LETO IX. ST. 47 (434) / TRST, GORICA ČETRTEK, 23. DECEMBRA 2004 SETTIMANALE Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, DCB (Padova) ISSN 1124-6596 TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE PADOVA - ITALY NOVI CENA 1 EVRO ivivw.noviglas.it novi glas je nastal z združitvijo tednikov katoliški g as in novi list n. januarja 1996 Tone Kralj, poslikava v cerkvi v Pevmi, 1934 (Foto M. Vogrič) Uvodnik Jurij Paljk Božič je praznik! ožič je pred vrati. - Kaj nam je treba Božiča, mi je pred dnevi navrgel starejši gospod, ko sva naključno šla skupaj po stopnicah na neko kulturno prireditev. Ničesar nisem odvrnil, ker ni imelo nobenega smisla. Božič je praznik rojstva in praznik življenja, za kristjane vsega sveta praznik rojstva Kristusa Odrešenika, za ljudi razvitega sveta tudi praznik družine in miru. Življenja nam manjka, rojstev nam manjka, miru nam vsem manjka, svežega zraku nam manjka, vse to pogrešamo in zato lahko v naši sredi nekdo samega sebe in soseda vpraša na glas, kaj nam je treba Božiča! Veliko pot smo prehodili, v minulem stoletju smo ljudje naredili ogromno, iz revežev smo nekateri postali izbranci, bogati smo postali. Na dolgi poti v sedanjo blaginjo, družbo, ki nima več smisla zase in zato ne za človeka, pa smo občutek za življenje izgubili. V tej naši družbi, ki je polna blišča in luči, smo že poklali na milijone ljudi, minulo stoletje je bilo najbolj krvavo v vsej zgodovini človeštva, s klanjem nadaljujemo danes, Herodovega dela nismo še končali, le nerojena bitja so danes na vrsti namesto prvorojencev! Izgubili smo smisel za življenje, ker nimamo radi življenja. Sestavni del življenja je tudi smrt, za katero v naši družbi ni več mesta, že misel nanjo je grozljiva, kot tudi nimajo mesta v naši bogati družbi invalidi, starejši, onemogli, upokojenci, na rob potisnjeni, reveži, brezposelni, ki so moderni gobavci... V zameno polnimo domove s stvarmi, za katere zmotno mislimo, da bodo napolnile samote in praznine v nas in tisto "nostalgijo po lepem in večnem", ki nas presega in dela človeške, a tudi Božje. V tem je razlog, da Božiča ne pričakujemo kot praznika rojstva Kristusa Odrešenika in zato našega praznika. Škoda je, če danes zmotno mislimo, da je Božič samo prižiganje lučk in hoja po nakupih, saj resnični Božič to ni, bistvo Božiča je v rojstvu, v življenju, ki se rodi, da bi postalo Življenje, ki nam je prineslo obljubo večnosti. Kristjani verujemo v Novorojenega, ki je prišel na svet, da bi človeka odrešil, in mu je zato ponudil pot, po kateri lahko doseže večno življenje. Krščanstvo, življenje po evangeliju, ni neko "stanje duha", ni neko "new agevsko" samozadovoljevanje z nekimi "finimi", a zato praznimi stvarmi, krščanstvo je obveza, je akcija, je napor, je življenje, ker krščanstva ni brez dobrih dejanj. Božič je lep praznik, ker je praznik rojstva, je lep praznik, ker smo se tudi mi nekoč rodili, kot so se tudi nam rodili otroci, Božič je lep praznik tudi zato, ker je praznik družine, ker je topel, človeški, po meri človeka narejen praznik. Zato naj bodo te vrstice namenjene vsem vam, drage bralke in bralci, z željo, da si letos zares privoščite Božič v vsej njegovi lepoti! Starejši naj mladim povedo, kako je ob hlebcu kruha lahko slovesno, mladi naj starejšim pomagajo, da bodo za Božič ponovno postali mladi! Preživite Božič v krogu družine, daleč od praznega blišča trgovin in luči, ki nas vse slepijo, da božične repatice nismo sposobni več videti na nebu! Spomnite se potrebnih, bližnjih, samih in bolnih, bodite dobri zato, ker se je rodil Gospod, ker je Božič lep, topel praznik! Novoletna številka Novega glasa bo izšla v četrtek, 30. decembra, naslednja pa 13. januarja 2005. Sodelavce prosimo, naj svoje prispevke pošljejo najkasneje do ponedeljka, 10. januarja 2005. sem našim bralcem in sodelavcem, našim ljudem doma in po svetu želimo blagoslovljen Božič, poln miru in notranje sreče. UREDNIŠTVO IN UPRAVA Papež Janez Pavel II. je objavil poslanico ob Svetovnem dnevu miru, ki je na Novega leta dan. SDoročilo uredništva Italijanska notranja politika Mrzla prha za parlamentarno večino V središču pozornosti tistega dela italijanske javnosti, ki se pobliže zanima za politiko, je zadnje dni predvsem dvoje: reforma sodstva, ki jo je predsednik republike zavrnil, in zakon o zastaranju kaznivih dejanj, ki ga je znani tržaški pisatelj in germanist Clau-dio Magris (na sliki) označil za sramotnega. Mnogi se v Italiji še spominjajo , kako je pravosodni minister Castelli naravnost žarel od veselja in sreče, ko je parlament odobril reformo sodstva. Predsednik vlade Berlusconi pa je hitel zatrjevati, da je končno odklenkalo tistim sodnikom- in teh v Italiji po njegovem ni ma- lo - ki so si prisvajali pravico, da posegajo tudi na področje politike. Minister Castelli si je v trenutku evforije celo dovolil javno pozvati predsednika republike Ciampija, naj pohiti z objavo od parlamenta pravkar odobrenega zakona. Predsednik republike, ki je bil tik pred odhodom na uradni obisk na Kitajsko, pa je neučakanemu