Št. 6 / 2018 IGRA USTVARJALNOSTI - teorija in praksa urejanja prostora | THE CREATIVITY GAME - Theory and Practice of Spatial Planning Andreja Cirman, Nataša Pichler-Milanovic, Melita Balas Rant: PREGLED EKONOMSKIH POTENCIALOV SLOVENSKIH MEST ZA OPREDELITEV KLJUČNIH UKREPOV URBANEGA RAZVOJA OVERVIEW OF ECONOMIC POTENTIALS OF SLOVENIAN URBAN AREAS FOR DEFINING KEY URBAN POLICIES http://dx.doi.org/10.15292/iU-CG.2018.06.012-021 I UDK: 711.4 (497.4):330.34 11.01 izvirni znanstveni članek / Scientific Article I SUBMiTTED: August 2018 / REViSED: September 2018 / PUBUSHED: November 2018 EDITORIAL ČLANEK RAZPRAVA DISCUSSION RECENZIJA REVIEW PROJEKT PROJECT DELAVNICA WORKSHOP NATEČAJ IZVLEČEK Proces urbanega razvoja je vse bolj pod pritiskom ekonomske preobrazbe, družbenih, demografskih in okoljskih sprememb ter tehnoloških inovacij. Ekonomska aktivnost se bo geografsko locirala tako, da bo tudi preko svoje lokacije poskušala maksimirati svojo konkurenčnost, kjer imajo pomembno vlogo tudi priložnosti izkoriščanja ekonomij obsega, s katerimi si podjetja lahko pridobijo stroškovne prednosti na trgu. V raziskavi preučujemo ekonomske razvojne potenciale izbranih mestnih območji (občin) v Sloveniji in želimo poleg ugotavljanja razlik med njimi prikazati tudi ključne razvojne I dejavnike, ki te razlike povzročajo. Opredelitev posameznih dejavnikov eko-I nomskega potenciala urbanih območij, preko katerih se lahko manifestirajo različne oblike in viri zunanjih ekonomij, izbiro primernih kazalnikov in njihovo obdelavo smiselno povzemamo po metodologiji ESPON II POLYCE (2010-2012) projekta. Rezultati nakazujejo na razlike v založenosti z gospodarskimi dejavniki med izbranimi urbanimi območji v Sloveniji. V splošnem v izsledkih analiz gospodarskega vidika prednjači glavno mesto Ljubljana z najvišjo koncentracijo nadpovprečnih rezultatov, sledijo pa ji regionalna središča nacionalnega pomena - Nova Gorica in Novo mesto. Opredelitev tovrstnih profilov posameznega urbanega območja daje snovalcem politik in drugima deležnikoma verodostojna osnova za presojanje teritorialne konkurenčnosti in vključujočega razvoja, ter empirično utemeljeno izhodišče za oblikovanje strateških predlogov in ključnih ukrepov urbanega razvoja v prihodnosti. KLJUČNE BESEDE razvojni ekonomski potencial, mestna območja, ekonomija aglomeracije, konkurenčnost mest ABSTRACT The urban development process has been under intensive economic restructuring, socio-demographic and environmental transformations with technological innovations. Economic activities are geographically located to improve territorial competitiveness of companies as they have important role and possibilities of the economy of scale with cost effective market advantages. In this research the economic development potentials of selected urban areas (69 municipalities) in Slovenia have been defined through key development factors that are also causing the development gap as sources of external economies between selected urban areas. The selection of individual development factors of the economic potential of urban areas is based on the most important economic indicators (28) as initially implemented in the methodology of the ESPON II POLYCE project (2010-2012) Metropolisation & Polycentric Development in Central Europe for defining the potentials of MEGA (Metropolitan European Growth Areas) in Europe. The results of our analysis of economic potential of urban areas in Slovenia has