Poštnina plačana v gotovin Maribor, čefrtek 14. maja 1956 Štev. 110. Leto X. (XVII.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK UradnMtvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 ' ralolon uredništva 2440, uprava 246i, Uhaja raaen nedelje in praznikov vaak dan ob 14. uri ' Velja mesečno prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, doatavijen na dom 12 Din / Oglasi po eaniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra“ v Ljubljani / Poitni čekovni račun it. 11.409 99 JUTRA 99 V današnji noči so se v Avstriji odigrali dogodki, ki so se te dni vztrajno napovedovali in katerih notranje in zunanjepolitičnih posledic še ni mogoče trenutno predvideti in oceniti. Vsekakor se je izvršil v notranjepolitičnem življenju Avstrije pomemben lom med glavnima nosilcema trenutne politične moči in oblasti v današnji Avstriji, to je med hajmverovstvom in klerikalizmom. S tem sc je najietost v avstrijski notranji politiki še povečala, ker se je spričo 90 odstotne klerikalne sestave novega dunajskega kabineta vsa odgovornost za državne posle zožila na klerikalni politični živelj, ki predstavlja danes v Avstriji komaj 15 odstotkov vsega prebivalstva. Gotovo ne bo pripomoglo k konsolidaciji razmer in ublažitvi hitlerjevskih in marksističnih podvigov izkrcanje dveh glavnih predstavnikov hajinverovstva, to je podkanclerja Starhemberga in zunanjega ministra Bcrger-Waldeneggu. V fronti nejevoljnih in frondirajočih so se poleg narodnih socialistov in marksistov znašli tudi Hajmverovci. Nedeljski dogodki na Dunaju, ko je pri šlo do odkritega konflikta na dunajskem Ringu med avstrijskimi Hajmverovci in klerikalci, so torej veliko globlje pretresli avstrijske politične prilike, kakor je bilo morda slutiti na prvi vtis. ^ nedeljo je izbruhnilo na dan torej nekaj, kar se je že dolgo varilo in kuhalo v avstrijskem političnem kotlu,1 ki je zadnja leta v neprekinjenem vrenju in kipenju. Prvi signal k tem zaostritvam je bil znani Starhembergov govor ‘la nedavnem zboru hajmverovskih prvakov. na katerem so skoraj vsi govorniki pozivali Starhemberga k pohodu na Dunaj. Napram javnosti je avstrijski režim skrbno čuval v najstrožji tajnosti krvave spopade med avstrijsko vojsko hi hajmverovci v Wclsu, Korneuburgu, Beljaku itd. Tudi so ob priliki navedenega zbora padle silno ostre besede od strani posameznih hajmverovskih prvakov proti klerikalnim politikom. Nedeljski dunajski dogodki so bili drugi signal. Saj so se iz vrst demonstrirajočih hajmvcrovcev slišali vzkliki: ^Živijo Starhemberg, živijo Fey, fuj l Schuschnigg!« Ob tej priliki je dunajski policijski predsednik Skubl, ki je, kakor znano, bil pred vojno ljubljanski Policijski šel, vprašal Schuschnigga, ali U a j postopa proti Fcyu, ki sc je ob lej Priliki pojavil ntf nejcem bližnjem balkonu neke vogalne hiše ob Operni uli-ci in Babenbcrgovi cesti na Ringu. Vlo-fta Feyeva ni v tej zadevi povsem pojasnjena. Nazadnje pa je to popolnoma iranskega pomena, ker dajejo dogodki Pretekle noči zadostno pojasnilo. Star-keinberg je od začetka sicer zvračal odgovornost za nedeljske dogodke na •dvSega ministra Fcya. Agencija Havas Pa je istočasno že vedela poročati o ne-kih spremembah, ki sc pripravljajo. Ra-ž(,n tega se je kancler dr. Scbuschnigg °dločil, da vpostavi v okviru patriotske, fronte svojo polno avtoriteto. Tudi se N spremembami v vladi govori o velikih spremembah v kadru višjega uradni-?*>'». Na vidiku so tudi nekatere dale-k°sežne upravne reforme ter ostre kazni za tiste hajmverovce, ki so v ne-!"djo na dunajskem Ringu opljuvali klerikalne delavce. Asifc tošžd MSUiis U/ttuiiuM wd mkteeikahi Starhemberg ni več v novi vladi, ki je pretežno klerikalna DUNAJ, 14. maja. Kanclerju dr. Schusclmiggu se je posrečilo, da se je iznebil svojega rivala kneza Starhemberga v vodstvu državnih poslov in da je sestavil pretežno klerikalni kabinet, v katerem igrata umerjena hajmerov-ska prvaka Baar Baareniels in dr. Draksler le podrejeno vlogo. Po nedeljskih dogodkih je silil Schuschnigg k tentu, da Starhemberg desavuira dunajske hajmverovce in njihovo organizacijo, ki je najmočnejša v Avstriji. Starhemberg se je temu uprl ter izjavil, da rajši izstopi iz vlade. V teku včerajšnjega dne sta se podala Schuschnigg in Starhemberg k zveznemu predsedniku Mi-klasu, ki je napravil vse mogoče poskuse, da bi oba državnika pomiril. Toda vsi posredovalni poskusi so bili zaman in Schuschnigg se je odločil za demi-sijo celotne vlade. V hajmverovskih krogih je izkrcanje Starhemberga delovalo kakor blisk iz jasnega neba in povzročilo veliko ogorčenje. Kako napet je položaj, je razvidno iz tega, da se v smislu poročil izkrcani podkancler Starhemberg poda danes popoldne v Rim, da se pri Duceju pritoži radi teh sprememb v avstrijski vladi. Nova avstrijska vlada, ki jo je danes zjutraj zaprisegel zvezni predsednik Miklas, je sestavljena takole: zvezni kancler, minister za zunanje zadeve in vojni minister dr. Schuschnigg; zvezni podkancler: dr. Baar-Baaren-fels (poverjen tudi z vodstvom varnostne službe in pptranje uprave); minister za pravosodje: dr. Hammerstein-Ecquort; minister za prosveto: dr. Pern-ter; minister za socialno politiko: dr. Resch; minister za finance: dr. Draxler; minister za trgovino in promet: Stockinger; državni podtajnik v vojnem ministrstvu: general Zehner; državni podtajnik v zveznem kanclarstvu: Guido Zernatto. Posle kmetijskega ministrstva bo do definitivnega imenovanja vodil zvezni kancelar dr. Schuschnigg. Iz vlade so bili izločeni: bivši podkancelar knez Starhemberg ter ministri Berger-Waldenegg, Dobretsberger, Strobl in državni podtajnik Žnidarič. Um u* Bedin šesto skupite ekspiaaii-eatoMesiuife RIM, 14. maja. Zdi se, da bo nemška industrija živo sodelovala v gospodarski eksploataciji Abesinije. Industrijska korporacija, ki je poverjena, da daje iniciativo za to eksploatacijo, se nahaja v stalnem kontaktu z nemško industrijo, odkar so se s sankcijami prekinile vse praktične zveze z Italijo na eni, s Francijo, ČSR in drugimi državami na drugi strani. Italija je prisiljena, da išče pomoči drugod, ker sama ne razpolaga z dovoljno produkcijo raznega materiala, ki je zlasti potrebno za rudarsko eksploatacijo. ItthuMski pas in 300.060 ešeteSienik v Uawqu PARIZ, 14. maja. Ženevski dopisnik »Echo de Pariš« poroča, da je na predvčerajšnji konferenci iocafnskih sil predložil francoski zastopnik Masigii zadnje informacije francoskega generalnega štaba o dogodkih v Porenju. V smislu teh informacij je trenutno v remilitariziranein Porenju 300.00« oboroženih, med temi 37.000 Rajhsverovcev. Mrzlično se zgrajujejo utrdbe, ki se bo do pozneje spremenile v stalni trdnjavski sistem. S tem je francoski pred stavnik hotel dokazati, da je porenski problem najvažnejši, o čemer pa ni mogel prepričati Edena in je radi tega nastal med Edenom in Paul Boncourom zelo oster konflikt. 