ministru takoj odgovoril, da bo svojo dolžnost in svojo nalogo opravil v roku, ki ga določa republiška ustava. V skladu z njenim 74. členom je državni poglavar s poslanico, ki obsega kar sedem strani, pozval obe zakonodajni zbornici (senat in poslansko zbornico), naj zakon o reformi sodstva ponovno proučita, pri čemer je izrecno navedel točke, ki so v kričečem nasprotju s črko in duhom repu- bliške ustave. Na tem mestu ne bomo navajali podrobnosti, saj menimo, da je dovolj, če pojasnimo, da si zakon, ki ga je izglasovala Berlusconijeva večina v obeh vejah parla- menta, prisvaja pravice, ki po ustavi pripadajo le sodni veji oblasti; 104. ustavni člen namreč pravi, da je sodstvo "avtonomen in od vseh ostalih oblastev neodvisen zbor". Po veliki zmedi, ki je v javnosti nastala ob parlamentarni razpravi in finančnem zakonu za prihodnje leto in ob hkratnem napovedanem zmanjšanju davčnih dajatev, o čemer so dvomi povsem upravičeni, je odločitev predsednika Ciampija delovala na javno mnenje kot mrzla prha. To tem bolj, ker je skoraj istočasno predsednik Zveze industrijcev javno priznal, da v italijanskem gospodarstvu še ni nikdar v svojem življenju zaznal tako slabih znakov. Zaman se torej Berlusconi rad baha, da Italija še nikdar v svoji zgodovini ni imela tako lahkega in hitrega dostopa do vrhov oblasti v ZDA, Veliki Britaniji in Rusiji, kot ga ima danes; seveda po njegovi zaslugi. Koliko ji to pomaga, pa je med drugim zelo nazorno pokazala polomija 16.t.m. v Parizu, kjer je kandidatura Trsta za Expo 2008 klavrno propadla. V zvezi z delom v rimskem parlamentu naj še omenimo zakonski osnutek, ki ga predlaga Berlusconijeva večina in je široki javnosti znan kot zakon "rešite Previtija". Ta med drugim predvideva znatno krajšo dobo zastaranja kaznivih dejanj, od česar bi imel naj večjo korist prav Berlusconijev politični prijatelj, odvetnik, bivši minister ter sedanji senator predsednikove stranke Naprej Italija (FI). Previti je bil že dvakrat obsojen na večletno zaporno kazen zaradi podkupovanja in bi se drugostopenjska obravnava prekinila zaradi zastaranja, če bi parlament izglasoval zakon, ki ga je Clau-dio Magris v milanskem dnevniku Corriere della sera dne 18.t.m.označil za sramotnega. Avtor se hkrati sprašuje, kako morejo podpirati takšen zakon tudi tisti poslanci in senatorji Berlusconijeve večine, o katerih je znano, da so vsestranski poštenjaki. Mala tempora currunt, bi rekli v starem Rimu! Po naše: živimo v slabih časih! Drago Legiša Kljub dobri predstavitvi Trst izgubil tekmo za Expo 2008 Prišel je 16. december, dan odločitve. V Parizu so se zbrali delegati 96 držav članic Mednarodnega urada za razstave in po ustaljenih pravilih glasovali o treh predloženih načrtih o organiziranju svetovne razstave leta 2008 na izbrano tematiko. Geslo tržaške kandidature je bilo "Za mobilnost znanja", španske Zaragoze "Voda" in grškega Soluna "Zemlja". Posebna komisija omenjenega urada BIE (Bureau International des Expositions) si je pred tem ogledala vse predlagane lokacije za razstavo in tako zbrala vse potrebne informacije o njihovi ustreznosti s posebnim ozirom na prometne zveze in potencialne zmogljivosti za sprejem in bivanje številnih obiskovalcev, ki jih tovrstne razstave pritegnejo. Kot znano, je Trst kot kraj razstave izbral področje starega pristanišča z značilno arhitekturo pristaniških skladišč, zgrajenih sredi 19. stoletja za potrebe "prostega pristanišča", ki ga je bila pred tem razglasila Avstrija in ga je zlasti cesarica Marija Terezija vsestransko podpirala. Tako bi se organizacija Expoja odvijala v značilnem pristaniškem okolju, ki bi ga v ta namen ustrezno preuredili in posodobili. Razstava sama in vanjo vloženi kapital bi tako ustvarila pogoje za ponoven gospodarski zagon tržaškega mesta in možnosti za zaposlitev mlajših generacij. Toda odločitev delegatov skupščine BIE je bila nedvoumno v prid španske Zaragoze. V drugem (balotažnem) glasovanju je zanjo glasovalo 57 delegatov, za Trst pa 37 predstavnikov držav. Solun je avtomatično izpadel že v prvem glasovanju, ker je prejel le dvanajst glasov. Za Trst je bilo nekje usodno, da se ti "grški" glasovi v drugem glasovanju niso v celoti preusmerili nanj. Tržačane je izid pariškega glasovanja močno presenetil in tudi prizadel, ker so morda preveč optimistično pričakovali uspešen prodor ali vsaj ze- lo tesen izid. To njihovo pričakovanje je bilo v določeni meri upravičeno, ker se je mesto za pridobitev organizacije Expoja dobro pripravilo in se tudi dobro izkazalo, zlasti na zadnji predstavitvi kandidature tik pred glasovanjem. Toda delegati posameznih držav se očitno niso odločali na osno- Paritetni odbor vi omenjene predstavitve, temveč po drugih kriterijih, predvsem političnih. Španija je očitno pritegnila na svojo stran skoro vse države Srednje in Južne Amerike, s katerimi je zgodovinsko in jezikovno povezana. Po drugi strani pa italijanska diplomacija ni bila dovolj uspešna, da bi pridobila naklonjenost številnih afriških in arabskih držav in še zlasti tistih, ki so, kot