emphasized the role of the capital city of Ljubljana (and functional urban area) with the highest concentration of the above average results followed with two regional urban areas (of national importance, SPRS 2004) - Nova Gorica and Novo mesto. The profiles of individual towns and urban areas are important empirically supported instrument for policy makers and other stakeholders for enhancing territorial competitiveness and cohesion, and strategic recommendations for further key urban policies. KEY-WORDS development economic potential, urban areas, economies of agglomeration, city competitiveness 20 Andreja Cirman, Nataša Pichler-Milanovii, Melita Balas Rant: PREGLED EKONOMSKIH POTENCIALOV SLOVENSKIH MEST ZA OPREDELITEV KLJUČNIH ... : 12-21 DOi IGRA USTVARJALNOSTI - teorija in praksa urejanja prostora | THE CREATIVITY GAME - Theory and Practice of Spatial Planning No 6/2018 1. UVOD V svetovnem merilu danes v mestih živi več kot polovica svetovnega prebivalstva in mesta prispevajo 80% globalnega bruto domačega proizvoda (McKinsey Global Institute, 2011), zato je pomembno razumeti, zakaj so mesta tako močen sedež ekonomske aktivnosti. Krugman (1995) urbanizacijo in neenakomeren prostorski razvoj pojasnjuje kot proces, ki ga sooblikujeta dve skupini nasprotujočih si silnic z vplivom na razporeditev prebivalstva in produkcije v prostoru. Krugman (1995) jih razdeli na centri-petalne silnice, ki povzročajo koncentriranje prebivalstva in produkcije na določenih območjih (aglomeracijo) ter na centrifugalne silnice, ki delujejo proti aglomeracijam. Proces urbanega razvoja je vse bolj pod pritiskom ekonomske preobrazbe, družbenih, demografskih in okoljskih sprememb ter tehnoloških inovacij. Mesta se (pre)oblikujejo preko procesov urbanizacije in aglomeracije, ki so izid tekmovanja na osnovi velikosti in rasti prebivalstva, konkurence pri zaposlitvah, investicijah in v prometu, kar vodi do razvoja različnih funkcij in specializacije v prostoru. Ekonomska aktivnost se bo geografsko locirala tako, da bo tudi preko svoje lokacije poskušala maksimirati svojo konkurenčnost, kjer imajo pomembno vlogo tudi priložnosti izkoriščanja ekonomij obsega, s katerimi si podjetja lahko pridobijo stroškovne prednosti na trgu. Ekonomije obsega so bodisi notranje podjetju in njegovemu proizvodnemu procesu, lahko pa so zunanje in se nanašajo na ekonomije lokalizacije in aglomeracije. Vpliv slednjih na podjetje je pogojeno z lokacijo podjetja, lokacijo primerljivih podjetij in velikostjo lokalnega gospodarstva. Naša hipoteza je, da so današnje in prihodnje zmogljivosti (potenciali) izbranih urbanih območij v Sloveniji izraženi v vrednostih razvojnih dejavnikov in izbranih kazalnikov, ki opisujejo značilnosti ključnih razvojnih področij (gospodarstvo, ljudje, mobilnost, okolje, bivanje) in ustvarjajo teritorialni kapital in razvojni potencial območja. Namreč bolj verjetno je, da se teritorialni kapital oblikuje tam, kjer so privlačne službe, višje plače, dobra infrastrukturna opremljenost, široko razpoložljive javne storitve, visoka kvaliteta naravnega okolja, pestre kulturne ustanove, zdravstvene ustanove, dobri bivalni pogoji in nastanitvene zmogljivosti. V članku identificiramo razvojne dejavnike, ki vplivajo na razlike v potencialu za gospodarski prispevek k blaginji območja (ekonomski potencial) med izbranimi 69 slovenskimi urbanimi območji (občinami). Predpostavljamo, da so razlike odraz ekonomskih učinkov aglomeracije in lokalizacije - ter (bolj ali manj) policentričnega razvoja in specializacije aglomeracijskih funkcij. Uvodu članka sledi kratka predstavitev zunanjih ekonomij obsega, predstavitev uporabljene metodologije in rezultatov analize ekonomskega potenciala slovenskih urbanih območij. Sklepne misli podajamo v zadnjem delu prispevka. 