36 uena ŠUka na BtoUi LONDON, 14. maja. Ponoči so bili pred Malto veliki pomorski manevri. Velike nasprotne sile so napadle Malto in se je razvila impozantna bitka,.ki je trajala vso noč in ves dan do noči neprekinjeno 36 ur. Namen teh pomembnih manevrov je, da se preizkusijo nove obrambne naprave, ki jih je Anglija zgradila za časa abesinsko-italijanske vojne. Ob tej priliki naj bi se izkazala vrednost te britanske sredozemske trdnjave, ki predstavlja pomembno britansko oporišče na poti na Daljni vzhod. Užaljeni Starhemberg .se jc s Ko r poročamo na drugem mestu, po- danes, ............ ___ ......u. po- v Rim, da poroča Duccju o leni, TOKIO, 13. maja. Varnostna oblastva so prišla na sled zelo razpleteni in nevarni komunistični šplonski organizaciji, ki je bila v zvezi s tokijskim sovjetskim poslaništvom. Bilo je aretiranih večje število oseb, med katerimi je tudi nekaj japonskih odličnikov. Vseh prizadetih je okoji 30 in je bil kolovodja neki 25-letni študent, ki je bil na sovjetskem poslaništvu učitelj jezikov in ki je na rafiniran način poročal v Moskvo o februarskih dogodkih. kar sc jc zgodilo. Bližnji dnevi bodo pokazali, koliko odtehta v tem slučaju Ducejcva posredovalna beseda. Hkrati pa sc ob tem jasno vidi, od kod izha. jajo piti, ki urejujejo avstrijske režim ske zadeve. MARŠAL FRANCHET D’ ESPEREY je prispel danes vBeograd in bo jutri prisostvoval odkritju svojega doprsja v Beogradu. Jutri pojde na Oplenac, kjer položi venec na grob pokojnega kralja Ujedinitelja, razen tega pa bo na Avali položil venec na grob Neznanega v#jaka. BOLEZENSKI FOND PROMETNEGA OSOBJA. Minister za promet je podpisal novi pra vilnik o bolezenskem fondu državnega prometnega osobja. Pri tem fondu je včla njenih 75.630 uslužbencev ter 127.407 članov njihovih rodbin. Sedež je v Beogradu. Odreja se fakultativno članstvo fonda in upokojencev, ki prejemajo pokojnine iz delavskega pokojninskega fonda za državno prometno osobje. VPRAŠANJE ŠTRIGOVE. Včeraj je bila seja mestnega sveta v Čakovcu, na kateri \se je obravnavalo vprašanje odcepitve Štrigove od Medji-murja in pripojitvi Dravski banovim. Skle nilo se je, da pojde te dni iz Čakovca v Beograd posebna deputacija, da intervenira v tej zadevj pri zastopniku ministra pravde. KDO JE ČESTITAL. Od zastopnikov tujih držav so doslej čestitali Mussoliniju knez Starhemberg, albanski kralj Zogu, predsednik albanske vlade Frazeri ter regenti laške republike San Marino, ki šteje par sto prebivalcev. OBČINSKE VOLITVE NA ŠOLTI. Pri nedeljskih občinskih volitvah na Šoltl je dobil Ivan Čerič na dr.- Mačkovi listi 428 glasov, jugoslovenskj nacionalist Rujič pa 344 glasov. Volilna udeležba je bila 90%. Liste JRZ. ni bilo. POKRET ŽIDOV REVIZIONISTOV. V Sarajevu se pričakuje prihod dr. Jula Dohanija jz Novega Sada, vodje jugo-slovenskih Zidov revizionistov. Židov-stvo v naši državi se zelo zanima za njegovo predavanje o zahtevah takozvanih Zidov revizionistov. SAMOSTANSKA GREDA ZAPIRA ULICO. V »Del. politiki« od 13. t. m. beremo: »Samostanska greda zapira celo ulico. Med najlepšimi širokimi ulicami v Mariboru je Gregorčičeva, ki vodi od mestnega gradu do starega pokopališča in nato po novem podaljšku ulice proti Kamniškem predmestju. Vmes leži pokopališče, ki bi se lahko že davnft opustilo in mesto bi imelo preko tega sveta najlepšo prometno zvezo proti Kamnici, prebivalci iz novega dela pa znatno skrajšano pot v sredino mesta. Toda mariborski Nemci so se likvidaciji pokopališča na vso moč uprli pred par leti zato, da lahko po inozemskih knjigah pišejo, kako nemški napisi d kdaj je ta ali oni teh »tudi članov« Sokol, čigava je dolžnost, da izpraša vest takemu članstvu, nam ni treba posebe naštevati. Vsekakor bi bila večja strogost prav gotovo zelo umestna. Drugo pa kar moramo omeniti je, da se članstvo zlasti v večjih krajih medsebojno premalo pozna in se tudi, noseč sokolski znak, medsebojno ne pozdravlja. Nepoznanje pa še ne sme biti povod, da se dva Sokola ne bi pozdravila, če brat sreča brata, se pač ne boste izognila drug drugemu, temveč se prav bratsko pozdravila, ako ju res veže medsebojno bratska sokolska ljubav. Osobito mlajše članstvo, ki najrajše opušča pozdravljanje, naj si to dobro zapomni. Jz medsebojnega pozdravljanja nastane spoznanje 111 nato tudi bratsko prijateljstvo, kar pomeni močno vez dvema osebama, pripadajočima isti organizaciji, čimbolj se bodo Sokoli medsebojno poznali, tem jačja bo njihova organizacija, tem udarnejša njihova sila. Nosite torej vsi sokolski znak ter izpol njujte tudi prijetno dolžnost bratskega pozdravljanja! Koncert dijakov Državne trgovske akademije enotno, kakor smo čuli tokrat. Zbor poje pod varnim, premišljenim vodstvom svojega dirigenta mirno, brez zadirčnostl in — na pamet, kar izdatno dviga pažnjo in s tem pomaga do uspeha. Če bi bili tenorji nekoliko izdatnejši, ne bi škodilo, drugače pa so glasovne skupine dovolj zastopane, med seboj sorazmerne in vpete. Mladi basisti nižine že kar dobro prijemljejo. Splošni vtis je razveseljiv, u- speh bo po obeh plateh zadovoljiv. Gledališče je bilo polno, zanimanje in razpoloženje je vzdržalo do konca. Videli smo delavoljnost in iz nje izvirajoče uspehe trgovsko-akademskega dela našega sred nješolskega naraščaja. Naj gre pot stremljenj celokupne naše mladine v vsej bodočnosti vedno navzgor — v korist narodu in državi' -r-e* HlaiMmke in jokoitski jmvua Maribor gradi in zida Svoji dve dosedanji akademiji so imeli v Narodnem domu, letos pa so si izbrali naši neustrašni