omenjeno, v prvem glasovanju podprli kandidaturo grškega Soluna. Za dokončno oceno vzrokov in razlogov za propad tržaške kandidature so potrebne skrb-nejše in podrobnejše analize. Začele so se že tudi politične polemike, zlasti v krogih desnosredinskega Doma svoboščin, ki so na Expoju gradi- li svoj politično-volilni kapital. Vsekakor je treba priznati, da je Trst skušal ovrednotiti svojo zemljepisno lego in znanstvene institucije, vendar je treba po drugi strani upoštevati, da v razmeroma kratkem času ni mogel z enim zamahom spremeniti tradicionalne podobe zaprtosti v očeh mednarodne diplomacije in politike. Slej ko prej pa je nujno potrebno, da se tudi na osnovi te zadnje izkušnje odpravijo stare usedline in se vodilni krogi dokončno osvobodijo predsodkov do svojih naj-bližjih sosedov. Alojz Tul Potrjen seznam občin, kjer se bo • • ■ vv«. • ■ izvajal zaščitni zakon V prejšnji številki našega časopisa smo poročali o bojkotu paritetnega odbra s strani desničarskih predstavnikov, bojkotu, ki postaja vse bolj načrtno izvajanje pritiska na slovensko manjšino. Paritetni odbor se je ponovno sestal v petek, 17. t.m., z istim dnevnim redom. Tokrat bojkot ni uspel, ker prisotnost predstavnika Nacionalnega zavezništva Ritosse ni bila odločilna. Edini, ki je sejo zapustil, pa je bil Alex Pintar. Z desetimi glasovi, enim vzdržanim in enim proti, je odbor po začetnih proceduralnih zapletljajih odobril odgovor Državnemu svetu in rimski vladi, v katerem potrjuje seznam 32 občin, v katerih se bo izvajal zaščitni zakon št. 38/2001. Pri tem ugotavlja, da se je za izvajanje zakona izrekla tretjina občinskih svetovalcev zainteresiranih občin, kot to predvideva zakonsko določilo. Z vključitvijo v ta seznam je zagotovljena raba slovenskega jezika v javnih upravah v smislu 8. člena, medtem ko je javna dvojezičnost toponomastike in drugih napisov po 10. členu v pristojnosti deželne uprave. Glede zgodovinske prisotnosti Slovencev na teritoriju je Ritossa vztrajal pri zahtevi po preštevanju, ki edino lahko da realno sliko. Po potrditvi 32 občin je sedaj na potezi rimska vlada, ki mora predložiti v podpis predsedniku države Carlu Azegliu Ciampiju ustrezen dekret. Predsednik odbora dr. Rado Race je seznanil svetovalce, da se bo 10. januarja leta 2005 delegacija Sveta Evrope sestala s paritetnim odborom, da preveri stanje slovenske manjšine v Italiji. Dopolnilo k članku V prejšnji številki Novega glasa (str. 14) je izpadla didaskalija k sliki, objavljeni ob članku z naslovom Podjetniki, manjšine in sodelovanje za rojstvo novih pobud, o udeležbi zamejskih podjetnikov na portoroškem forumu SEP. Na sliki je bil posnet italijanski podministerza gospodarstvo Uršo z enim od vodilnih mož sekretariata SEP vTrstuVincen-zom Calogerom, na obisku razstavnega standa Trgovinske zbornice v Trstu. Na sliki sta bila še predstavnica zbornice Ana Blaževič in tajnik SDGZ Davorin Devetak. Slovenska manjšina naj ima važno vlogo Začela se je razprava o deželnem statutu v peti komisiji, kjer namesto kolega od Marjetice Santina sedi svetnik SSk Mirko Špacapan. Slednji je v splošni razpravi zagovarjal specifičnost dežele F-Jk zaradi slovenske narodne manjšine, tako kot Dolina Aoste ali Tridentinsko Poadižje uživata posebnost zaradi franko-provensalske oz. nemške narodne skupnosti. Važno je zato, da se v statutu upošteva večjezičnost, ker ga ta postavlja na poseben položaj, da že v naslovu državni zbornici jasno izpostavi specifičnost svojega prebivalstva. Dežela in država sama imata tako v naprej postavljeno nalogo, da ovrednotita, ena svojo vlogo, druga pa da v F-Jk spozna subjekta za mednarodne odnose, prav upoštevajoč jezikovne različnosti, ki lahko pripomorejo k boljšemu mednarodnemu sodelovanju. Slovenska manjšina pa si zasluži še dodatno pozornost, tudi z zajamčeno izvolitvijo njenih predstavnikov v deželni svet, pa tudi s primerno prisotnostjo v samem predsedstvu in odboru, kot bi se po mnenju Slovenske skupnosti spodobilo. Posebno poglavje bo, kako zajamčiti Sloven- cu vstop v deželni svet in kako bo volilni zakon to zagotovil. V osnutku zakona je za zdaj govor o olajšanem postopku za izvolitev Slovenca, kot to izhaja iz programa Demokratične zaveze. SSk to pojmuje po evropskem modelu, kjer je manjšinskim strankam dovoljen nižji prag izvolitve, v kolikor nastopajo povezane z večjo stranko. Drugi model, ki ga tudi zagovarjajo pri SSk, je ločen način glasovanja za slovenske kandidate, za katere se vo-lilec lahko odloči, namesto da svoj glas uporabi za vsedržavne stranke. Na tak način, kdor prevlada med Slovenci, ima gotovo podporo večine narodnozavednih rojakov, tistih pač, ki svoj glas oddajo Slovencu namesto kandidatu na političnih formacijah. O tem bo seveda še tekla razprava, končni cilj vsega pa mora biti po mnenju SSk ta, da v deželni svet pride nekdo, ki bo dejansko izraz manjšine in njenih širših interesov. Če volilni zakon ne bo dovolj natančen in jasen, se lahko namreč zgodi, da dobi mesto v deželnem parlamentu kandidat, ki se sicer izjavi za Slovenca, a nima nobene