2. EKONOMiJE LOKALiZACiJE iN EKONOMiJE URBANiZACiJE Zunanje ekonomije obsega so prihranki stroškov, ki jih uživajo podjetja zaradi z velikostjo povezanih dejavnikov, viri teh prihrankov pa so izven samega podjetja. Ločimo jih na ekonomije lokalizacije in ekonomije urbanizacije (O'Sullivan, 2003). Ekonomije lokalizacije so prednosti, ki jih podjetja sorodnih področij črpajo iz bližine drugih sorodnih podjetij in izhajajo iz velikosti lokalnega gospodarstva. Podjetja se naselijo drugo zraven drugega, da bi izkoriščala prednosti ekonomije lokalizacije in aglomeracije, ki imajo vire v (1) vhodno izhodnih povezavah med podjetji (t.i. input-output povezave), kjer se več proizvajalcev naseli skupaj, saj jim uporaba skupnih dobaviteljev prinaša prednosti kot so ekonomije obsega pri vhodnih dejavnikih, možnosti specializacije ali zmanjšanje transportnih stroškov; (2) delitvi bazena delovne sile, saj koncentracija več podjetij na eni lokaciji omogoča združen trg za delavce s panožno specifičnimi znanji, zagotavlja manjšo verjetnost brezposelnosti za delavce in manjšo verjetnost pomanjkanja ustrezne delovne sile za podjetja, učinkovitejšo alokacijo dela ob šokih v produktivnosti, manjšo kompenzacijo negotovosti pri zaposlitvi z višino plače, več in bolj raznolike veščine; (3) delitvi informacij med podjetji, saj osebni stiki in socialna omrežja v formalnem in neformalnem okolju omogočajo širjenje idej ter prenos znanja in dobrih praks, zaradi česar se podjetja v bližini lahko učijo hitreje od bolj oddaljenih konkurentov. Geografska koncentracija, preko katere delujejo zunanje ekonomije obsega, podjetjem pomagajo pri treh procesih - delitve (ang. sharing), ujemanja (angl. matching) in učenja (angl. learning) (Duranton & Puga, 2004). Prednosti velike koncentracije ekonomske aktivnosti v mestnih naseljih se kaže tudi pri podjetništvu in v inovacijskih procesih. Velika mesta pogosto služijo kot inkubatorji no-vonastalim idejam in podjetjem (Duranton & Puga 2001). Nova podjetja imajo v urbanih območjih prednost učenja od obstoječih podjetij, mesta omogočajo delitev nabavnih trgov, razpoložljivega znanja, idej in dobrih poslovnih praks (Tabela 1). številne empirične študije so testirale obstoj eksternih ekonomij. Pregled empiričnih raziskav na temo relacije med velikostjo mest in produktivnostjo, opravljen s strani Svetovne banke, kaže, da se s podvojitvijo velikosti mesta produktivnost poveča med 3 in 8 odstotki in obratno - da z večanjem razdalje od mesta produktivnost pada (The World Bank, 2008). Glede na študijo Angeriza s soavtorji (2008) bi podvojitev gostote ekonomskih aktivnosti na ravni NUTS1 v Evropi povečala skupno faktorsko produktivnost za 0,42 odstotne točke letno. Pomembnost posameznih zunanjih ekonomij je med panogami različna. Jofre-Monseny s soavtorji (2014) na primeru Španije ugotavljajo, da so ekonomije urbanizacije bolj prisotne v panogah, ki so intenzivnejše glede potreb po znanju (angl. knowledge intensive; merjeno z deležem visoko izobraženih ljudi) - podjetja se locirajo v večjih mestih zaradi prednosti prelivanja znanja in idej. Učinki lokalizacije so močnejši