trgovski akademiki za svojo prireditev, ki se je vršila v ponedeljek 11. t, m. Narodno gledališče. Pokroviteljstvo je prevzel predsednik mest ne občine dr. Alojzij Juvan. Akademija je bila obenem proslava uaših narodnih mučenikov in junakov Petra Zrinjskega in Franje Krste Frankopana. — Pomen in namen tega in bodočih podobnih nastopov je v smiselno zasnovanem pozdravnem govoru pojasnil dijak Bogomir S m e r d u. Povedal je, da so take akademije izraz veselja do dela in dokaz trdne volje naše dijaške mladine, ki upravičeno pričakuje polnega upoštevanja in razumevanja, saj je poklicana, da v bodočnosti poseže v naše gospodarsko življenje in posveti svoje znanje in moči blagru ljubljene Jugoslavije. Po'nagovoru je bivši dijak mariborske trgovske akademije Ladislav Rakovec zapel tri samospeve: Josip Hatze Uvelo lišče, lepo delce z nekoliko nakazanim narodnim tonom, Pjotr 1. Čajkovski: Kdor hrepeni ko jaz, lirsko-ro-mantično skladbo velikega Rusa in Fran S. Vilhar: Kam?, ki je bolj dramatska. Rakovec se uči pri Betettu na ljubljanskem konservatoriju. Glas ima že od narave prijeten, pa tudi čuta za lepo podajanje mu ne manjka. Trdno naj vztraja na začrtani poti, pa ga bomo vedno bolj veseli. Saj je že pri tem prvem nastopu uspel. Vilko Lokošek ga je pri pianinu dostojno spremljal. Sopranistka Koroščeva Olga in altistka K o p i č e v a Anici sta ob .>premfjevanju prof. Vasilija M i/k a mehko podali tri narodne pesmi: značilno dalmatinsko popevko, dubrovniško »Bore moj zeleni!«; otožno »Viju vetri« (iz Zaječara) in našo lepo koroško »Čej so tiste stezdice«. Vsi tri je priredil prof. Mirk tako, da ima vsak glas svoj samostojen motiv, oba pa se zlivata v zanimiv dvospev. Olgin glas je prikupen, svetel in nežen v razvoju. Anica poje nekoliko temnejše, kar ji kot ai-tistki pristoja. — Svojevrstna točka te akademije je bil nastop -Vilka L o k o š e-k a, ki je na klavirski harmoniki zaigral 8. del A. Dvorakovih Slovanskih plesov (G-rnol in G-dur) z menjajočimi se živahnimi in mirnejšimi mesti, P. Linkeje-vo: V, kraljestvu Indre in na burno odobravanje še dva v enoto povezana odlom ka iz neke J. Alexove zbirke. Vilko je svojemu glasbilu res kos. Harmonika mn igra po njegovi volji. Pripomnimo le, da so za take prilike primerne prvenstveno slovanske skladbe. Če jih pri nas nianj-a, bo treba vprašati pri Cehih, ki so tudi klavirsko harmoniko gotovo že kaj izdali. Uprizoritev enodejanke Vladimirja Lu-načeka V e s t« je dokazala, da se znajo naši dijaki postaviti tudi na igralskem ( ' odru. Opazili smo med njimi nedvomne talente. Najmogočnejši in najkompletnejši vtis pa je ta večer zapustil nastop mešanega zbora Trgovske akademije, ki ga očetovsko skrbno vodi prof. Visilij Mirk. Zapeli so najprej dve skladbi z obvezno kla virsko spremljavo, izrazito lirsko nadah-njeno in narodno pobarvano D. Jenko-v o Barkarolo iz Pribtelava in Božane (besedilo Dragntina Ilijča) in preprosto, živo Kolo iz Teharskih plemičev Benjamina Ipavca. Rakuše v a Nada je svojo vlogo pri pianinu lepo in disciplinirano rešila. Sledilo je pet narodnih pe-*mi. »Ko so fantje proti vasi šli« je postala last vsega naroda. Zorko P t e 1 o-v e c jo je posrečeno priredil. Dal ji je kot uvod brenčeči dvoglasni moški zbor, ki v kvintah naznanja prihod fantov. — Prekmurska »Marko skače« v harmonizaciji dr. Frana Kimona je vžgala kakor povsod. Škoda le, da nismo slišali zaključnega basovskega »budanja«. Slovaško narodno »Stavaj, Honzo« 'je Bo-huslav P o k o r n y priredil za samospev s spremljajočim brenčečim zborom (zibanje v basih!). Ravnodušnega Honzo, ki zamudi vlak, pa mu ta smola ne vzame hudomušnosti, je v samospevu živo ponazoril Ferkov Joža iz IV. letnika. Na živahno željo hvaležnega občinstva so morali pesmico ponoviti. »Prevarani zet«, ki ga je skladatelj Anton A n del harrno-niziral za mešan zbor, je pristno, nepopačeno hrvatsko narodno blago. — »Prišla je miška« (slovenska narodna v priredbi Mateja H u b a d a) ne more zgrešiti učinka, zlasti, če je iz-vajanje tako Vkljub hudi denarni stiski in krizi je bila gradbena podjetnost v zadnjih petih letih v Mariboru večja in živahnejša od gradbene podjetnosti v prejšnjih letih. Maribor je zadnja leta precej gradil, zlasti na periferiji, kjer so nastale ob novih ulicah nove mestne četrti. Melje je okupirala težka industrija. Tu so čez noč zrasli ogromni moderni obrati, ki se vedno večajo in spopolnjujejo. Na zahodnem delu mesta proti Kamnici je nastala nova moderna naselbina, ki dobiva z zazidanjem Gosposvetske ulice stik z mestom. Povsem novo lice pa dobiva peti mestni okraj. Mnoge ulice so že skoro docela zazidane in se mesto vedno bolj približuje Novi vasi. Novo naselje je zraslo tudi na polju za kompleksom delavnic državnih železnic in med Tržaško in Betnavsko cesto južno od Stritarjeve ul. Vso gradbeno podjetnost zadnjih let pa je rodila v pretežni večini privatna ini-cijativa. Gradbena podjetnost je bila v zadnjih letih precej živahna tudi v mestu samem. Večje moderne zgradbe so zrasle v Prešernovi, Aškerčevi, Cankarjevi, Tomšičevi in Smetanovi ulici ter ob Aleksandrovi in Meljski cesti. Večina teh zgradb je bila dozidana že lansko jesen, ostale pa bodo dograjene letošnjo pomlad, ki je zidarjem zelo naklonjena. Tudi v mestu so zidalj ii> zidajo le privatniki, izvzemši novo šolo v magdalenskem okraju, ki jo gradi mestna občina. Za predlansko in lansko pa ne bo zaostala tudi letošnja privatna gradbena delavnost. Nova gradbena dovoljenja so dobili tvornica Hutter za novo predilnico in tkalnico v Motterjevi ulici, Anton Fišer za dvodružinsko stanovanjsko hišo v Meteljkovi ulici, Feliks Obreht za viso-kopritlično hišo v Gozdni ulici, Rudolf Germ za enonadstropno hišo v Delavski ulici, Hermina Hoscheva za visoko pritlično hišo v Smetanovi ulici, Franjo Mina-rik za enonadstropno stanovanjsko hišo v Gregorčičevi ulici, Karel Laznička za enonadstropno hišo v Dalmatinski ulici-Nikola Mumič za dvonadstropno stanovanjsko hišo v Smetanovi ulici, Miroslav Žagar za enonadstropno htšo v Jadranski ulici, inž. Vidič za dvodružinsko hišo-na Radvanjski cesti, Franjo. Požgaj za visokopritlično hieo v Mejni ulici in Marija Jahrbacherjeva za visoko