reprezentančne moči manjšine same. Povejmo na glas Ko se je rodilo nenasilje Tisto noč pred dvema tisočletjema se je rodilo nenasilje. Rodilo v svetu, v katerem nasilje v vseh časih udarja s trpljenjem in bolečino. Tisto noč pa je nenasilje privzelo podobo človeka, najprej otroka, ki je potem do zrele dobe odrasel. Odrasel je in začutil, da mora povedati vsem, kar morajo vsi ljudje izvedeti: v čem je smisel življenja, namreč v dobrem, v dobrem za drugega, v dobrem za druge. Govoril je in govoril, kako je edina rešitev dobro, kako je za človeka edina rešitev, da se odloči za nenasilje, ki mu sicer pravimo tudi ljubezen. Na vse možne načine, v sto in sto podobah, je pred dvema tisočletjema rojeni ves čas govoril eno samo stvar, zares eno samo: nasilje je zlo, ki one-srečuje, ni mogoče ugledati lastne rešitve, dokler pustimo, da nam tema kraljuje. Odtegniti da se nam je skušnjavi in zadoščenju, da bi vladali drugim, da bi bili nad njimi ter si prisvajali njihovo voljo in svobodno izbiro. Odtegniti da se nam je skušnjavi in zadoščenju, da bi dvignili roko nad sočloveka, da bi mu prizadejali rano z besedo, z lažjo in zahrbtnostjo, ali ga celo potolkli z orožjem. Odtegniti da se nam je skušnjavi in zadoščenju, da bi za nasilje našli takšno ali drugačno opravičilo, češ ni mogoče drugače, nujno se je neusmiljeno boriti z drugim človekom, ni mogoče drugače kot znova in znova dvigovati vojsko zoper nezaželenega posameznika, zoper osovražen narod. In izbrani sin očeta vseh očetov ni odnehal s svojim prepričevanjem, saj je bil rojen rav- no zato, da bi bil nekdo v srečo nenasilja tako božansko prepričan. Prepričeval je in ljudje so ga poslušali in mu sledili, njegove besede so nesrečnim podarjale novo svetlobo in jim prikazovale svet, v katerem je človek zares iz srca brat. Ljudje somu sledili in to nekaterim ni bilo prav. Ni bilo prav tistim, ki so tedaj vladali, širjenje zgodbe o možni vseobči ljubezni je bilo zanje nevarno, njihova vladavina se je pričela sesipati. In ker izbrani sin ni odnehal in je s svojo ljubeznijo nasilje vedno bolj spodkopaval, so sklenili, da se ga znebijo in so ga obtožili, obsodili in umorili. Obsodili so njega, ki je bil "kriv" samo zato, ker ni vračal udarca z udarcem. Do takšne popolne mere je bil utelešenje dobrote, da se ni izmaknil grobi smrti, čeprav bi se lahko, do takšne mere je bil nenasilje, da je njegovo pričevanje osta- lo in ga nobena stvar ni mogla izbrisati. Zdaj vemo, zakaj je vztrajal do konca, čeprav je videl svoj konec: s svojo nepopustljivostjo je potrdil vsenavzočnost in veljavnost božje zakonitosti, ki je najbolj osrečujoča, saj je dobra, dobrotljiva in od vsega neštetokrat lepša. Neštetokrat lepša od vsega, saj ponuja človeku in vsem ljudem srečno izmiritev, ki je nobena druga stvar ne more ponuditi. Zgodba izbranega sina je preprosta in presunljivo razumljiva, vprašanje je le, kdaj bo svet njen dar sprejel. Za zdaj ga še ni, sicer ne bi bilo toliko bede in stisk, ne bi bilo toliko izbruhov sovraštva, ki je zaljubljeno v vojno. Janez Povše NOVI GLAS v • v v v Božična voščila ripravili smo, upam, pot Gospodu! Za nas se rojeva, da bi prinesel odrešenje. Potem ko smo slišali Marijin "tukaj sem," smo sedaj pripravljeni sprejeti "tukaj sem" Božjega Sina" in ponoviti naš "tukaj sem". Končale so se porodne bolečine! Cerkev lahko spet zaživi svoje poslanstvo biti Mati. Upam, da nas je advent pripravil sprejeti Boga in da bomo sedaj Bogu dopustili, da bi prebival v človeku. S Kristusovim rojstvom se je dopolnil izvirni Božji načrt: združitev Božjega in človeškega. Na Božič ne moremo gledati samo kot na dogodek, ki vzbuja lahkotna idilična občutja. Luka primerja povoje novorojenčka prizoru povojev v grobu, ki bodo v petek zvečer povili telo Križanega, in miro svetih Treh kraljev mazilom, ki so jih ženske uporabile na velikonočno jutro. Skrivnost Utelešenja je resna zadeva, kajti betlehemski Otrok bo trpel in umrl na križu. Njegovo rojstvo nam govori o tem, da nič in nihče ne more biti izven Njega; govori o miru za ljudi, ki jih Bog ljubi (o ljudeh dobre volje), ne prikriva pa dejstva, da je v svetu še vedno prisotna mreža nasilja, laži in utvar. Božič praznujemo praznično, ker to je največje znamenje Očetove ljubezni; hkrati ne pozabljamo, da se je Beseda utelesila in da luč sveti v temi; ta pa je ne sprejema. Pohujšanje zla je v svetu še navzoče, in vendar prikaz človečnosti Boga, našega Odrešenika, govori o tem, da je Gospod le uvidel drobec človečnosti, ki je v vsakem človeku, da bi se le uresničila želja po dobrem, ki prebiva v človeku. Ti praznični dnevi naj nam pomagajo razmisliti o tem: če se je prikazala Božja človečnost, mora biti mogoče jo srečati tudi v naših krščanskih skupnostih. Mi Ga potrebujemo: moramo se Mu vdati in Ga Foto DPD Ljubljanski nadškof msgr. Alojz Uran Pokleknimo pred čudežem življenja Božič - mali Bog, Emanuel - Bog z nami je praznik novega Življenja. To je znamenje, da Bog še ni obupal nad človekom. Nasprotno, ko je bila noč najtemnejša in človeška beda največja, se je