v panogah, ki zaposlujejo ljudi s panožno specifičnimi znanji. Tovrstna podjetja se locirajo skupaj, da bi si delila skupen bazen specializirane delovne sile. V splošnem raziskave kažejo, da so v zrelih panogah ekonomije lokalizacije bolj pomembne kot ekonomije urbanizacije, obratno pa velja za visoko--tehnološko panoge (Viladecans-Marsal, 2004; The World Bank, 2008; Jofre-Monseny, 2009). _ 13 Andreja Cirman, Natasa Pichler-Milanovic, Melita Balas Rant: OVERVIEW OF ECONOMIC POTENTIALS OF SLOVENIAN URBAN AREAS FOR DEFINING KEY URB... : 12-21 Št. 6 / 2018 IGRA USTVARJALNOSTI - teorija in praksa urejanja prostora | THE CREATIVITY GAME - Theory and Practice of Spatial Planning Tabela 1: Ekonomije obsega kot viri konkurenčnih prednosti podjetij. Vrste ekonomije obsega Primer Notranje (1) Denarne Nakup vstopnih surovin s popustom za večje nakupe. Tehnološke (2) Statično tehnološke Padajoči povprečni stroški zaradi porazdelitve stalnih stroškov. (3) Dinamično tehnološke Zaradi učenja postaja proizvodnja v času učinkovitejša Zunanje - ekonomije aglomeracije Lokalizacije Statične (4) Input-output Kupci prihajajo tja, kjer je mnogo proizvajalcev (in obratno). (5) Specializacija Možnost nakupa/prodaje na trgu (outsourcing) omogoča členom v vertikalni verigi povečati produktivnost na račun specializacije. (6) Bazen delovne sile Delavce s specifičnimi znanji in podjetja, ki jih potrebujejo, privlačijo območja z večjo koncentracijo delavcev in podjetij. Dinamične (7) Kontinuitano izvajanje in učenje Znižanje stroškov učenja ter prenosa idej in informacij med podjetji ob kontinuirani proizvodnji na istem mestu. Urbanizacije Statične (8) Ideje in inovacije Ob več različnih aktivnostih je več možnosti za prenos idej med področji, več možnosti za opazovanje in adaptiranje idej od drugih. (9) Bazen delovne sile Podobno kot (6), večja kot je ponudba/povpraševanje po delovni sili, bolj je področje privlačno za podjetja in delavce. (10) Specializacija Podobno (5), specializacijo omogoča prisotnost raznovrstnih panog Dinamične (11) Endogena rast Večji kot je trg, višji so dobički podjetij; višji kot so dobički, več podjetij lokacija privlači; več podjetij privlači več delavcev in večji je trg itn. (12) Čiste ekonomije aglomeracije Porazdelitev fiksnih stroškov infrastrukture na večje število davkoplačevalcev. EDiTORiAL ČLANEK RAZPRAVA DiSCUSŠiON RECENZiJA REViEW PROJEKT PROJECT DELAVNiCA WORKSHOP NATEČAJ Prirejeno po: World Development Report2009,2008. 3. METODOLOGiJA RAZiSKAVE V članku proučujemo različne vidike, preko katerih se lahko manifestirajo viri zunanjih ekonomij. Ti služijo kot vzvod h konkurenčnosti posameznih podjetij in s tem k gospodarskemu gradniku blaginje urbanega območja. Predpostavljamo, da so razlike v ekonomskem potencialu med urbanimi območji odraz ekonomskih učinkov aglomeracije in lokalizacije - ter (bolj ali manj) policentričnega razvoja in specializacije aglomeracijskih funkcij. Opredelitev posameznih dejavnikov ekonomskega potenciala urbanih i naselji, preko katerih se lahko manifestirajo različne oblike in viri zunanjih I ekonomij, izbiro primernih kazalnikov in njihovo obdelavo smiselno povzemamo po metodologiji ESPON II POLYCE (2010-2012) projekta, Metropoli-sation & Polycentric Development in Central Europe. Skladno z izbrano metodologijo ekonomski potencial pojasnjujejo naslednji dejavniki: ■ produktivnost posameznih mestnih območij (občin), ki so lahko tudi posledica delovanja