pritlično stanovanjsko hišo v Aljaževi ulici. Gradbeno dovoljenje za lastni dom je dobila tudi Ljudska samopomoč, ki ga bo zgradila na vogalu Aleksandrove ceste in Kolodvorske ulice. Dom Ljudske samopomoči bo največja zgradba, ki jo bo dobil letos Maribor. Vse navedene nove gradnje bodo v pretežni večini še letos dograjene. Mestni gradbeni urad pa ie izdal tudi več dovoljenj za adaptacije. Več posestnikov bo preuredilo in nadzidalo svoje hiše. Precejšnjo skrb ie mestna občina posvetila letos mestnim ulicam in cestam. Nekatere ulice v magdalenskem okraju se bodo letos preuredile. Temeljito popravljena bo še letos Tomšičeva ulica, ki bo ena med prvimi modernizirana po novih načrtih. Podobno modernizirati namerava mestna občina tudi ostale ceste in ulice, ki niso bile še doslej popravljene. Po novih načrtih bodo preurejene ulice imele ožja cestišča, ob širših hodnikih, kjer je možno, pa na obeh straneh travnate pasove. Maribor torej kljub hudi krizi gradi in zida in vendar je pomanjkanje manjših stanovanj še vedno veliko. Stanovanjsko vprašanje je še vedno pereče in ne bo rešeno popreje, dokler se ga ne bo lotila država, banovina ali občina ali pa katera večjih socialnih ustanov. Od jutri dalie: V Mariboru obmejni kolodvor Iz Beograda se je vrnil tukajšnji obmejni komisar g. K raj novic, ki se je udeležil zaključne konference glede ureditve obmejnega kolodvora v Mariboru, ki je bila te dni v Beogradu in ki so se je udeležili predstavniki naših in avstrijskih oblastev. Na beograjski konferenci se je dokončno uredila zadeva mariborskega obmejnega kolodvora m se je sklenil zadevni konkretni dogovor. Z jutrišnjim dnem začne v Mariboru poslovati obmeinj olodvor in se prične v novih pro storili v prizidku ob glavnem kolodvoru uradovanje avstrijskih carinskih, policijskih in železniških obmejnih organov. S tem se ja nehalo poslovanje zadevnih a v-strijsih obmejnih organov v Špilju oziroma Lipnici. V smislu novega poslovanja bo odpravljanje mednarodnih vlakov hitrejše in ekspeditivnejše, ker se bo kontrola naših in avstrijskih preglednih organov lahko vršila istočasno. S tem postane Maribor še važnejši prometni center ob vstopu v jugovzhodni dej Evrope kakor je bil doslej. Poslovanje obmejnega kolodvora prične danes o polnoči. Heuatti tfUusoka! — Zdi se, da si ti begunec iz francoske legije? — Da, gospodar! — Kje si zapustil vojsko? — V Sahari pri El Arichu. — Mogoče v skalovju pri El Arichu? Pa to je nemogoče! — Da, prav ob priliki poraza naše kolone. — Vem. Toda meni je javljeno, da se živa duša ni rešila! Kako je bilo, pripoveduj ! Vzdihnil sem in začel pripovedovati. Ne da bi me prekinili, so me vsi poslušali. Ko sem opisal smrt prijatelja Joseja, so mi vsi izkazali iskreno sožalje. Na koncu so mi čestitali k hrabrosti in dejali, da se je to vsekakor zgodilo po Alahovi volji. Nenadoma se pojavijo na vratili dekleta, ki so nosila velike poslužalnike z raznovrstnim sočivjem in s suhim grozdjem. Na enem krožniku je bilo suho ka- melino meso, ovsen kruh, tukaj nazvan »zove ei hob« in neka okusna dateljeva pijača. — To mi je nenavadno prijalo. Ko srno skončali z jedjo, sem prosil kaida, naj mi da spremstvo, da grem po svoje zapuščene mule. Prvi se je dvignil in šel z menoj in dal znak dvema svojih ljudi, naj naju spremljata. Ko sem dospel do onega holmca, so mule počivale na zemlji, site od hrane, ki so jo dobile od Arabcev. Izvlekel sem izpod sedla karabinko in jo poklonil staremu kaidu. Puško je dvignil proti nebu, zinil neke nerazumljive besede in se mi srečno zahvalil za dragoceni dar. — Zapazil sem, da sem ga s tem izredno zadovoljil in da mu je bilo to nad vse prav. —* »To puško sprejmem kot svetinjo in izročil jo bom svojemu sinu šejku Lahbidu, ki se nahaja zdaj pri našem bodočem sultanu,« je rekel stari kaid. — Zbrali smo bombe in strelivo v ša-torsko krilo, zapustili smo mule in tovore, da jih Arabci kaidovega spremstva privedejo v naselbino —, in vrnili smo se zopet v kaidovo palačo. Tukaj so mi odkazali lepe prostore, ki bi »' naj služili kot stanovanje za časa mojega bivanja v tem kraju. — In sobane so nalikovale malemu muzeju. Vse naokrog so bile razprostrte dragocene preproge, na zidovih je viselo mnogo starega orožja, v enem kotu Pa so bile nametane neštevilne kože druga na drugo, ki so še dišale po mesu zveri. Sredi sobe se je nahajala s srebrnim pokrovom pokrita posoda s tobakom in oh njej je plamtela žerjavica, med tem k" je viselo od strani nekaj čibukov. — Kadili smo in se menili o razmerah v Maroku. Kaid je pripovedoval zelo zanimivo in živahno. Najbolj me je zanimala kariera Abd el Krima, o kateri starček največ govoril. Pripovedoval o starodavnem mestu Xaneii’u, kjer je bil pred mnogimi leti izbran prvi sultan severne Afrike Visau Mala Uid. Tedaj ic bila ta država močna in velika; raztezate se je na obe strani Afrike. Stoletja so mnila in končno :e veliko pleme Uisana izumrlo. (Dalje sledi-/ ■osjsssaBSMsrsaai ,Md ,pdm Ato V goriji dvorani Narodnega doma je bil sinoči lepo obiskan redni letni občni ?-bor moške in ženske podružnice Družbe ;sv. Cirila in Metoda v Mariboru. Občni z'bor je otvoril in vodil zaslužni predsednik moške podružnice g. dr. Ferdo Lašič, ki je uvodoma toplo pozdravil vse navzoče, posebej pa predstavnike nacionalnih ■ji patriotičnih organizacij, med njimi bivšega župana in predsednika Oblastnega tudi v preteklem letu uspešno delovali in poživili nacionalno delovanje. V proslavo 50 letnice Družbe sv. Cirila in Metoda sta nameravali prirediti večjo narodno slavnost, toda radi nastalih razmer sta bili primorani svojo zamisel opustiti. — Glavno pozornost pa sta obe podružnici posvetili gradnji Ciril-Metodove obmejne šole v Gradišču. Neumorna zasluga šolskega nadzornika g. Tomažiča in stro- °dbora Jadr. straže dr. F. Lipolda, preds. kovnega učitelja g. Robnika je, da je bila 2KD g. Janka Pirca, predsednika Oblastega odbora NO g. dr. Dolarja, zastopnico Slov. žen. društva dr. Lipoldovo, zastopnico CMD iz Splita g. Leckerjevo, Predsednika Aero kluba g. dr Tominška, narodnega poslanca g. dr. Jančiča, šol. nadzornika g. Alta in druge. Po počastit-v> spomina v minilem letu umrlih članov, ■e Predsednik poročal o