102 Naši dopisi. Z Dunaja 28. marca. — Ravno zdaj, ura je pol ene, končana je zadnja seja državnega zbora pred velikonočnimi prazniki. V zadnjih sejah delala je zbornica s soparom. Včeraj sprejela se je postava o poštnih hranilnicah, razen ene številke nespremenjena po nasvetu odborovem, danes pa je bilo na dnevnem redu 10 točk, med temi pomenljiva volitev v državno sodnijo, v katero pride na mesto umrlega dvornega sovetnika Heiss-ler-a, ako bo predlog sprejet, poslanec dvorni sovetnik Lienbacher, potem je bilo prvo branje vladinih predlogov o železnici v Kremški dolini, o železnici s Trsta do Herpelj v Istri in podružnih železnicah kgališki transverzalni železnici; nadalje drugo in tretje branje postave, 103 s katero se bolj na drobno vredi sodnijsko postopanje pri prestopkih zoper postavo od 29. februarja 1880. leta (d. z. 1. št. 35 in 37) o odvračanji in vničevanji nalezljivih živinskih bolezni in goveje kuge. — Prihodnja seja bo dne 18. aprila in koj ta dan bo na vrsti popravljen odsekov predlog postave o poškodovanji zarubljenih žemijisč. — Včeraj se je pričela tudi v starem vseučilišči (akademiji vednosti) obravnava enkete, sklicane po trgovinskem ministerstvu, ki se ima skupaj z zastopniki železnic posvetovati o znižanji vožnine po železnicah. Te obravnave vršile se bodo zaporedoma v 8 oddelkih, in trajale bodo več tednov, včeraj pričel je prvi oddelek, ki obravnava vožnino železa in železnine, potem pride na vrsto les in lesenine, nadalje vsakovrstna žita, moke, krompir in špirit; nadalje premog, petrolej, kamena, opeka, cement, in sled njič sladkor. — Deležnikov izvoljenih od kupčijskih zbornic in družb sošlo se je nad 200, se ve da se jih je obravnave le malo moglo vdeležiti. Upati Be pa sme dobrega vspeha tega shoda posebno zato, ker je vlada obljubila pri tistih železnicah, katere so v njenem gospodarstvu, vožnine izdatno znižati. To je gotovo prava pot poljedelstvo, trgovino in obrtnijo oživeti in ji na noge pomagati. — Predlog zarad ravnanja s slovenskimi vlogami, za katerega sta dr. Poklukar ia dr. Tonkli izdelala nagrte, se je zadnji čas v desnici in z vlado živahno razpravljal in kakor zdaj kaže, predložila bo vlada sama postavo, ki se bo menda strogo držala premembe oziroma odločno jasnega določila tega, kar je v §. 13. sodnijskega postopnika o rabi deželskih jezikov pri sodnijah. V Gorici 26. marcija, — Koliko bi jez plačal, da bi smel, znal in mogel biti tako „bigant", kakor „Goj-zan" in „Koržmov" v štev. 10. in 12. „Novic"!! Ce povem, da ima naše ,,bralno-podporno društvo" te dni svoja predavanja, da je nocoj v Stabil'-novi dvorani velika čitalnična „beseda", da je napravila preteklo sredo naša umetnica gospa Lučila Podgor-nik-Tolomei v isti dvorani koncert, katerega se je udeležilo mnogo odličnega občinstva, in da je pri tem koncertu med drugimi sodeloval kapelnik g. Jul. Heller iz Trsta; če povem dalje, da smo imeli pretekli teden in bomo imeli še par dni novačenje, kar toliko pomeni, ko surovo rjovenje po naših ulicah: —vse to ni še prav pikantno, saj nisem nobene osebe napadel in v „svojem" srdu „svojega" žolča ne razlil. Drugače bi bilo — se ve , da — ko bi jez zabavljal našim (?) Lahom , ki so v svoji ginnastiki sinoči in tisti večer pred sv. Jožefom igrali neko šaloigro, katere tukajšnja policija ni hotela dopustiti, ki jo je pa tržaško namestništvo vsled rekurza dopustilo. Da bi ta igra dišala po — politiki, bili bi jo znabiti v Trstu prepo* vedali, ker pa samo (!) Sveto Pismo in katoliško vero nenavadno žali in zasmehuje, niso našli v njej druzega spotikljivega, ko —- par stavkov, ki so jih zbrisali. Zložil je to igro italijanskega parlamenta poslanec Ca val -lotti, tisti, ki so ga lansko leto iz Tr3ta izpodili, ko je bil prišel tje neko drugo svojo igro v gledišči uredovat, prav za prav pa ljudi v „irredentarskem" zmislu dražit. Je li to pikantno? Ne, ker zadeva Lahe in — vero. „Narodnost" mora biti, „slo