zgodilo. Daleč od zunanjega blišča in vrveža, v najhujši revščini -v hlevu, se je rodilo Življenje. Bog je prišel na svet tako neopazno, da ga večina ljudi ni videla. Samo tisti, ki so bilo dovolj majhni, da so slišali angelski evangelij, so opazili čudež Življenja. Ni jih ovirala neugledna "štala" ne nered in umazanija v njej. Novorojeni je "zasenčil" vso nepopolnost prostora. Hlev je postal svetišče. To je veselo oznanilo Božiča. Kajti hlev je podoba človeka, nepopolna sva. A če odpreva vrata in pustiva, da se božje Življenje rodi v nama, bova lahko postala svetišče, celo tempelj Svetega Duha. Leto evharistije, ki ga je razglasil sveti oče, je priložnost, da božje Življenje pod podobo kruha postaja naša hrana. Ni naključje, da se je božična skrivnost zgodila prav v Betlehemu, v Hiši kruha. Bog se je učlovečil, da bi postal kruh za življenje sveta. V tem pa je tudi ves smisel našega bivanja na zemlji, da bi tudi naše življenje postalo kruh, ki se daje za druge. Naj se betlehemski čudež ponovi v nas, v našem okolju in se uresniči tudi v naših družinah, da bodo odprte za novo življenje. V velikem upanju in v ljubezni do vseh malih vam voščim vesele praznike in blagoslovljeno evharistično leto 2005. Slovenski škofje Kristus, rojen v "hiši kruha" Sveti oče nas je povabil in popeljal v leto evharistije. Skozi vse cerkveno leto, ki je pred nami, se bomo poglabljali v naj večjo skrivnost naše vere, v skrivnost Gospodove navzočnosti med nami pod podobo kruha in vina. Evharistija povzema in nadaljuje vso zgodovino odrešenja. Vanjo so zajeta vsa obdobja cerkvenega leta in vsi dogodki - tudi sveta noč in sveti dan Gospodovega rojstva. Zveličar se je rodil v Betlehemu in angel je na betlehemskih poljanah oznanil pastirjem: "Našli boste dete, povito in položeno v jasli” (Lk 2,12). Betlehem pomeni 'hiša kruha' in jasli so 'priprava, v katero se polaga krma'. Zato se angelovo oznanilo sliši tudi kot prerokba: Kristus, ki je rojen v 'hiši kruha' in 'položen v jasli', že napoveduje, kar je pozneje povedal v shodnici v Kafarnaumu: "Jaz sem živi kruh, ki sem prišel iz nebes" (Jn 6,51). Skrivnost učlovečenja se ponavlja pri vsaki zahvalni daritvi. Kristus, ki se je v polnosti časov utelesil v Devici Mariji, se pri sveti daritvi vsak dan uteleša v kruhu. V obeh podobah nam je zgled in pri njem se učimo obojega: kako se hrani sam in kako se v hrano daje drugim. Pod podobo kruha nas uči predvsem, kako se v hrano daje drugim, v podobi otroka pa predvsem, kako se hrani sam. V podobi otroka, ki mu je materino mleko edina tolažba, nam kliče v spomin besede, ki jih je povedal svojim učencem ob Jakobovem vodnjaku: "Moja jed je, da izpolnim voljo tistega, ki me je poslal, in dokončam njegovo delo" (Jn 4,34). Pod podobo kruha, ki izgoreva v človeku in mu ohranja življenje, pa nam kliče v spomin besede pri zadnji večerji: "Vzemite, jejte, to je moje telo!" (Mt 26,26). Kakor se je novorojeni Zveličar umiril in potolažil v Marijinem naročju, ki ga je varovalo in hranilo, tako se ob njegovem rojstnem dnevu umirimo in potolažimo tudi mi v naročju matere Cerkve, ki nas varuje in hrani. Kakor pravi psalmist: "Utešil in umiril sem svojo dušo kakor otrok v naročju svoje matere, kakor otrok je v meni moja duša” (Ps 131,2). Vsem bratom duhovnikom, redovnikom in redovnicam, rojakom doma in po svetu, pripadnikom drugih narodnosti in ver želimo blagoslovljen Božič in milosti polno leto 2005. Goriški nadškof msgr. Dino De Antoni Betlehem: zakrament prisotnosti srečati v šotorih in v življenju naših skupnosti. Svet Ga potrebuje: zato postanimo znamenja sprejemanja. Med svojim pastoralnim obiskom po vseh župnijah in na vseh srečanjih ponavljam, da mora biti naša Cerkev odprta željam, upanju in človeškim potrebam; da, kdor želi, more srečati Kristusa v oznanjevanju, v proslavljanju skrivnosti in v karitativnem pričevanju. In to usmiljenje mora biti sad doživete liturgije. Pojdimo v Betlehem, da bi srečali Kristusovo skrivnost, in odločno zrimo Njega, edinega Odrešenika človeškega rodu. Tisti otrok se ne zdi nič, in vendar lahko končno kaj razumemo o Bogu; ne zdi se nič, toda pred našimi očmi se odpira brezno: brezno ljubezni. V tem je čista Gospodova navzočnost, odrešujoča prisotnost. Vsi verniki naj se zberejo okrog Njega, da bi odnos Boga do človeškega življenja postal bolj viden in dostopen. Preprostost človeškega stika z Jezusom Kristusom v naših malih skupnostih, prisotnih v obljudeni puščavi tretjega tisočletja, bo mogoče začetek nove evangelizacije? Buon Natale a tutti! Vesel Božič! Bon Nadal! Tržaški škof msgr. Evgen Ravignani In Beseda je postala meso in se naselila med nami In Beseda je postala meso in se naselila med nami. (Jn 1, 14). Trditev Janezovega evangelija postavi dogodek v zgodovino in ga preda veri. Kdor bi se vprašal, kdaj in kako se je to zgodilo, lahko dobi odgovor v drugih evangeljskih tekstih: še preden bi leta šteli po Njem, se je Jezus rodil v Judovem Betlehemu; mati mu je bilo mlado dekle iz Nazareta. V njenem srcu je Božji Sin postal človek in vstopil