poslovanju obeh Podružnic v pretekli poslovni dobi. S po-sehiiim povdarkom je naglašal potrebo 00 čim intenzivnejšem delovanju mariborskih podružnic kakor tudi potrebo, da mora biti vsak zaveden Mariborčan član te za našo nacionalno stvar prekoristne družbe. Prav tako je tudi predsednica z®nske podružnice ga. Burnikov a Apelirala na vse navzoče, naj ostanejo družbi zvesti in naj ji pridobivajo novih elanov. Nadalje je predsednik omenjal v Svojein poročilu priprave za letošnjo Slavno skupščino, ki bo S. spetem-dra v Mariboru in priprave za slavnostno °tvoritev nove narodne šole v Gradišču °h državni meji, ki bo 6. septembra t. 1. Sledilo je tajniško poročilo, ki ga je P°dal marljivi tajnik učitelj g. Fran G o-‘VP ž. Moška podružnica šteje 375 članov, zenska pa 365 članic. Obe podružnici sta šolska zgradba že lani v novembru pod streho. V svoje roke je mariborska podružnica prevzela tudi popravilo vodovoda pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu. ki je bil slovesno izročen svojemu namenu lani v juliju. Kakor vsako leto. sta podružnici tudi lani zažgali tradicionalni kres na hribu sv. Urbana na večer pred godom slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda. Tudi sta obe podružnici sodelovali pri božičnicah na obmejnih šolah. S pozivom, naj bi Ciril-metodarji ostali zve sti šolski družbi, jo podpirai vsepovsod, zavedajoč se, da bo lahko le na ta način izvrševala svojo vzvišeno nalogo, da bo lahko s pomočjo zavednega obmejnega ljudstva zvest in močan čuvar naše meje in naših narodnih pravic, ki jih je prav ona očuvala V najtemnejših časih našega robstva in s tem doprinesla znaten delež, k naši osvoboditvi, je tajnik zaključil svoje z odobravanjem sprejeto poročilo. Blagajniško poročilo za moško pdruž-nico j£ podal blagajnik g. Leopold H a-1 e r, ža žensko podružnico pa blagajničarka ga Ko sij e v a. Dohodki obeh podružnic so znašali v preteklem poslovnem letu 19.157.25 Din, izdatki pa 13.665 Din. Na predlog revizorjev gosp. Josipa Brat u ž a in gc. P u n č-u h o v e je občni zbor izrekel razrešnico blagajnikoma in celokupni upravi obeh podružnic. Občni zbor so nato pozdravili dr. Dolar, dr. Lipold in Janko Pirc. Sledile so volitve, pri katerih je bil izvoljen za pred sednika moške podružnice ponovno g. dr. Ferdo L a š ie, za predsednico pa gdč. Lobenvveinova; v odbor moške podružnice so bili izvoljeni: gg. Ivan Tomažič, Aleksander Alt, Franjo Cvetko, Ivan Rožman, Anton Paš, Franjo Rožman, Peter Maroh, Fran Golež, Leopold Haler, Hinko Sax, Mihajlo Dojčitiovič; Franjo Majer, Miloš Oset, Ivan Mravljak, Fran Bratož; v nadzorni odbor sta bila izvoljena gg. Josip Bratož in Štefan Medved. V odbor ženske podružnice pa so bile izvoljene: gge. Lipoldova, Saxova, Lušino-va. Kosijeva, Černovšekova. Kokoljeva, Womerjeva in Burnikova; v nadzorni od bor pa gge: Tomažičeva in Punčuhova Občni zbor je nato izrekel toplo zahvalo ge. Burnikovi, ki je odložila mesto predsednice, za vso njeno uspešno delo in ves trud v korist družbi. Pri raznoterostih se .ie razvila stvarna debata o obmejnem nacionalno-obramb-nem delu. Med drugim je šolski nadzornik g. Tomažič omenjal delovanje glavnega odbora CMD, skrb.za našo mejo, problem potovanih učiteljev in božičnic. G. Robnik pa je prikazal žrtve, ki so jih doprinesli Cjradiščani k gradnji nove šole. Po izčrpanem dnevnem redu je predsednik g. dr. Lašič zaključil lepo uspelo zborovanje naših agilnih Ciril-ijietodarjev. REPERTOAR. Četrtek, 14. maja ob 20. uri: »Tuje dete«. Red B. Petek 15. maja: Zaprto. Sobota 16. maja ob 20. uri: »Sveti Anton, vseh zaljubljeni patron«. Znižane cene. Zadnjič v sezoni. Nedelja, 17. maja ob 15. uri: »Otroška plesna prireditev zagrebške plesne šole Mercedes Goritz—Pavilečeve«. GRAJSKI KINO. Do vključno petka veliki kriminalni film »ZASLEDOVANJE«. V soboto premiera velefilma Neporočena žena«. V glavni vlogi naša rojakinja Angela Zalokar in veliki filmski umetnik Emil Jan-nings. iilm iiiiHTTrmrTamrm vr *" n'"■1** '•'”lTrv*r‘ ~ * Kino Union. Od danes velefilm »Sto dni Napoleona«, Werner Kraus, Gustav Griindgens, Elsa Waguer, Peter Voss v glavnih vlogah. DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA. Dne 12. in 13. maja t. 1. pri žrebanju II. razreda, 32. kola, so bili izžrebani sledeči v dobitki: Din 200.000.—: 95639 Din SO.000.—. 95659 Din 60.000.—: 5766 Din 40.000.—: 55168 Din 30.000.—: 57000 Din 20.000.—: 7838 Din 10.000.—: 551 8220 54660 6-D.a 66817 6.000.—: 7225 12917 19032 29997 61259 61968 66786 87780 95177 3.000.—: 379 6708 15131 28004 33075 41626 43051 Huda nesem uum&otske^ viidonskm ktatuu Na poti v Gradec je včeraj popoldne “Oletela mariborskega odvetnika g. dr. Jankoviča huda nesreča. Dr. Senkovič je namenjen z motornim kolesom v Gra-Yc- Na prvem ovinku znanega vildon-skega klanca pa je z vso silo zavozil v ^sproti mu vozeči tovorni avto. Sunek Je bil tako silovit, da je vrgel dr. Šenkoma s kolesa tako nesrečno, da si je zlo-'”'1 levo nogo nad kolenom in se htKo poškodoval tudi ha glavi in obeh rokah. V prikolica se je vozila z dr. Senkovičem njegova sestra, ki jo je prav tako vrglo iz vozila, pri čemer sc je hudo poškodovala na obeli rokah in na obrazu. Obema ponesrečencema je nudil prvo pomoč dr. Pux iz Lebringa. ki je odredil takojšnji prevoz v bolnišnico v Gradec. Oba pone srečenca so prepeljali v graško bolnišnico vildonski reševalci. Mariborska bolnišnica se razširi z gradnjo novega paviljona Poročali smo že o načrtu razširjenja "hhiborske splošne bolnišnice. Razmere s° radi prostorne stiske postale takšne, tla ie ie razširjenje nujno potrebno. Zadeva ». Postala konkretna z Natlačer obiskom bana dr. ,. —na v Mariboru, ki je včeraj tudi ■skal tukajšnjo splošno bolnišnico. Ob J Priliki Je ban dal svoj končni pristanek v3, razširjenje mariborske splošne bolni-z"Ce- V smislu načrta se predvideva •jPaditev novega paviljona sporedno s rzaško cesto, o katerem bo nameščenih 240 postelj. V novem paviljonu sc bo nastanil okulistični, venerološki in dermato loški oddelek ter nekateri drugi, oddelki.' Pomembne važnosti za Maribor in ves mariborski okoliš je, da se v novem paviljonu uredi tudi posebna opazovalnica za umobolne. kar je bilo že nujno potrebno. Z gradnjo novega paviljona bodo pričeli še tekom tega leta in je upati, da bo s postavijo novega trakta vprašanje mariborske bolnišnice za nekaj desetletij rešeno. Din 55201) Din 18761 58762 fjgfr fujjdehta? šolske produkcije gojencev Šole GIgis- te Maticu sc vrš. ^Urv,t: Sr** v četrtek. 