnat dež. Vulkan Soufrier je miren. Španski škofje proti liberalizmu. MADRID 12. Pet škofov metropolije v Burgasu je odposlalo vladi pismo, v katerem v ostrih besedah protestirajo proti liberalizmu ter izjavljajo, da se ne bodo pokoravah civilnim zakonom, katerih določbe so v nasprotju s pravicami cerkve. Skof iz Tuya je izjavil, da se njegovo opravičenje nima nikakor smatrati kakor prigovor. Rusija. LONDON 12. „Dailv Ohromele", katerega glavni urednik je sinoči na neki seji adresnega odbora predsedoval, piše, da se je opustilo nameravau obisk v Petrogradu v svrho predaje adrese bivšemu predsedniku dume Muromcevu. Omenjeni urednik pravi, da ponese adreso v Petrograd eden členov odbora ter jo brez posebnih formalnosti izroči kateri si bodi zato pooblaščeni osebi. LVOV 12. V Varšavi je redarstvo v noči od srede na četrtek strogo preiskalo vse hiše tamkaj naseljenih turških podanikov, pri katerih so našli mnogo orožja in streliva. Trpoidna. BnrznK poročilu dne 12. oktobra. Tržaška borza. Napoleoni K 19.14—19.16, -npležko lire K — .1o —.—, Londoa kratek termin K L'40.45— 240.70 Francija K S5.37--95.55. Italija K 95.47— —95.67— italijanski bankovci K —.— —.—, Nemčija K 117.47—117.70, nemški bankovci K —.—■— avstrijska ernotna reata K 98.65 —9i'.95, ograkn 5Ton?ka renta K 91.60—94.90, italijanska renta K —.— —, kreditne akcijo K 673.50 — 675 50 državne železnice K 6Ć5.50-6S7 50 — Loznb&rdi K 13025—i82 LJ5 Llojčove akcije K — 795 — brečk c Tiaa K 331.75—335.75, Kredit K 496.— (Dalje na četrti strani). PiTi ilaTiii koiicesjjoniraiii mi za čščeiije Podjetnik OTTO HOFER Trst - ulica Fontanone št. 11 - Trst Obrniti se je tudi na mirodilnico MflGELSMIDT, ulica Sebastiano - TELEFON št, 915 —~_ Podruž. BRNO (Moravska) Chechnergasse 3 A Vsako, kakoršao si liodi delo za OiSčeni«- — kakor rib'uje podov, leSčcnje iu krt.ičenje parketov, čišćenje oken, riluinjo iu namakanje podov z oljem, snaženje tapetov i 1<1. — «e iz vajtočno po ameriški metodi. — Enaka podjetja v HKNl*. Dolgo.etna praksa i in zato zajamčeno čiatu ia stvari primerno delo. ■ ■ Nuročbe po najnižjih conah. ulica Ffliramar št. i9. Kuhinja in nemška italijanska g?- -redno pripravileaa KAZNA VINA WA IZBEiiO. Priporoča se p. 11. občinstvu udani lastnik ANGELO GONI?. Ms Sppoiheitn švicarski kronometer in urar priporoča svojo bogato opremljeno z Ioojo pravih š^ric^rskik uv najfineje kakovosti iz najznamenitejši iovarn VELIKA IZBERA modernih hišnih ur po zelo nizkih cenah. Specijalist v popravljanju prav malih ur za goape in starin hiš ih ur. ulica delia Jarricn vecchia 35 (nova palaca) Govori se tudi slovensko. —i j—IS3SBHBB Bi—' Prva avtonzovana agencija %J vi za posredovanja „Ga;nbri- rtiiotž (Prima autorizzatia aganzia A ma-diazions ,.GAM3RifUjS' ) v ul ci Far-neto št 10, II, nadstr., se priporoča gospodom SV gostilničarjem in krčmariem ki žele kupiti ali prodali gostilne, krčme in pivarno v mestu ali okolici, ki iščejo najem nike ali drugo osobje. oziroma zaloge, naj se obrnejo edino le na omanjeno agencijo MARIO JESURUrS. g--U--»=8g--Si-- Zaloga tu- in inozeMiH Tin, špirita in liime? in razprodaja na debe!o in drobno TRST. — JAKOB