v zgodovino človeštva. Kdor bi se vprašal, zakaj se je učlovečil, mu ponovno odgovarja evangelist Janez, ko piše: "Bog namreč svojega Sina ni poslal na svet, da bi svet sodil, ampak da bi se svet po njem rešil” in zato, "da bi vsakdo, ki Vanj veruje, imel življenje" (Jn, 3, 17). Mi poznamo dogodek po pričevanju učencev; ta ima splošno zgodovinsko veljavo: oni so Ga srečali, z njim so delili življenje in napor popotovanja preko dežel in vasi Judeje, Galileje in Samarije, poslušali so Njegovo besedo in videli čudežne znake Njegovega delovanja, trpeli so v času Njegovega pasijona in smrti, pozdravili so ga, ko je vstal ob zori prvega dne po soboti. Vanj so verovali in zato niso nikdar nehali govoriti o Njem vsakemu človeku in vsakogar so povabili, naj Vanj veruje, kajti samo v Njem bo človeštvo našlo odrešenje. Iskreno sem se vprašal: mi, Gospodovi učenci, ali se danes zavedamo, da ne moremo živeti naše vere sami, ko tako zakrivamo njeno moč in lepoto in jo živimo le kot izkušnjo, ki je vklenjena v našo zasebnost ali v samo vase zaprto družbo? Ali se zavedamo, da jo moramo izpričati -in ne razkazovati - z iskrenosjo in pogumom zato, da bi v polnosti svobode lahko drugi spoznali Kristusa in Vanj verovali? Miselnost in način življenja naše družbe kažeta, da se vedno bolj odtujujeta od tistih vrednot, ki jih evangelij razglaša: resnica in pravica, dostojanstvo človeka, tudi ko bi bilo to ponižano zaradi šibkosti in revščine, blagost zoper vsakršno nasilje, milost in bratska solidarnost,blaženost miru in veliko drugih. Danes kaže, da je take vrline težko gojiti in jih posredovati drugim. Ne smemo pa se vdati obupu in ne sramežljivosti, ki nakazuje zavrnitev. Nasprotno: treba je gledati z realizmom in z zaupanjem v to našo družbo, ki ni predpogojno nenaklonjena oznanilu Evangelija, kljub dejstvu, da se je v njej uveljavila pravična laičnost in pluralnost kultur in do vsega tega je treba imeti iskreno spoštovanje. Za tistega, ki veruje, velja sicer vedno gotovost, da Božji Duh lahko privede človeka, da sprejme Krisusa kljub dejstvu, da bi se nam to zdelo neverjetno in bi tak dogodek spremljali z velikim začudenjem. Dandanes je videti Kristusovo prisotnost in aktualnost Njegovega sporočila v kristjanih, ki živijo v veri in so s svojimi življenjskimi izbirami živa priča evangeljskega sporočila. To je pričevanje, ki smo ga dolžni dati Kristusu. Le tako se bo Tisti, ki se je rodil v Betlehemu, lahko danes rodil in postavil svoj dom med nami. Vesel Božič vsem! 23. decembra 2004 Kristi ani in družba NOVI GLAS Papež je že objavil poslanico ob Svetovnem dnevu miru "Izjemno pomembno je graditi mir v svetu!" Papež Janez Pavel II. je ob 1. januarju, svetovnem dnevu miru, sredi decembra objavil vsakoletno poslanico miru, v kateri je obsodil zatekanje k nasilju za u-veljavitev miru. Nasilje je po poročanju tiskovnih agencij označil za nesprejemljivo zlo, ki ne bo nikoli rešilo problemov. Obžaloval je "dramo, ki se dogaja v Iraku, ki je za vse povzročila tragične, negotove in nevarne razmere". Kot je še dejal sveti oče, se zdi, da terorizem pelje ves svet v prihodnost strahu in bolečine. Papež je prav tako obžaloval nadaljevanje konfliktov v Afriki in na Bližnjem vzhodu. Zato je pozval mednarodno skupnost, naj afriškim državam omili breme dolga in naj jim ponudi ugodne pogoje za gospodarsko sodelovanje. Poudaril je, da njihov slabi finač-ni položaj predstavlja resno oviro za mir na lokalni in tudi na svetovni ravni. Janez Pavel II. je tudi izrazil zaskrbljenost nad nevarnim položajem v "Jezusovi deželi" in obsodil tamkajšnje "dnevno nasilje in povračilne ukrepe", ki jim ni videti konca in so vedno znova samo še en razlog več za no- premagaj hudo z dobrim."(Rim 12.21). Hudo se namreč ne premaga s hudim: po tej poti namreč hudo premaga dobro, namesto da bi bilo hudo premagano. Veliki apostol nam začrta perspektivo, ki sloni na globoki resnici: mir je rezultat dolgega in zahtevnega boja, ki ga dobimo takrat, ko dobro premaga hudo. Pred dramatičnimi dejanji nasilnih bratomornih spopadov, ki potekajo na raznih krajih v svetu, pred nepopisnimi trpljenjem in krivicami, ki se zaradi nasilja dogajajo, je edina resnično konstruktivna izbira "Odklanjajte zlo, oklepajte pa se dobrega," (Rim 12,9), kot nam naroča sv. Pavel. Mir je dobrina, ki jo je treba širiti z dobrim: je dobrina za vse ljudi, za družine, za narode in za države sveta, za vse človeštvo; je tudi dobrina, ki jo je treba skrbno gojiti in negovati. Tako lahko razumemo še neko drugo misel sv. Pavla, ko pravi: "Nikomur ne vračajte hudega s hudim." (Rim 12,17). Edini način, da lahko uidete iz začaranega kroga hudega zaradi hudega, je ta, da sprejmete za vodilo apostolovo besedo, ko pravi: "Ne daj se premagati hudemu, temveč premagaj hudo z dobrim."