14. maja petek ob 20. ‘uri v beli Vstopnine ni, vabljeni gojencev in tudi ostalo občin- godf1'110"1'* nov spored, kakor tudi nova He a‘ Prvovrstna postrežba, solidne ce- n0^a^ka klet. Ciganski orkester, dnevna iv !,r'r* Sodeluje znana prvorazred-Prv,,JCVa^Ca tožena Kostič, ki je dobila ^Ppgrado na tekmi v Beogradu. sojjot 1 Maribor II, Pobrežje priredi v bf, ‘G. maja ob 20. uri v dvorani 'hladi' ia °Pereto »Kakor stari tako odsev*dejanjih. Gostuje dramski sHl. 0rv? Studenci, sodeluje 30 oseb. Obalen T !>^)rave" 'n pevsko društvo °bčin.siv' ^bhlJerrt so vsi člani in cenj. Ndtio5+ 'Kra je zelo zabavna. Pridite •bstevihioi v Kino-kavarni. gostuje J oje Od sobote dalje 0 letH it* OMHi Iz šolske službe. Na tukajšnji deški meščanski šoli je imenovan za rednega učitelja Franjo Haberman, na meščanski šoli v Slovenski Bistrici Josip Rupnik. Komisija banske uprave v Mariboru. Danes se mudi v Mariboru komisija tehničnega oddelka banske uprave, ki proučuje razne zadeve regulacije mariborskih javnih prostorov, ulic in cest. V komisiji so tudi člani mestnega gradbenega urada z načelnfkom inž. Baranom na čelu ter zastolniki policijske oblasti. Dopoldne je komisija proučila načrt preureditve prometa na Kralja Petra trgu, načrt regulacije prometa na Glavnem trgu, zadevo regulacije Zrinjskega trga in projektirane nove ulice, ki bo vezala Cafovo z Aškerčevo ulico. Prav tako je komisija proučila tudi nekatere jjerečc zadeve iz general nega regulacijskega načrta mesta Maribora. Komisija je po lokalnem ogledu vze la načelno predložene načrte, ki sO jih razlagali vodilni uradniki mestnega grad benega urada, na znanje ter bo po podro- bni proučitvi odločila o njihovi usodi. Vse kakor pa je upati, da se bo zlasti regulacija Kralja Petra trga kakor tudi regulacija prometa na Glavnem trgu s tem pospešila. Odkritje stare kužne kapelice. Na Radvanjski cesti so kakor poroča današnje »Jutro« pri zidanju hiše trgovskega na-stavljenca g. Žagovca našli med drugim zanimivo obzidje iz pohorskega granita. Strokovnjaki so ugotovili, da izvira to zidovje od zgodovinske kužne kapelice, ki so jo Mariborčani zgradili ob izbruhu kuge proti koncu 17. stoletja. Stara kužna kapelica se je nahajala v bližini sedanjega radvanjskega transformatorja. Iz poštne službe. K pošti Ljubljana 2 je premeščen višji poštni kontrolor Mirko Grošelj, doslej pri pošti Maribor 2. V Slo vensko Bistrico je premeščena od pošte Maribor 1 gdč. Danica Serajnikova. k pošti Ptuj.pa kontrolor Marija Mozetič, doslej pri pošti v Murski Soboti. Veliki senzaciji so na sledu v Dravski dolini. Zaenkrat se drži v najstrožji tajnosti. Odprta noč in dan so groba vrata. V Studencih v Slomškovi ulici 10 je umrla v starosti 76 let železničarjeva soproga Marija Ozimičeva. V Slovenski ulici 40 je umrl v 78 letu svoje dobe zasebnik Anton Lešnik. V splošni bolnišnici je preminil v cvetu mladosti, star 26 let, mizarski pomočnik Rudolf Welt. V Frankopanov! ulici 8 je umrl v visoki starosti 81 let ključavničar drž. žel. Adolf Permoser. Žalujočim naše toplo sočutje! Obrtno nadaljevalna šola v Mariboru poziva vajence in vajenke, ki so letos do vršili obrtno nadaljevalno šolo, naj pridejo po svoje odpustnice v nedeljo, dne 17. t. m. od 9.—12. ure na deško meščansko šolo v Krekovi ulici. Kakšno vreme se nam obeta. V krajih z mirnim nebom zboljšanje, ob vzhodnem robu Alp manjše izpremembe. Tako pravi dunajska vremenska napoved. Nočno lekarniško službo imata danes v četrtek Maver.jeva in Si rakova lekarna, jutri v petek Vidmarjeva in Savosto-va. Samomor znanega posestnika. Na Plaču je šel v smrt znani posestnik Ivan El-šnik, star 60 let, ki so ga domači našli obešenega na svislih. Vzrok samomora so težke življenske prilike, v katerih je pokojni posestnik Elšnik živel. Gledališke novice. Ne zamudite zadnje uprizoritve »Svetega Antona«! To soboto tiprizore letošnjo najprivlačnejšo opereto »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron« 67700 68385 91573 93932 Din 1.000.—: 23821 31098 39636 53413 53675 54718 74386 75114 77563 87927 88390 93151 73898 73928 45376 /'5177 17'348 54426 80999 4063 41898 20401 22812 40001 42990 51232 51479 67430 68203 70085 70122 78315 79457 79970 80345 9804S Bančna poslovalnica Bezjak; Maribor Gosposka ulica 25. lovali mm za Feniks ravnateljstvo za Slovenijo in Dalmacijo v Ljubljani, naproša svoje p. n.-, zavarovance, da naj se v vseli zadevali, ki še tičejo njihovih polic, obračajo edinole na družbine pisarne. — Na poziv Avstrijske kontrolne banke na Dunaju glede prijave terjatev napram »Ečniksu« obveščamo, da ta poziv za življenjske police sploh ne pride v poštev. zadnjič v sezoni ter po znižanih cenah. To zelo pestro in zabavno delo je izredno ugajalo ter so bile njegove, uprizoritve izvrstno obiskane. — »Otroška plesna prireditev« na mariborskem odru. V nedeljo, 17. trn. ob 15.*uri nastopi s-Nsvoio lastno plesno šolo zagrebška plesna umet niča Mercedes Goritz-Paveliceva ter priredi samostojne plesno uprizoritev. Okrog 25 otrok bo izvajalo Bayerjev za deoo prav primerni balet »Vila lutk«, ki bo ž njim umetnica nastopila tudi v Grad zu. Ker so tovrstne prireditve v Mariboru prav redke in je to obenem zadnja letošnja predstava za otroke, opozarjamo na ta zanimivi plesni nastop še posebej. Prinašal bo tudi odraslim mnogo razvedrila. Nezgoda dekletca. Posestnikova hčerka Zofka Švarčeva, stara šest let, iz Ter begovcev, ki je pri igri ob slamoreznici poškodovala levo roko in so jo morali od premiti v tuk. splošno bolnišnico. Izpiti za nogometne sodnike bodo sredi japija izjemoma v Mariboru. 'Kandidati se opozarjajo na to redko priliko, da si prihranijo potne stroške v Ljubljano, kjer se po navadi vrše izpiti. Prijaviti se je v smislu pravilnika sodnikov JN8 § I ter S 5 osebno pri poverjeniku SO najkasneje do ponedeljka dne 18. t. m. pri seji Okrožnega odbora LNP od 19.