PERHAUC — TRST. Via dsii'Acque štv. 6. (nasproti KalitiCeutials). Velik izbor francoskega Šampanjca, penečih dezeitnih italijanskih iu avstro-ogrskih vin. Bordeaux, Bur tunder, renskih vin, ilosellft in Chianti. — Huxl>, korjak, razna žganja ter posebni pristni tropinove% slivovec in brinjevec. — Izdelki I. vrste, doSli i' dotičnih krajev. Vsaka uaročba te takoj izvrši. Raz-požilja sa po povzetju. — Ceniki na zahtevo in franko. — Razprodaja od pol litra naprej. VPI ZASTOPNIK 1se išče za epohalne n c v o s t i, ki se jih graje lahko razprodava in ki ee jih je v Nemčiji > )grcmni množini spečalo. Zelo velik zaslužek. Ofertt >od „01103G" na Haasenstein &. Vogter A. G. Fraclcllin a. M ---tvmmmiiii" ■■■II [■"■■■■■iMIlIMiir i' II I1MI— ■- ANTON KUKIZ Trgovina, oziroma krojačnica Trsi, ulica Torrents št. 34 (y novi hiši) „jllla trnova cltta eii SHeste". VELIKA ZALOGA izgotovljenih oblek za odrasle in dečke ===== vsake vrste. = Delavske hlače prve vrste, kakor tudi blago vseh vrst iz najpopolnejše novosti. Hn nrnrl^i qh ■ ena hiša v u!ici s: Sld gjruudj bU . Cilino s 150 sežnji zemljišča; dve hiši v isti ulici z 200 sežnji zemljišča ; stavbišče na Greti 110 sežnji zemljišča; zemljišče v ulici del Eremo, voda iz jBrojence, plin, vodnjak, stavbišče pripravno i za dvorec, vozna cesta; en nov dvorec pri sv. Ivanu, nova hiša, prosta davka za 11 let, ; vrt voda. plin, ob glavni cesti. - Obrniti seje na ! RAFAELE BiZšSJU: i TRST, Corso št. 22, II. nadstr. pozor gospe ! Čast mi je javiti moji cenj. klij en- ! teti, da pričnem s Z5. oktobrom 1.1. j prodajati rjrare izvirile vzorce iz j Pariza in Dunaja ; tudi v sprejemam : vsako narocbo — kakor že znano — po ; najnižjih cenah. Vdana ELSA PERTOT MODNI SALOS ulica Tintore štev. z, J. nad. -lOliCItOlIOt'OltOItOilOiiOMOilO) O ——————-- Tovarna pohištva -:> ■-mhrim Jffinzil Tesa 2h?. 52. Fl (lastni h/ * ZALOGA: Pi.HZZft SOSPi^iO (5c:. C on«, c& nI bati nebsn« konkurcr •>». |r| Sprej6zoajo »e vscJic <-T3tna dela tudi po j M s#csobci3i ničrtdi. joc^^c-oc: ['irj ^sc^irvac csaail- ta ftan&e t o 11 o t: o n C11 oTTt "»To ^ -1 »V>~ ---- ^ V prodajalnici Struohel & Jeritsoh TRST — ulica Naova (ogel S. Katarine.) SE DOBE V VELiIKI IZBERI juslanji, flanele, volnena Iu svilena roba, nogavice, maje, rokovice, kožuhoma, j| pregrinjala, spodnja ženska krila, drobni predmeti in razni najmoderneji lispi. Str -n IV. »EDINOST« štev. 282 V .'olioto. dru. 13. oktobra t'c 48S.—, BMkaM 1860 K 3C2.— 310.—. dcafcseci 1889 K 308.— 3Mt—. TnrSn K ICO.— tlo 1f>2. ; Srbske —.— do —— Dunajska fccrz.*> ob 2. pop. včerai dvnes rrii-.tj d«.Ig v papirju 99.85 99.85 r w „ srebru P9 90 09.ro Avstri>kfa renta v ?!atu 51f>4n 1J t"» 30 „ t kronah 99,— 99.( 5 Avsir. Invte'Jcijska renta 3,',° 8«.B0 £9 5"> Ogrska rfnta v zl^iu 4C . 112.40 112 40 kronah 43~ 94 6"> 9-: 5 > n 3',ro ^4.35 84 — Akcije r«".djonf-li;e bsnke i 760— I70 J — Kreditne rk' n74 75 G73.75 Lončen, 10 Letr. 240 30 210.47 100 državeih tsart 117.50 117.J 7 20 mark '^3.47 23.48 20 frank"v 19.1! 19 14 1C0 itFh lir 95.5*1 95 50 CeB&rnki ipkir: ll-il 11 31 Parižka in londonska borza. l! a riz: (Sklep.) — Francoska reuta 95.85, italijanska renta 102.tO, ?pan*ki esterieur P5.S7, tkcije c-tomanske banke 5, ogrska 4°zlata renta 95.05. l.Snderbank 4tt4.