Stabilizacija ne pomeni nazadovanja
Na začetku pogovora je pred-sednik mestnega sindikalnega sveta Franc Hribar opisal te-meljne naloge mestnih sindika-tov. »Gospodarski trenutek, v katerem živimo, zahteva od sin-dikatov temeljito prizadevanje za uresničitev sprejetih doku-mentov. Zavedamo se, da je izhod iz nastalih težav in izbolj-šanje socialne varnosti delavcev le v boljšem delu in večji produk-tivnosti. Sindikati v Ljubljani se zato bojujemo predvsem za večje in hitrejše uveljavljanje delavca, ki naj z rezultati svojega
dela prispeva k večji ekonomski trdnosti svoje temeljne organi-zacije in družbe. Z uresničitvijo nalog, ki so pred nami, bomo do-kazali, ali smo sposobni rešiti na-kopičene probleme in odpreti delavcem nove perspektive. To smo v zadnjih 38 letih že večkrat uspešno dokazali. Krepko bomo morali spremeniti svoje navade in odnos do dela ter zaostriti od-govornost pri slehernem delu — od delavca do politika. Vsak se bo moral podrediti tem ciljem, druge Lzbire ni! Sindikati smo trenutno  najaktivnejši   na   po-
dročju gospodarstva, saj je tu ključ za rešitev naše gospodar-ske stabilizacije in za zagotovitev socialne varnosti delavcev. V Ljubljani smo že dosegli neka-tere pomembne in spodbudne uspehe — predvsetn v izvozu. Po zadnjih ocenah je letošnji izvoz Ijubljanskega gospodarstva za 20% večji kot v enakem ob-dobju lani, čeprav smo se tudi že lani ob tem času odločili za preu-smeritev na zahodne trge.
Nadaljevanje na 3. strani
Danes so zahteve delavcev po strokovnih podlagah za ovrednote-nje posameznih del vse večje. Nagra-jevanje po delu in rezulKitih dela je zato tudi pomcmben dejavnik za z»-gotovilev ne le sncialnc varnosti dc-lavcev, ampak tudi prrtvične nngradc za opravljeno dclo. Mimogrcdc: mi-slim. da znanstveno raziskovalno in inovutorsko delo še nistn dovolj spodhujana — ne le dcnarno. saj ob-stajajo tudi druge oblike dru/bcnega priznanja! Nagrajcvanje podclu naj bo edino merilo ekonomske moči in stanja delavca. Tega dejstva nc smemo prezreti tudi priobravanava-nju tako imenovane socialnc karticc.
Sindikati podpiramo uvedbo m>-cialne kartice. ker dandanes prenc-kateri delavci v Ljubljani in najbr/ tudi drugje na različnih ravneh uvc-Ijavljajo različne socialne pomočt. Pregleda  nad  njihovim  dcjanskim
tudi ugotovili, da je bila ponekod. kot sem že prej omcnil. vzrok za nizke oscbne dohodke tudi nclogična ccnovna politika. Kdo \c bo npr.od-ločil. da bo za osebni dohodek v višini 10 tisočakov čistil Ijubljanskc ulice? Pri/adcvamo si. da bi zagotovili so-ciiilno varnost vsakcmu dclavcu. ki bo svoje dolžnosti na dclovnem mestu IOO-odstotno izpolnjeval1
NOVA UR\ SPREMINJA TUDI NAVADE
Kakšni s9 rezullati akcije za večjo produktivnost i. uveljavljanjcin no-vega delovnega časa v I.juhljani?
Sindikatom so ob tej akciji mnogi očitali. da sc je lotevumo brcz temc-Ijitih analiz o različmh vzrokih in predvsem posledicah, ki jih bo princ-
V Ljubljani si sindikati že dolgo prizadcvamo »i ehotno slanovanjsko in komtinalno politiko. Ncsprejem-Ijivo je dcjstvo, da je cena kvadrat-nesa mtrtra opTemijenga zemljiščn v našem mcstu tako različna. da znaša-jo tc1 razlikc tudi do 15 tisoč dinar jev. Skrajni čas je, da začnemo zidati cc-nejše in racionalnejše, predvsem pa holj organizirano. Nc le tako, da imajo pričakovalci stanovan j vpliv na politiko gradnje, ampak ludi tako. da bodo lahko delavci glede nu vloženi dcnar vplivali tudi na njeno kakovost in ceno.
Pri preskrbi Ljubljačanov z usnovnimi življenjskimi artikli so >.indikati odigrali pomembno vlogo. Lani, ko so bile težave pri založenosti trgovin z nekaterimi osnovnimi do-brinami. kot so pralni praški. niaslo, mesti idr. največjc, so Ijubljanski sindilcati odločno nasprotovuli uvedbi kakršnihkoli bonov zanje in administrativncmu razde Ijevanju življenjskih artiklov. To nam je uspelo predvsem zato. ker smo /e nckaj let podpirali in spodbujali združevanje sredstev iz občinskih proračunov ler združenega dela za primarno predelavo hranc. To dol-goročno dohodkovno povezovanje. na katerega smo pravocasno mislili. nam je pomagalo prebroditi težavc s preskrbo in zagotoviti zadostne bla-govnc rezervc. Pometnbno vlogo pri tem «> odigrali tudi potrošniški sveti. Omeniti pa moram šc pojav. s kate-rim smo sc srcčali. Kar M) ri manjka-jočih prehrambcnih proizvodov je iz I.jubljane odšlo na druga področja rcpublike in države.
Trenutno, ko xo počitnicc pred vrati, je problem letošnjega letova-nja za marsikatero družino najbolj percč. Sindikati smo žcleli s posojili delavcem omogočiti letovanjc. Kot vcste, prcdlog /aradi različnih vzro-kov ni bil sprcjct, saj bi lakose p»vo-čovali inflacijo. Delovnim organiza-cijam smo tudi priporočili. naj / re-grcsom zsi dopust omogočijo lctova-njc najholj siicialno ogrožcnini. Vse-kakor bo naval na počitni.škc zmog-Ijivosti. ki jih imajo delovnc organi-zacijc Mime, leto-. večji kot prcj. Mcd drugim smo tudi predlagali. da bi-si jih delovne organizacijc med seboj mcnjavale, tako da bi bile res piilni) zascdene. Prepruan pa sem, da bn kljuh temu letos marsikdn iwal za pnčitniee kar doma.
Na koncn pa šc vprašunjc. kaj me-nite o Ijubljanskih »bčinskih glasiHb.
Mislim. dri zelo uspcšno in celoviio informirajo krajane o dogajanjih v družbenopolilitnem delu in življenju nasploh v njihovih okoljih. Pd-mcmbno vlogo odigrajo glasila vsa-kičtudi ob konkietnih akcijah — kot je bila npr. akcija za III. samoprispe-vek. Uspcšnost tukšnih političnih akcij je odvisna predvsem od vaše ce-lovite informacije. Včasih se zatakne le pri raznasanju občinskih glasil. Vee bi morali pisati tudi o odtočanju delegatov v skupščinah, o delegal-skcm delu in gradivih nasploh ter o Ijudski obrambi in družbeni samo-zaščiti.
Tovariš predsednik. hvala za po-govor in predvsem za izčrpne <>dgo-vorc. .