—20. ure v kavarni »Astoria«. Prijave brez takse Din 100 (sto dinarjev) se ne bodo vpoštevale. Za pravilno prijavljene kandidate bo tečaj v večerni* urah in sicer na podlagi novih slovenskih pravil nog. igre ter novih pravil in pravilnikov JNS. Ker izidejo slovenska pravila v tisku šele jeseni, se kandidatom priporočajo kot učna knjiga Meislova pravila. Prijavijo se lahko kandidati iz vsega teritorija mariborskega O. O. -— Poverjenik. Stran Marib*frski »Ve čer n ik« Jutn V Mariboru, dne 14. V. 193i CMG€NIJ SWB*MOV: ROMAN Tako ni bilo v naslednjih štiri in dvajsetih urah severno od Apeninov nobene sile več, ki bi mogla kakorkoli zaustaviti samovoljno divjanje in pustošenje tna-klenskih pošasti. Ker so bile s tern oslabljene tudi čete, ki so se bojevale v dolini reke Rhone in ker je bil njihov stik z zaledjem prekinjen, so imeli Francozi pri protiofenzivi lahek posel. Z naglim napadom so zlomili ves odpor Italijanov in njihova vojska se je popolnoma razkropila. Tako so Francozi v dobrih dveh dneh zopet dosegli svojo nekdanjo staro mejo na Alpah in odprte so jim bile tudi vse poti v povirje Pada. Med tem so pritiskale zmagovite pošasti dalje. Razdejale so Milan, Turin, zaustavile deloma v nižino sc spuščajoče Francoze, deloma pa usmerile svojo pot čez Apenine v Ligurijo, Toskano in Marke. Po vrsti so se drobile v ruševine mesta Forli, Čezena, Rimini, San Marino, Seni-galija, Ankona, Genova, Specija, Prato, Florenca itd. Pošasti so gospodarile že v povirju Tibere. V bran se jim ni nihče več resno postavljal. Groza neizogibne smrti je prevzela milijone, da so znoreli in niso niti več vedeli, kaj počenjajo. Tako so tisoči dreveli sami v pogubo. Vsa severna Italija je bila eno samo o-gromno mrl išče in le ruševine so še pričale, kje so stala nekoč ponosna mesta, braneča v sebi ogromne zakladnice sedaj popolnoma uničenih umetnin ter drugih sledov plodne in bogate preteklosti rimskega imperija in poznejšega italijanskega cesarstva, ustanovljenega po Mussolinija po zavojeva-nju Abesinije. V južni Italiji je nastala še revolucija. Nezadovoljne nižje ljudske plasti so dolžile vlado, da je pričela po nepotrebnem vojno s Francijo in povzročila tako vse obstoječe zlo. Prav tako so ji očitali tudi, da ni storila vsega, kar bi bilo treba za pokonče vanje pošasti. Čete, ki so kljub temu še ostale zveste vladi, so se morale spopasti z vstaši in razvila se ji strahotno krvava državljanska vojska, Kljub temu so Rim osvojili vstaši, pobili ministre in sestavili novo, svojo revolucionarno vlado, ki pa tudi ni imela avtoritete. Ko je nazadnje skrajna sila ustavila državljansko vojsko in je nova vlada hotela organizirati še zadnji odpor proti pošastim, je bilo že davno prepozno. Čete, ki so se zbrale pri Veter-bu in Terniju, da zavarujejo Rim, so podlegle tako naglo, da same niso vedele ikdaj in kako. Pot je bila pošastim odprta tudi v Rim. Bilo je vroče jutro in nad pokrajino se je bočilo čisto jasno italijansko nebo. V takem jutru je bilo v Kampanji navadno vse živo, takrat se pa nič ni ganilo. Le na progi Rim—Neapelj so še vozili vlaki, a bili so vsi usmerjeni proti jugu, preč od večnega mesta. Rim so zapuščali še zadnji ljudje. Njihovi obrazi so bili bledi in upadli. Izražali so obup in nemo grozo. Begunci so vlekli s seboj le najpotrebnejše, nekateri pa tudi reči, ki so jim bile kakorkoli drage, dasi so bile sicer brez cene in vrednosti. Drugi so bežali po cestah, tretji pa po morju na Sicilijo, Sardinijo ali pa v Sibirijo. Bili so prepričani, da do tja pošasti ne pridejo in bodo tam najbolj varni. Rim je zapustil tudi papež z vsemi kar dinali, drugimi cerkvenimi dostojanstve- niki in duhovniki. V Ostiji se je vkrcal na ladjo, da ga popelje v Kaljari na Sardiniji, pozneje pa morda še kam drugam-ako bo potrebno. Tako pošasti niso naletele na noben odpor več in mogle so se popolnoma neovirano približati »večnemu« mestu. Toda čudno, njihova prejšnja razdraženost je naenkrat popustila. Ko so prispele na prazne rimske ceste, ulice in trge so bile bolj podobne radovednim opazovalcem, kakor divjim napadalcem in rušilcem. — Razkropile so se po mestu, stikale na o-koli ogledovale si to in ono in bolj iz nerodnosti in radovednosti kakor česa drugega porušile kako hišo. Skupina ogromnih goril je prispela tudi na Forum Mussolini in se radovedno ozirala naokoli. Zdelo se je že, da bodo mirno odšle dalje, ko je nenadoma neko gorilo zamikal kip, ki je stal v njeni bližini. Radovedno se mu je približala. Sa ogledala., otipala in nato dvignila zdo previdno s postavka. Pogledala je kame-nitemu možu v obraz, se divje zarežala in treščila čudno stvar s tako silo v bližnjo hišo. da so je stena predrla. To ie razgibalo še ostale, da so pričele oponašati prvo. V nekaj trenotkih je nastalo divje obmetavanje hiš s kipi. ki so dotlej krasili trg. Umnosti m&U fMukdem Tehnika in znanost nekdaj in danes Moderni človek kaj rad misli z nekakim ponosnim pomilovanjem na one »stare čase«, ko sta po njegovem mnenju bili znanost in tehnika še v povojih. Upoštevaje sodobno miselnost, je to tudi lahko razumljivo. Prav v zadnjih desetletjih sta doživeli tehnika in znanost na vseh področjih tak vzlet, kakršnega ne zasledimo v noben; kulturni dobi človeštva. Vendar pa ne inore prodreti naš moderni človek s svojo močno razvito inteligenco in najrazličnejšimi instrumenti v tehnične in fcmične tajne, ki so jih poznali naši pradedje. O tem nam priča zgodovina človeštva z neovrgljivimi dokazi. V razvalinah starih mest Aztekov v Mekihi so našli raziskovalci krasne posode, na videz iz poliranega železa. Njih trdnost in odpornost ni zaostajala za železnimi izdelki, toda minimalna teža teh posod še zdaleka ni odgovarjala teži telesa. Natančna kemična preiskava jc dognala, da so sestavljene iz železa in neke glinaste snovi. Torej doslej nam nepoznana spojina ali bolje rečeno: zlitina. Mnqgi strokovnjaki so se trudili, da bi so tavili vsaj podobno, če ne že prav tako zlitino, od katere so si obetali velikih koristi za industrijo. Prav tako se ni posrečilo dognati, kako so stari Rimljani pridobivali nezdrobljlvo steklo. Za cesarja Tiberija je živel v glavnem mestu rimskega ces.arstva steklar, ki je uniel izdelovati prozorno in nezdrobljivo