—, turške erečLe 145.50, pa-nžka 1 snka 15.01. italijanske meridijonalne akeijc #92.— akcije Kio Tinto J 8.70 Ti d na. London: (Sklep) Konsolidiran doli? S»> l/-erebro 31.7;,. Lombfrrdi 7.*/»» Španska Ter.ta 95 11 im-liicrska renta 101.3/, tržni diskont 43 r, menjice ni. Luna u 24.36. Trdna. Tržna poročila 12. oktobra. Budimpešta. Pšenica za okt. K 14.42 do K 1444. ti za okt K 12.96 do 12 98. oves za okt. od K 14.30 do 14.32, koruza za okt. —.— do--. Pštniea: ponudbe pičle, j tipale*. zbolj-*ano; tendenca vzdržano. — lučaja: 40.000 met.} etot.. nespremenjeno. Vreme : lepo. H a m b u r g. (Sklep pop.) Kava San t os good average za cktober 3G.3,,., za december ć.7'/»> za tnarec 37*/*, za n^si 38.—. Stalno. — Kava Kio navadna loco 37—39 nava.lna nelna 40—41 navadna dobra 42—44. Hamburg. {Sklep). — Sladkor za oktober 1S.95 , za november 18.65, za dec. 18.70. za jan. IS.fcO, za ftbruvar lfc<.90. za marec 19.—. Mirno. — Vreme: lepo. H a v r e. (Sklep) Kava Santo« good average za tekoči mesec 4t za nov. 76.'/s, za november-december 76.3't, za jan.-april <7.— (mirno). — špirit ^ tekoči mesec 43' t za nov. 43.1',, za januvar-april —, za maj-avguat 45.%, (mirno) — Sladkor surov S8" u3o nov 'J4.3 t—(stalno), bel za tekoči mesec 28.v„, za nov. 28.' ,,, za okc.-januvar 2S.s/», za jsnuvar-april 29Vs- (stalno), rfctioiran G0.50—61.—. Vreme: oblačno. T MALI CGLA6I. "T | £>li\ii oglasi računajo se po 3 etot. besedo; j | mj.stnotitikaue besede »e računajo 'enkrat j ' več. Najmanjša pristoji ina 40 stotink. ! yi -— Plača ee takoj. --k ^nnirtfnri-tS/n ^lovenk°. zmožno ncmžkega l\t»lEl|i lul I -j LI\U in lahkega jezika, sprejme industrijsko podjetje. Ponudbe s pričevali na „Zaloga pohištva4', ulica Rettori l 115S Radi odpotovanja nov z 30 kovinskimi ploščami ; izbrani, večinoma ru->ki komadi. Igra inebko in harmonično, primeren za društvo in rodbino. — Cena 35 gld , vreden 90 gld, Naslov po^e wln.«er. oddel. „Edinoeti''. 1353 l/:cln 7p|jn rfpa 9 Kranjske, je v vseh let-l\»v?ll/ tvljv Liiii dobah v zalogi Josipa DoUif, ulica Sorgente 7, telefon 1405. (227) Uro S* Pliaka, Corso št. 13, izvrši v?a- koršnjo popravo kakoršne si bodi ure. Cene nizke. Prodaja vsakovrstne ure. (262) Fsva slovenska zaloga "„hEŠiŠ ANDREJ JUG — Trst, ulica sv. Lucije št. 18 (za deželnim sodiščem). Cena brez konkurence. — S vej i k svojim ! j Spojna meblirana soba "aegofpoda »•e odda v najem na (ireti. Naslov pove „Inseratnj oddelek Edinosti '._ 1107 gu (f r* n n ttarujeiu onemu, kl me samo j M ^ l\ ! U 11 obvesti, na kak skrivnostni! račin je v ulici San Francesco d' Assiaši štev. 41 ! izginil črn maček, skopljen, z belimi l;snmi na prsih i in na nogah. Maček je izginil v noći 22. septembra i t. 1. Kdor kftj ve, naj se obrne „Iuseratni od-elek i Edinosti- ulica tuoigio Calatti ste-v. IS, mezzanin, na levo. 1500 nncnnrlirnn 'ePe zunanjosti, išče ^Inseratni' UUd|iUUItfllU, oddelek Edinosti" za nabiranje! oglasov. Zuhteva se. da zna govoriti slovenski, itali- j jantki, in ako možno nemški; da je inteligentna,: prčua, zgovorna in odlečna, in da se zna predstaviti! strankam. — Ako bo imeia dobro volio in marljivo j • lelals, ti lahko zasluži najmanje 70—80 K na mesec.! — Oglasiti se je na rlnseratni oddelek Edinosti" j (Llica Giorgio Gal a t ti št. 18. mezzanin, levo, Narodni i dom). 