venščina" in borba za „vpeljanje našega jezika v šole in urade". No, tacih reči se nam zdaj ne manjka; vsi časniki so polni dotičnih govorov naših poslancev v državnem zboru; izvrstno so naši možaki govorili, da bi le iz te njih moke bilo kaj kruha! „Slovenščina", sem rekel, spada tudi med pikantne jedi. V zadnji ,(Soči" sem bral neko „briško budnico",*) katere prva strofa je prav dobra in misel tudi v naslednjih 3 strofah resnična in primerna, jezik pa ne tako. Uže v prvi kitici me bode apostrof v ,,bod'", še bolj pa „veriije" v 2. kitici; u je namreč kratek, tako kratek, da se celo izpušča („ver'je"). Cel6 nemogoča pa je vrsta: .,Slovensk jezik ne sme bit' zatrt". Napačno je tudi pisati njeni (namesti njen). Predno se budnica uglasbi, naj se omenjene napake popravijo. Kaj ne, da aem bil danes manj suhoparen , ko navadno , ker sem se „svojega" peresa oj8tro3tjo nekaj — malo da ne osebne — kritike napisal?! Moj Bog, saj sem prisiljen, tako delati, da me ne potisneta v kot „Gojzan" in „Koržmov". Iz Trsta 26. marca. — Proti dopisu „iz tržaškega okraja" v zadnjem broju cenjenega lista „Novice" moram protestirati z vso odločnostjo radi tega, ker med tem, ko se meni daje neka zaupnica, se grajajo in Črnijo druge prečastne in vsega spoštovanja vredne^osobe. Dr. Ivan Sust. Iz Železnikov 26. marca. J. L. (Nasledki mehke zime. Ugodna spomlad. Mala vtopljenka ) Letošnja zima ostane po naših krajih zapisana med eno najmehkejsih, kar jih pomni sedanji rod. Sneg, ki je — se ve da o pravem času — za naše gorjanske stanovnike sploh velika dobrota, se nas je letos stanovitno ogibal; toraj se bo tudi lesovje in oglje z dokaj večo težavo in trudom, pa tudi z večimi stroški pripeljavalo do žag in fužin. Mnogo te robe, ki je preveč oddaljena, pa bo ostalo po gorah do prihodnje zime, ker se z vozom ne more lahko do nje. — Drugi nasledek mehke zime je obilno bolehanje zlasti med mladino. Okolo novega leta pričela je rogo-viliti vratnica (davica), zelo nalezljiva in silno huda bolezen; kajti mnogo otrok nam je da z ljudskim izrazom govorimo: podavila. V poslednjem Času jela je stopati za noge tudi vročnica. — Tretji nasledek brezsnežne nime je bila ob enem času huda suša , da je uže po mnogih vodnjakih primanjkovalo vode; tudi fužine, žage in mlini so zastajali. — Se en nasledek bili so tudi gozdni požari. Izmed treh je bil največi oni 18. t. m. v „Smoljevski grapi", in je tukajšnjemu hišniku M. L. pogorelo okolo 7 oralov po večem bukovega lesa. 20. dne pret. meseca, t. j. na pustni ponedeljek, pa je bil naš trg v največi nevarnosti, vpepeljen biti. Med strašanskim pišem, kakor vihra le malokdaj, vnel se je bil lesen ogljehram v najnevarnejšem kraji Spodnjih Že leznikov. K sreči se je bila nevarnost do časa zapazila in ogenj se vdušil. — Spomlad nastopila nam je zgodaj; za polja in travnike kaže se jako ugodna. Bojijo se pač še poznejšega mraza; toda ljudje, ki opa zujejo dolga leta naravo, menijo, da se ni nič bati. Zlasti obnaša tičev nek kaže na to. Bog daj, da bi se ne motili, in da bi sušeč ne jel pred sklepom trditi tega, kar je o njem uže slavni Vodnik pel, da ima namreč „rep zavit". — Včeraj popoludne je vtonila tu neka 5 do 6 let stara deklica. Odnesla jo je od dežja močno naraščena Sora. O trenutku, ko pišem te vrstice, trupla male vtopljenke še niso našli. Iz Ljubljane. (Centralni narodni volilni odbor) postavil je 27. dne t. m. kandidate v ljubljanski mestni zbor. V prvi razred se bodo volili: Kušar, predsednik kupčijske in obrtnijske zbornice, dr. Moše, odvetnik, Vilhar, hišni posestnik in dr. Papež, odvetnik. V drugi: Grasselli, deželnega glavarja namestnik, B a-jer, hišni posestnik in računski revident in Potočnik, stavbeni svetovalec. V tretji: dr. Zarnik, deželni poslanec, Horak, podpredsednik kupčijske zbornice, in Hribar, glavni zastopnik banke „Slavije". Volitve vr- *) Ta budnica ima biti pesen novega društva ,,Slovenski jez" v Brdih. Pis. 104 