(Rim 12.21).", je v uvod svoje mirovne poslanice zapisal sveti oče Janez Pavel II. JUP vo nasilje. "Na začetku novega leta se V svoji poslanici je spregovoril obračam na vse odgovorne in tudi o revščini in globalizaciji sveta ter se pri tem dotaknil vojn, epidemije aidsa in politične nestabilnosti, ki pretresa Afriko. "Gre za tragične razmere, ki kličejo k radikalni novi usmeritvi v Afriki. Potrebno je sprejeti nove oblike solidarnosti na dvostranski in med- narodni ravni," je prepričan sveti oče. Napredek je sicer bilo mogoče zabeležiti, vendar je tragedija revščine še vedno tesno povezana z vprašanjem dolga revnih držav do tujine, se pravi, bogatih držav, je še zapisal sveti oče. državnike sveta ter na vse ljudi dobre volje, ki čutijo, kako pomembno je graditi mir v svetu. Za temo letošnjega Svetovnega dne miru sem izbral poziv sv. Pavla iz njegovega Pisma Rimljanom: "Ne daj se premagati hudemu, temveč R| > O M Ključ sreče v našem življenju Ko se sprehajaš po ulicah, te dobesedno preplavijo raznorazna "božična" sporočila današnje multimedijske in dokaj potrošniško nastrojene družbe. Denar, blagostanje še zdaleč nista vprašljiva, vprašljivo je njuno prvenstvo nad človekom; prav bi bilo, ko bi bilo obratno: primat človeka nad vsem. Vključiš televizijo, pa se ti prikaže prikupljiva reklama, "božično obarvana", ki te prepričuje, da je dobro, če za Božič kupiš to ali ono ali tretje. Kakšno moč ima nad človekom medijska kultura v našem času, ko se - za avantgardne mislece - že poslavljamo od postmoderne in prehajamo v hipermoderno dobo! Hipermodernizem je nekak "nečak" moderne dobe, ko sta ideja in ideologija prevladali nad človekom, ko nisi ustrezal takšni družbeni ideji... in so te "Sčistili" (glej komunizem, nacizem in fašizem). Danes pri vsej tako visokozveneči emancipaciji vseh družbenih subjektov, kot so ženske, geji itd., nas vodi čisto drugačna, bolj prikupljiva in vsestransko čutno vzbujajoča idejna logika potrošništva, ki z domišljijo prek ekranov, reklamnih podob, revij in seveda trgovanja prebuja v človeku vse želje in strasti ter ga upodablja in usužnjuje po lastnem idejnem potrošniškem pogledu: živim, da kupujem, plačam in uživam. Zadnjič sem v rubriki zapisal, da nas lahko uravnavajo in vznemirjajo raznorazne težnje, ne da bi vedeli, da obstajajo in katere sploh so. Prepričano so nekdaj mislili, da bo kapitalistično blagostanje rešilo probleme zahodnega sveta, zahod pa se je od povojnega časa dalje znašel z najvišjim odstotkom depresivnih bolezni. Zakaj? Kardinal Ambrožič, dober poznavalec severnoameriške družbe, v kateri sam pastoralno deluje, je skupinici mladih, na obisku v Torontu mimogrede omenil, da je "zahodna družba iskala uteho v blagostanju, vendar je ni našla in ostaja prazna... Počasi se bo preusmerila v svojem iskanju..." Morda se je preusmeritev že začela, vendar naj omenim še Raula Fol-lerouja, ki je na začetku prejšnjega stoletja resno govoril o človeku, ki je sposoben prenesti vse najhujše stiske, samo blagostanja ne, saj je blagostanje kot praktična ideologija najbolj nevarno za ugasnitev človekovega duha. Človek je depresiven, živčen, potrt in zlahka ne ve zakaj, kljub temu da ima danes veliko na razpolago. Ključ sreče v našem življenju ni v izgledu, v imetju, ampak v biti. Si lahko lep/a, toda če gradiš na tem, ko boš star/a, ne bo nič ostalo od tebe, le kupček nevrotičnega življenja, t.j. zmeda misli, čustev, nezadovoljstvo, ker si gradil/a na zunanjosti. Postani raje gospodar svojega življenja! Zato sv. Ignacij piše: da dosežeš večjo svobodo, razlikuj v duhu teh besed: "Kadar greš iz slabega v slabše, ti hudobni duh navadno predoča navidezne naslade, tako da ti v domišljiji vzbuja naslade in užitke, zato da bi vztrajal in se utrdil v svoji sužnosti. Dobri duh pa uporabi nasproten način: zbada te in ti grize vest, zato da bi te privedel do tega, da bi dojel svojo napako”. Božič je Gospodovo Rojstvo v nas samih. Bog nas išče in nas vabi, da prepustimo Kristusu krepiti svoje življenje v nas samih. Preko našega dozorevanja in rasti v krepostnem življenju smo deležni Kristusa, ki je Ljubezen, krepost vseh kreposti. Dojemi, o brat, o sestra, kar je tisto, ki te oddaljuje od te ljubezni in ti ne dopušča, da bi prozorno gledal in srečal Boga v globinah svojega srca! Morda preveč potrošniškega ropota potrebuje očiščenja. Blagoslovljen Božič! 3 Q C O "a> o. L. ž d. BOZIC-GOSPODOVO ROJSTVO-SVETA DRUŽINA Iz 9,1-3.5-6; Ps 96; Tit 2,11-14; Lk 2,1-14; Heb 1,1-6; Jn 1,1-18 Polnočnica nas želi zdramiti iz duhovnega spanja, iz megle, iz teme. Vodi nas k luči, v svobodo. Molitev in božična pesem pa sta pri nas tisti sili, ki nam vedno znova, leto za letom pričarata romanje k Bogu. Bog pa je vedno s človekom, ki se poda na pot vere in upanja. Že ob izhodu iz Egiptovske sužnosti je hodil s človekom. Svetil mu je v ognjenem stebru ponoči, podnevi pa v oblačnem stebru tako, da je varno iskal pot in jo tudi našel (2 Mz 13,21-22). V človeških srcih je zavladalo silno hrepenenje po Odrešeniku takoj po Adamovem in Evinem padcu v deželo smrtne sence, ker jim je Bog obljubil Odrešenika. S hrepenenjem pa je zavladala silna radost (Iz 9,1-2). Zlasti preroki so obnavljali v srcih ljudi pričakovanje uresničitve Božje obljube, da- ne že v raju proti hudiču: ",Sovraštvo bom naredil med