aglomeracijskih ekonomij, ■ podjetniška naravnanost, ki pooseblja inkubacijski vidik mest, ■ inovativni duh, kjer se odražajo prednosti delitve informacij, specializiranega bazena delovne sile in inkubacijski vidik mest, ■ prilagodljivost trga dela, kjer se odražajo predvsem prednosti skupnega bazena delovne sile, ■ javne investicije, ki kažejo na sposobnost podjetij in drugih subjektov pri pridobivanju javnih sredstev (delitev znanja) iz (državnega) proračuna in pridobivanja javnih sredstev iz naslova razvojnih programov EU (ESRR - Evropski sklad za regionalni razvoj, ESS - Evropski socialni sklad, KS - Kohezijski sklad), ■ internacionalizacija, s katero merimo stopnjo vključenosti ekonomskih in drugih subjektov v mednarodne tokove (izvoz blaga in storitev) vključno z okvirnimi programi EU (npr. izvoz znanja in ekspertize...) in tujimi obiskovalci v Sloveniji, ■ strukturna neravnovesja, ki merijo stopnjo razlike v splošni ravni razvitosti med lokalnimi skupnostmi. Izbrana slovenska urbana območja tako analiziramo z 28 kazalniki ekonomskega potenciala, razvrščenimi v zgoraj navedenih sedem ekonomskih razvojih dejavnikov. Empirično je urbano območje opredeljeno z izborom (normiranih) kazalnikov in dejavnikov, ki opisujejo posebne značilnosti ekonomskega razvoja od leta 2008 dalje (vključujoč obdobje ekonomske in finančne krize) ter so pomembne z vidika procesov aglomeracije in lokalizacije. Kazalnike, ki jih vključujemo v posamezne dejavnike, in prostorsko raven njihovega merjenja prikazujemo v Tabeli 2. TV analizo je izbranih 72 mestnih naselij v 69 občinah, ki so zadostila naslednjim kriterijem: (1) naselja so v Strategiji prostorskega razvoja Slovenije (SPRS, 2004) opredeljena kot mednarodna, nacionalna in regionalna središča; (2) naselja so po vseh predstavljenih veljavnih definicijah (zakonska, statistična in SPRS) opredeljena kot mestna, dodatno pa mora naselje biti tudi občinsko središče; (3): naselje ima minimalno 3000 prebivalcev, minimalno gostoto prebivalstva 150 preb./km2 in minimalno 1000 delovno aktivnega prebivalstva v naselju. Analize temelji na (ne)hierarhičnem statističnem pristopu, ki je bil razvit in uporabljen v kar nekaj evropskih projektih; npr. pri projektih European 20 Andreja Cirman, Nataša Pichler-Milanovii, Melita Balas Rant: PREGLED EKONOMSKIH POTENCIALOV SLOVENSKIH MEST ZA OPREDELITEV KLJUČNIH ... : 14-21 IGRA USTVARJALNOSTI - teorija in praksa urejanja prostora | THE CREATIVITY GAME - Theory and Practice of Spatial Planning No 6/2018 Tabela 2: Razvojni dejavniki in kazalniki ekonomskega potenciala mestnih območij v Sloveniji. DEJAVNIKI Produktivnost Podjetništvo Inovativni duh Trg dela Javne investicije Internacionalizacija Strukturna neravnovesja KAZALNIKI Regionalni BDP na prebivalca v letu 2016 Regionalni BDP na prebivalca na SI povprečje v letu 2016 Regionalni BDP na prebivalca na SI povprečje v obdobju 2008-2016 Dodana vrednost vseh podjetij v občini v letu 2017 Dodana vrednost v občini na zaposlenega v letu 2017 Dodana vrednost v občini na zaposlenega v obdobju 2008-2017 Neto plača na zaposlenega v obdobju 2008-2017 Zaposleni v poslovnih dejavnostih v letu 2017 Novo registrirana podjetja v obdobju 2013-2017 Insolventna podjetja v obdobju 2013-2017 Podjetja registrirana na (ljubljanski) borzi v letu 2018 Zaposleni v zasebnem sektorju v letu 2017 Samozaposleni (brez kmetov) v obdobju 2009-2017 Zaposleni v strokovni, znanstveni in tehnični dejavnosti v letu 2017 