šile se bodo 11., 13. in 14. aprila. Agitacija je jako živahna. Ker nam danes prostora primanjkuje, nam ni bilo pri najboljši volji objaviti „Oglasila". Prinesle ga bodo „Novice" v prihodnji številki. Zadovoljni smo pa z vsemi kandidati brez izjeme. — (Slovenska Matica,) V zadnji seji je odbor sklenil, naj „Novice" kakor uradni glasnik Slovenske Matice poročajo o odborovih sejah. Zato in da se vrsta poročil v „Nov." ne pretrga , dostavljajo danes poročilo o 52. odborovi seji 21. dec. 1881. V tej seji je bilo pričujočih 17 ljubljanskih in eden izmed vnanjih gg. odbornikov. *) Prvosednikov namestnik, g. Grasselli, se je spominjal umrlega prvosednika dr, Janeza Bleiweisa viteza Trsteniškega in odbor povabil, da je vstal v znamenje žalovanja. Potem je odbor potrdil brez branja že v „Novicah" (str. 223) oznanjeni zapisnik zadnje odborove seje 9. dne julija. Od 9. julija do 21. decembra je pristopilo 142 udov (lani vse leto 78), med njimi 5 ustanovnikov. Za povr-jenika na Igu je postavil odbor nadučitelja gosp. Fr. Govekarja. Prvosednika izvoli Matici novi odbor v prvi seji po občnem zboru; med tem pa opravlja namestnik gosp. P. Grasselli prvosednikovo službo. Letopisu za 1881 se pridene rajnega prvosednika mrtvaški list, izdan od Matice in čitalnice, potem nagrobni govor deželnega poslanca gosp. L. Svetca, in pesenv gospe L. Pesjakove. „Slovnica slovenska" gosp. prof. Sumana **) je bila natisnena do kazala, glede „So-matologije" pa je sklenil odbor, dotični prevod gosp. dr. Samca poslati g<>sp. prof. Erjavcu in ga naprositi, da bi ga pregledal in za natis pripravil. „Geometrija", odločena samo za prodajo, je bila natisnena do 6. pole. Za leto 1882. izda Matica ,,Letopis" kakor do zdaj. Došle rokopise je prevzel književni odsek v pregled, kar jih pa ni bilo za natis, so se vrnili. „Slovnico ita-janskega jezika", ki jo je spisal gosp. J. Krizman, je odbor izročil gosp. prof. Marušču v pregled. „Slovan-stvo" (Cehi) bo v treh ali štirih mesecih spisano. Spisa gosp. prof. dr*. Križana: , Logiko" in „Du-šoslovje" je prevzel gosp. dr. Svetina, „Šege in običaje štajerskih Slovencev*, nabrane od gosp. dr. Pajeka, in „Zgodovino slovenskega Stajerja" gosp. J. Lapajneja pa gosp. Slekovec. Tiskarna naj svoje račune predlaga odboru vsako leto proti, in sicer do tiste seje, v kateri se sklene razpošiljanje knjig. Prvo in drugo nadstropje Matičine hiše pri Zvezdi je oddal odbor banki „Slaviji". Likvidacijski odbor banke „Slovenije" pa zapusti ob Jurijevem svoje stanovanje v isti Matičini hiši. V to stanovanje, ki je tako močno in dobro, da bo lehko nosilo veliko težo Matičinih knjig, se preseli Matica ob Jurijevem, njeno stanovanje na Bregu št. 8. pa se odda. — (Odbor Matice slovenske) ima v soboto sejo z naslednjim dnevnim redom: 1. Branje zapisnikov o 52. in 53. odborovi seji. 2. Naznanila prvosedstva. 3. Taj- *) Imena pričujočih gg. odbornikov Ee naj naznanjajo pri konstatovanji odborove sklepčnosti ali vsaj pri eni prvih točk dnevnega reda. **) Sumanova slovnica je od 4, sušca pripravljena za razpošiljanje; za Somatologijo, ktero je gosp. prof. Fr. Erjavec učiteljiščem, višjim učilnicam in p n. gg. družtvenikom izvrstno poslovenil, stavijo terminologijo ali „tolmača", za „Letopis" pa imenik. Geometrija je 24. sušca zapustila tiskarno. nikovo poročilo o dobi od poslednje seje. 4. Poročilo književnega odseka. 5. Nasvet g. odbornika Sukljeja o izdanji učnih knjig za srednje šole. 6. Poročilo gospodarskega odseka: a) o društvenem letnem računu za 1881. in proračunu za 1882. leto; b) o knjigarskih cenah društvenih knjig; c) o tiskarskih ponudbah. 7. Odse-kovo poročilo: a) o premembi društvenih pravil in b) o dopisu društva „Narodni dom". 8. O druzih predlogih za letošnji veliki zbor. 9, Posamezni nasveti. Z ozirom na veliko važnost in obilico tvarine naj gospodje odborniki blagovolijo sniti se točno in v polnem številu. Pismene nasvete je poslati o pravem času.