steklo. Do danes se še nikomur ni posrečilo, izumiti kaj podobnega. Veliko truda in še več denarja stane ohranjevanje železa pred rjo. Do danes še nimamo zanesljivega sredstva, ki bi trajno varovalo železo rje. In vendar sb že stari Indijci pred tisočletji poznali to tajnost. Blizu mesta Delhi stoji velik železen steber, ki datira po mnenju učenjakov iz leta 1000 pred Kr. Ta takozvani kutubski steber se za vremenske, spremembe in za rjo prav nič ne zmeni. Ko so analizirali košček stebra, so dognali, da steber ni iz čistega železa, kakor so prvotno domnevali, marveč da vsebuje še druge primesi, ki jih ni bilo mogoče spoznati z analizo. V piramidah so našli bajno pisane tkanine, v katere so bile zavite mumije kraljev, katerih starost so cenili na 3 do 5000 let. Najdene tkanine so razdobja, v katerih so vstajali n umirali mnogi narodi. Ostale so mehke in voljne, njih barva pa sveža in nezbledela. Jasno jc, da je bilo mogoče doseči tako trajnost le s posebnimi prepariranimi metodami. Mi seveda nimamo pojma o vsem tem. Naša tekstilna industrija, ki jc nedvomno na visoki stopnji, ni zmožna izdelovati podobnih, vkljub najmodernejšim strojem in brezštevilnim barvilom, ki so ji na razpolago. Prav tako izgubljena je tajna pripravljanja barv, s katerimi so ustvarili stari ita-lijafiski, španski in holandski mojstri in njih učenci svoje nesmhne umetnine. Sodobna kemična industrija je ustvarila v mnogih ozirih naravnost čudeže, ki neskončno nadkriljujejo skromna poizkuse onih časov Botticellijeva, Michelangela, Raffaela in drfigih. Vkljub temu pa se kemični industriji še ni posrečilo ustvariti zares onih trajnih barv za umetniške potrebe. Podobno je z izdelovanjem gosli. Tudi onih tajnih pripomočkov, ki sta jih upo- Delegiranje sodnikov (službeno). V nedeljo dne 17. tm. vodijo tekme: SK Ptuj: SK Drava ss. Jančič; mladine Rapid:Že-lezničar gg. Bergant; Slavi ja -.Železničar rezerva kandidat g. Senica; stranski sodniki pri tekmi SK Ljubljana : SK Železničar kandidati gg. Murko in Janžekovič. Poverjenik. Za lahko-atietski meetmg ISSK Maribora, ki se vrši v nedeljo dne 17. t. m. na stadionu SK Železničarja so prijavili vsi mariborski klubi svoje najboljše atlete. Došla je tudi prijava SK Ptuja, ki je letos zopet organiziral Iahko-atletski odsek, ki je pred leti dosegel izvrstne uspehe. Po formi atletov je pričakovati izbolj Sanja nekaterih mariborskih rekordov. Občinstvo naj podpre idealna stremljenja mariborskih lahkoatletov in v čim veSjem številu poseti zanimivo prireditev, ki prione ob 9. uri. • SK Ljubljana v Mariboru. V nedeljo 17. t. m. bo gostoval v Mariboru novo formirani klub SK Ljubljana, ki bo odigral proti SK Železničarju prvenstveno tekmo. Za nastop SK Ljubljane, ki bo prvič igrala izven Ljubljane, vlada veliko zanimanje. SK Rapid v Celje. Prihodnjo nedeljo potuje SK Rapid v Celje, kjer bo odigral revanžno tekmo s SK Celjem. V hotelu. — Vso noč nisem zatisnil očesa. — Kako to? — Hotelir mi je rekel, če najdem le eno stenico, mi ni potrebno plačati sobe. Razume se. da sem vso noč iskal stenice. rabljala Stradivari in Arnati pri izdelovanju gosli, katerili redki eksemplarji so bili kupljeni zaradi nedosežne miline in čistosti glasu za milijone — tudi teh ni dognal do danes še nihče. Slavne damaš-čanke, ki so jih izdelovali v sirskem mestu Damasku, so pbznane po svojih izbornih lastnostih. Na vse načine so poizkušali skovati nekaj podobnega, a zaman. — Če bi se povrnil v naše čase eden izmed starih Indijcev ali Egipčanov in bi mu pokazali »velikega ptiča«, s katerim si je današnji človek osvojil eter, bi nas mogoč zavrnil: »In vendar ne zna-te delati železa, ki ne rjavi in naših neuničljivih tkanin«. Kaj bi mu mogli odgovoriti mi, otroci velikega modernega časa? — Nič! REPORTAŽA V ŠTEVILKAH. V Ibadaau, največjem afriškem mestu, ki šteje 250.000 prebivalcev, gospodarijo na magistratu »mestne matere«. Žena je županja, ženske so mestne »svetnice« in o vsem odločuje samo žensk' svet. Srečni Ibadan! ♦ V Mandžukuu so odkrili naselje, v katerem živi okrog S00 pritlikavcev. Pr>' tlikavke so nekoliko večje od pritlikavcev, nobena pa višja od 90 cm. Astronomi so izračunali, da bi mogl° šele 680.000 polnih lun dati naši zeml’1 svetlobo, ki ji jo daje solnce. * V Londonu je število šoloobvezni11 otrok padlo za 40.000. Prihodnje šolsko leto bodo morali opustiti več rf>zredov na posameznih šolah. Največja skladovnica soli ie Mrtvo morje. Letno je pridobijo nad 30.000 tort-Računajo, da je bodo pridobivali le*n° nad 100.000 ton. $tanovanle GOSPODA sprejmem na lepo stanovanje in dobro hrano. Zmerna cena. Sodna ul. 30-11. vrata 5. 2363 NA DOBRO HRANO in stanovanjc sprejmem tri gospode. Vprašati v pekarni. Vojašniška ul. 10._______2360 Dvoje štiri-sobnih STANOVANJ z vsem komfortom oddamo s 1. avgustom 1936. Uprava banov. stanovanjskih hiš, StroBmajerjeva ul. 30-F. 2343 S 1. junijem oddani SOBO IN KUHINJO stranki brez otrok. Krčevina, Aleksandrova c. 13. 2364 MALO SOBO in hlev aii delavnico oddam. Prankopanova 41. 2365 Službo išie POŠTEN IN ZANESLJIV INKASANT vešč svojega posla, sprcjinc še inkaso obrokov in računov 2—3 tvrdk v Mariboru in okolici. Garancija na razpolago. Ponudbe pod »Siguren uspeli« na upravo lista. 2359 Prodam Nekoliko sto »JUTA« VREČ zelo poceni naprodaj, va ulica 7. Jadlo- 2362 Bazno ženske Trpinu DIN 20.— jopice naprodaj Vetrinjska IS. pr* 2260 Zelo dobro ohranjene MOŠKE OBLEKE poceni na prodaj. Badiova ulica 7. 2361 SIRITE »VEČERNIK«! Kurja očesa, trdo kožo in 1 rasle nohte Vam odstranil” brc/ bolečin ter strokovni* ško /.masiramo noge v naši pedikuri. Obiščite nas. prepričajte 5C' NEGA NOG Din l«-"-Maribor. Aleksandrova c- 2366 _ Kupujte svoje po* trabUInt pri nalil’ (nserenllh > Zahvala Po srečno prestani težki in smrtno-nevarni bolezni čutim dolžnost, da se javno zahvalim šefu internega oddelka Splošne bdlnice v Mariboru g. dr. Lutmanu Stanetu za ves njegov trud, požrtvovalnost in vestnost, katerim dolgujem rešitev svojega življenja. Istotako se zahvaljujem ostalim gg. zdravnikom za njih pozornost. Karl Gaspari trgovski zastopnik Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna p.eds-tavnik STANKO DETELA, vsi v Maribora d. <*■>