Zaposleni v kulturni, razvedrilni in rekreacijski dejavnosti v letu 2017 Investicije v neopredmetna sredstva v obdobju 2013-2016 Registrirani patenti v obdobju 2007-2017 Registrirana stopnja brezposelnosti v občini v obdobju 2007-2016 Registrirana stopnja brezposelnosti v občini v odnosu na SI v obdobju 2007-2016 Stopnja aktivnosti prebivalstva v letu 2016 Razlika v stopnji aktivnosti v občini med letoma 2016-2007 Zaposleni v javnem sektorju v letu 2017 Prostorska raven Pridobljena javna sredstva v podjetjih v obdobju 2013-2017 Pridobljena EU razvojna sredstva v programskem obdobju 2007-2013 & 2014-2020 (2007-2017) Sodelovanje v 6-8. Okvirnem programu EU v obdobju 2004-2017 Prihodki podjetij na tujih trgih v obdobju 2008-2017 Prenočitve tujih turistov v obdobju 2008-2017 Indeks razvitosti občin 2016-2017 Reg Reg Reg onalna onalna onalna Občinska Občinska Občinska Občinska Občinska Občinska Občinska Občinska Občinska Regionalna Občinska Občinska Občinska Občinska Občinska Občinska Občinska Občinska Občinska Občinska Občinska Občinska Občinska Občinska Občinska Smart-City (glej Giffinger et al., 2007, European Smart cities) in ESpoN ii poLYcE Metropolisation and Policentric Development in Central Europe (2010-2012). izbrana metodologija omogoča opredelitev urbanih razvojnih profilov, ki- so izvedeni iz primerjalne analize kazalcev, dejavnikov in ostalih značilnosti na ključnih razvojnih področjih (gospodarstvo, ljudje, mobilnost, okolje in bivanje). primerljivost med izbranimi urbanimi območji omogoča standardizacija vrednosti (preko z-transformacije) na ravni kazalnikov in na ravni dejavnikov po naslednji formuli: x — x z =-- kjer zi predstavlja standardizirano vrednost dejavnika, xi vrednost posameznega kazalnika v izbranem območju, x povprečno vrednost kazalnika v naboru proučevanih območij in S standardni odklon vrednosti posameznega dejavnika v naboru proučevanih področij. v primeru naših 69 primerjanih občin z mestnim naseljem (občinsko središče) so bile uteže-ne z-vrednosti kazalnikov nato združene v sumarne z-vrednosti na ravni dejavnikov (pri kazalnikih so z-vrednosti utežene z -1 oziroma +1 glede na njihov pozitiven ali negativen vpliv na opazovani pojav) in nazadnje v skupni zbirni indeks za vsako proučevanih 69 občin. v zadnjem koraku so bile občine razvrščene na osnovi vrednosti skupnega kazalnika. Uporabljena metodologija (z-transformacija in razvrščanje dobljenih vrednosti) je omogočila evalvacijo profilov posameznih mestnih naselij in izvedbo primerjalne analize med proučevanimi mestnimi območji. 1 1 Podoben nabor in struktura kazalnikov in dejavnikov je bil uporabljen tudi v drugih ESPON projektih; v ta namen bi posebej izpostavili (urbane) projekte kot so FOCI (2008-2010), ATTREG (2010-2012) in nekatere podatkovne datoteke kot so URBAN AUDIT / EUROSTAT in ESPON 2013 DB. Predstavljeni instrument predstavlja osnovo za razvrščanje 50 MEGA (Metropolitan European Growth Areas, vključno z Ljubljano oz. ljubljansko urbano regijo) in petih POLYCE metropol (Dunaj, Praga, Budimpešta, Bratislava, Ljubljana) v urbanem sistemu v Evropi. _ 15 Andreja Cirman, Natasa Pichler-Milanovic, Melita Balas Rant: OVERVIEW OF ECONOMIC POTENTIALS OF SLOVENIAN URBAN AREAS FOR DEFINING KEY URB... : 12-21 Št. 6 / 2018 IGRA USTVARJALNOSTI - teorija in praksa urejanja prostora | THE CREATIVITY GAME - Theory and Practice of Spatial Planning EDiTORiAL ČLANEK RAZPRAVA DiSCUSSiON RECENZiJA REViEW PROJEKT PROJECT