1777 j Veletrgovina razpošilja kavo. riž, olje Novi modni salon Si^rUv gospe. Parižki in dunajski uzorci, po najzmemejih cenah. 455 |/|boq f Pri Živcu v Skopem po terani, ™Cl IVlug - veseli boste ne pijani. 110b icPDiO CO u^enca> ki imata veselje za lOl/Dld Oo kleparstvo pri V. L u z n a r, Bel-vedere 24. 1148 Gospodska hiša lepim razgledom, ob I Slavni cesti, z vodo, zelo pripravna za gostilno ali rugo obrt se proda po ugodni ceni sli pa se zamenjaš ksko hišo v mestu ali z malim posestvom v bližini mesta. Pojasnila pri ,.Inseratnem, cddelku Edinosti". 1100! asa kraj V*m iagotovlja 1I.1 k»kov!"£t n^Jbclje. I n racjorcm .»-iijetiiiii tujf mal<- ui janič tl «1 { ri.itj.o vit o. «111 fklcr il, «la ga rlobiram v ori^inaluih sodčtklli naravnoet iz unojih kluti v Eolu in 0a -ja iako nrpuJIli^id ttjiii na btanotaajn. Za krčmarje in gostilničarje primerne c^re. V nadi, ila me povastte z VnSo naročbo beleži u j se naj uilanej s IVAN CV1TANIĆ. j iS?" V.čitT slu/bo ali kakoršiio-toli y.si.o. ; slenjo: isee uradnike al* sl^žo no o ^S? • : kdor in;a za oddati sobe, stanovanj.?, dvjreev ; kdor ima 7.: prodati hiš«, polja, dvore3 : lrdor ?eii posojilvknjižbe itd., prodati »Ji tiiijiit": premičnine ali sploh rabljene predmete itd. itd. raj ve posluži SIALIH OGLASOV > „E d 1 u osti'-, ki so najeeneji, največ čitani ni najbolj pripravni v dosego namena. '^SR Trobec i dnm n mm in pmtjotm sm za domačo rabo SvD |ya^»Trsf Svoji k svojim ! Svoji k svojim ! ( Opozarjamo vsak^a varčnega rodoljuba, da edina hrvatska zavarovalna zadruga j stojef-a pod pokrovitefjsivom slob. in kralj, nrsta Zcgrolj'^pi-cjcntijo V!>.M ;;.«- \ premičnin (iiišo, gospodarska poslojija, tovarne) ter premičnin (kakor pohištvo, gosno- j darsko orodje, stroje, živino, žito, slamo, seno, blago v skladiščih ali na prostem itd.) v zavarovanje proti ognju in streli po najnižjih cenah in z najboljšim jamstvom. Dolžnost ' vsakega Slcvana je zavarovati se pri domačem zavodu — že da ne gre denar v tujino. § Vsa zavarovanja sprejema ter daja vsa pojasnila. Podružnica gavare?a!ne ssMrug@ „Craafia" - Zrst j --CORSO štev. 1-- S^" Zastopniki za vsako mesto, trge in večje vasi (Primorske, Kranjske, Koroške in Štajerske) ee sprejemajo pod ugodnimi pogoji. prani hotel „Miifot!" v IjaMJatti | IC^nsferf prve vrste. sa ea && ^ sa jfed ssa \ Pristno, garantirano, čisto, toskansko ^ £ucca olje ii oljk m vino Chianti tvrdke SIUSSPFB FERS&AMT^ v Florenci razpošilja zastopnik ALEK3AEIDER GAZULLI, iora 24, Trst Kdor se želi elegantno obleci naj ne zamudi obiskati prcdajalnico narejenih obiek Srg CarSo fioldoni ih i "ms j j kjer najds največe ugodnost v cenah in velik izber za zimsko dobo. ■■^■■M—CMMariil1 f-- I M^T tliiamc— m lil I MBIII^ ■'■rf .T. r*« — II ■ rf-T I lil ™ - —- - ■■ ■ .1 — ■ —--- Važen razglas za vso okolico!