DELAVNiCA WORKSHOP NATEČAJ 4. EKONOMSKi POTENCiAL MESTNiH OBMOČiJ V SLOVENiJi Z ekonomskim potencialom mestnih območij merimo razvojne faktorje kot potencial za prispevek gospodarske dejavnosti k oblikovanju teritorialnega kapitala in s tem k blaginji določenega območja. Rezultati nakazujejo na razlike v založenosti z gospodarskimi dejavniki med izbranimi urbanimi območji v Sloveniji. V splošnem v izsledkih analiz gospodarskega vidika prednjači glavno mesto Ljubljana z najvišjo koncentracijo nadpovprečnih rezultatov, sledijo pa ji regionalni centri (Nova Gorica, Novo mesto). Med prvih deset občin po ekonomskem potencialu se uvrščajo še Domžale, Trzin, škofja Loka in Šempeter-Vrtojba. Slovenska občine oziroma izbrana mestna območja, pri katerih analiza kazalnikov kaže najslabši ekonomski potencial, so Lendava, Ljutomer, Ruše, Gornja Radgona in Črnomelj (Tabela 3). Uvrstitev Ljubljane na prvo mesto ne preseneča, saj je bila v zadnjem desetletju Ljubljana v korenitem preoblikovanju ekonomskih aktivnosti, soočena z močnimi konkurenčnimi izzivi kot eno glavnih srednjeevropskih mest, obdana z bližino primerljivih, konkurenčnih in privlačnih (srednje)evropskih mest. Tudi srednje velika in manjša urbana območja v Sloveniji so bila v zadnjih dvajsetih letih vpeta v intenzivne procese ekonomsko-družbenega in političnega preoblikovanja, soočena z ekonomski pritiski tekmovanja za investicije, za prebivalce in za obiskovalce (Slika 1). Med slovenskimi mestnimi območji so precejšnje razlike tudi znotraj posameznih kazalnikov ekonomskega potenciala. Pri kazalniku produktivnosti (Slika 2), v katerem opazujemo absolutne in relativne razlike v BDP na prebivalca v regiji izbranih mest (občin) ter absolutne in relativne razlike v ustvarjeni dodani vrednosti v občini, Ljubljana z vrednostjo z-kazalnika 3,10 odstopa izrazito navzgor. Ljubljani sledijo Novo mesto, Domžale, Trzin in Koper. Najslabše kazalnike produktivnosti zasledimo v treh zasavskih občinah - Litiji, Hrastniku in Zagorju ob Savi ter pomurskih občinah - Lendavi in Gornji Radgoni. , Dimenzija podjetništva spremlja podjetniško dinamiko oziroma poose- I blja inkubacijski vidik izbranih mestnih območij (Slika 3). Območja smo spremljali po dinamiki nastajanja novih podjetij in stopnji insolventnosti obstoječih, številu podjetij, kotirajočih na ljubljanski borzi, deležu zaposlenih v zasebnem sektorju ter deležu samozaposlenih (brez kmetov) v regiji. Najvišje uvrščeno mestno območje je Ljubljana, sledijo manjša mestna območja Litije, Sevnice, Izole in Brežic. Najmanjše vrednosti kazalnika so v Rušah, Dravogradu, Murski Soboti, Ljutomeru in Lenartu. Dimenzija »Inovativni duh« v naši analizi pooseblja prednosti, ki jih nosilci ekonomske aktivnosti v mestnih območjih črpajo preko delitve informacij, specializiranega bazena delovne sile in inkubacijske vloge mestnih območji (Slika 4). Indikator vsebuje kazalnike deleža zaposlenih v strokovni, znanstveni in tehnični dejavnosti, deleža zaposlenih v kulturni, razvedrilni in rekreacijski dejavnosti, povprečnih letnih investicij v neopredmetena sredstva na podjetje in število registriranih patentov. Po kazalniku inovacijskega duha se najvišje uvrščajo Velenje, Nova Gorica, Žalec, Ljubljana in Cerknica, najnižje pa Ormož, Mežica, Prevalje, Žiri in Ljutomer. Slika 1: Prikaz skupnega kazalnika ekonomskega potenciala slovenskih mestnih območij (občin). SKUPNI KAZALNIK EKONOMSKEGA POTENCIALA mta«"-*" i-u ■ '«■lllf i-