_S Xaprošeni ste, da obiščite dobro znano in veliko j zalogo narejene oblek® j ^^ Trst, ulica Are ata štev. i = Tu najdete uajvečo izbero: prodaja se vsakovrstno blago za prih. letno dobo ^ po najnižjih cenah. — VELIKA ZALOGA TOPLIH OBLEK BARVA- -NIH IN ČRNIH, VRŠNIKOV in felaga za obleke. Uzorci zastonj. * V1TTORIO PIŠKUR- ; Podpirajte družbo sv. Cirila in l^etcdija Tržaška posojilni« In ^hranilnica — ^ - :, r«si«trovana «adruo« s mmmjmnlm poroštvom. ^ PimMBM Om—nam SUr.»,!«.- TMMT « t Urnimi kiši. Telmtmm ML f|«. mm- Vhod »o slavnih stopnicah, -m Hranlln* ul*f* nrajnu od rukm, 1 Stalne vioge od 10.000 kron dalie o po vedjo 1 leta po dogovoru. Rentrsi ,/e plačuje pos. sama. Posojilo: na vknjižbe ! . r varščino ali zastavo in na menice ;><.• 61' Glavni deleži koncem leta 5 —• Stanje 31. dec. 19C4 (v kroniihi: >'I; no 1781 z deleži K = li:i.:iS2. — Hranili v 1 o ff e l,&i)4.089*13. — Posojilu l."»7 >10 Vrednost hiš llO.GT.j.— (v resnici ■•> vivi.u» več). — Ii e 7. e r v n i z a i o g 7."i.l>)l 01 Kraniine vlog« ss sprejemajo o:l v-i' agar Tolcft ii štev. TJ). Oplnse, poslana, osmrtnice, zahvale, rr > >] in v obče kakorsno koli vrsto ogla.'ov ,r jcir. eratni oddelek" v ulici Giorjjio Galatti .'t. i (Narodni dom) polncadstropje, levo. Urai i odprt od 9. zjutraj do 12. in od 1. oo po Po noči se sprcjsita v „Tislcarni r:o-t Prodajslnlcaizgotcvljenih ohlo ===== z iantno krcjaSnioo. =----^ ELISA LEV! niica Ponts della Fabbra šfer. in Trg Carlo Goldoni st V Priporoča se cenjenim odjemalcctu r. konkurenčnih ccn in radi točno izv;.-onv.i; dela izkušenega krojača. Ako hočete imeti ped iz dobre^r. suhega jelovega lesa in lepo obdelanega, kupite dilje (sfoi) v zalogi Josip ¥isae t?.* TRST. ulica Dante Alighieri št. 3 Razpošilja se tudi na deželo. mm Josip Ziaoniii c. o c t* J c . • • Izbor Cvog, barv, čoptčc~, v o ko-I ti parfTimov, an. milo. — Zalega min oral: ^ rod vo«ka za p^rketo, na sarslo jiripravl^&u - r i eJrnpa tararinćo, mallnovca itd. itd. C u R. »8MO iadeluje kape vsake x?r3te in o'cj ke nadalje hlgijenione klobuk - i z • t na. ki 30 jih more pr&^i. Frodaja l-zl,uke ■ -- iz klobučeviiie in 3larae • —— Vse po cenah, da se ni ta':i konkrjrenc?. TOVARNA ulica Malcanton št. 7, I. nad. ZALOGA ulica Riborgo štev. 33, TRST. Podpisani priporoča si. občinstvu t : zalogo dalmatinskega nahajajočo se v ulici Torre fcianca žf. in gostilne ul. Kcmagna št. 4- in ul. Giuiia St. 71 v katerili toči dalmatinska vina i : bolje vrste ^SifC ^VOPnlSc trgovec z vinom. ^OCXXXXXX^X XXX FSL8P IVANIŠEVIC zaloga dalmatinskega vina lastni pridelek v Jesenicah pri Omisu v ulici Valdirivo št. 17 (Telofoa 14C5) v kateri prodaja na malo in veliko. — Nidaje priporoča slav. občinstvu svoje gostilne .AlTAdrla-ulica >'uova št. 11 in „Al fiutell dalinati., uilti Zudeeche 5t. S. v katerih toči svoja vina I. ^r-.to Fekarna in slaščičarna Mikuš trg S. Francesco d' Rssisi štev. 7 Prodaja moko I. vrste, slaščice in bi^kote najfmeje vrste. Trikrat na dan svež kruli. Zaloga pijač : finih vin za desert, dalmatinskih in istrskih vin — Pivo v steklenicah — Cene zmerne. — Razpošiljanje tudi nit doni. Najboljša reklama za trgovce, obrtnike, rokodelce in zasebnike ^oioh so „MAL! OGLASI'* v „Edinosti"