teboj in ženo ter med tvojim in njenim zarodom. On bo strl tvojo glavo" (1 Mz 3,15). Pot k Bogu je po grehu postala neprehodna, trnjeva. Povsod je zevala smrt, v njeni temi pa je hudič že od začetka ubijal ljudi in lažnivo zavajal človeka (Jn 8,44). In to dela še danes. Toda zarod nove Eve, Marije, Jezus Kristus, je tisto dete, tisti sin, ki nam je bil obljubljen in je dan v Božični noči (Iz 7,14.9,3). Po njem je zavladalo veliko veselje, ki ga ne moreta uničiti nič in nihče. Zato mu ljudje, grešni do konca, a oprti na obljubo, pojemo slavo. S Sv. Družino: Jožefom, Marijo, ki nosi Sina še v svojem telesu, romamo tik pred otrokovim rojstvom, iz Nazareta v Betlehem. Pridružimo se karavani, ker ni varno potovati sam nekaj dni hoda. Rimski zakon o popisu, preštevanju ljudi, ki bo prinašal lepe denarce v državno blagajno, pritisne tudi na Sv. Družino. A še večja skrb je skorajšnje rojstvo otroka. Čeprav je Marija telesno utrjena za porod, kakor naše matere, ki so rojevale doma, žal tudi često brez vsakršne zdravniške in klinične oskrbe, si ne želi poroda v karavanskem zavetišču. V grščini so ga imenovali "kataly-ma". Ljudje in živali, t.j. osliči in mule ter konji, ki so jih po dolgi poti odvezali, so bi- li namreč med seboj pomešani. Ponekod je bilo brez strehe nad glavo. Glasno govorjenje in kričanje, priganjanje živali, no- vi prihodi sredi noči, jok izgubljenih otrok in še kaj, niso bili primeren kraj za porod. Niti znanci in sorodniki jih niso marali, ker so se ustrašili, da bodo morali pomagati Mariji v visoki nosečnosti. Kdo ve, kakšne izgovore so naštevali. Morda jim je reven sorodnik odkazal kletne prostore s štalo pod svojo ubožno bajto. Vsekakor svet ljudi odklanja Jezusa že takoj v začetku (Jn 1,5.10.11). Povrh vsega leži na tilniku vseh Judov ohola okupacijska rimska oblast. Niso svobodni ljudje. Tudi Jezus je po Mariji in Jožefu podložen tujcu, ki mu postreže s svojimi zakoni. A tudi on plačuje davke (Mt 22,17.21). Do Rimljana se vede odkrito. Ni upornik, za kar bi ga radi imeli tisti rojaki, ki vodijo narod (Mt 8,5 nss). A zna pohvaliti vero stotnika, ki ga celo prizna za Božjega Sina (Mt 27,54). Toda kljub vsej revščini ob rojstvu in v vseh težavah, ki so pritiskale na Jezusa do smrti na križu, je razodeval veličastvo samega Boga. Že božični angel je oznanil pastirjem, da je Jezus Mesija-Kristus in Gospod (Lk 2,11). Še globlje ga spoznavamo kot Gospoda po vstajenju od mrtvih (Rim 1,4). Kajti samo Bog je mogel sprejeti ponižanje, Štalo, zadnje mesto, križ. A naše romanje z njim moramo nujno opraviti z otroki po svetu, zlasti na Filipinih, v Afriki, v Srednji in Južni Ameriki, ki ugašajo v najnežnejši dobi življenja, prepuščeni na milost in nemilost ulice, kakor živali. Mi pa bi lahko kaj več zaupali misijonarjem, ki jih skušajo dvigniti v človeško dostojanstvo z gradnjo primernih zavetišč, s šolanjem in delom. Naša hoja za Jezusom zaobjema tudi vse starejše, ki umirajo od lakote in žeje, zaradi terorizma in bolezni. Z angeli in presrčnimi pastirji zapojmo Bogu slavo in zahvalo, ker je hotel v tak naš svet, a zato da ga tudi po nas privede v Božjo ljubezen. Blagoslovljen Božič z Marijo, Jožefom in Jezusom! V: Evropi je kar lepo števi- Za boljše razumevanje Evropske sanje sedanjih težav v Evropi ob evro - islamu lo muslimanov, ki si verovanje prikrajajo nekoliko bolj svobodno. V mošeji molijo, v politiko pa se ne vmešavajo. Darujejo svoj dar, a so do ostalega rahlo oddaljeni. Za razliko od krščanstva islam ne pozna "religiozne kritike", kot tudi ne religioznih struj. Če si kdo kaj takega upa, ga običajno ubijejo ali pa pošljejo v izgnanstvo. V evro - islamu gre predvsem za to, da bi se islam moral odpovedati nekaterim delom korana, kot tudi Mohamedovim izrekom, ki niso več primerni času. Sem spadajo npr. verzi o vojni v Koranu, dovoljenje za mnogoženstvo, strahovanje žene, neenakopravnost ob ločitvi, o dedovanju itd. Ker pa so po učenju vsi verzi v Koranu Alahove besede, se to ne more spremeniti. Evro-islam pa je mišljen prav za tiste mu- slimane, ki živijo svojo vero le po imenu. Za pravega muslimana je evro-islam krivoverstvo ali vera brez bistva. Ker muslimanski teologi ga ne sprejemajo, ta postopoma razpada. Vsi ti problemi so se nakopičili predvsem v Nemčiji, kjer je islamski verouk v nemščini z željo, da se poučuje po šolah, ne po mošejskih dvoriščih, kot se običajno to sicer dela. Mu- slimani vztrajajo, naj bo pouk islama po šolah, namesto tečaja o koranu. Zavedajo se, da tečajev Korana ni mogoče prepovedati, ker so istočasno tudi tečaji Svetega pisma. Poučevanje islama po šolah pa lahko poteka samo pod pokroviteljstvom muslimanskih združenj, tako pa se ogroža avtonomija državne šole. Mnogi muslimani želijo imeti pouk islama po šolah tudi zato, ker se bojijo vpliva ekstremnih islamistov. Če bi ta pouk bil po šolah, bi pod ta vpliv ne prišli, kot lahko pridejo na dvorišču džamije. Ob tem je stanje zaskrbljujoče. Milijoni muslimanov, ki so razseljeni po Evropi, ne sprejemajo ustav teh držav. Zanje obstaja samo Alahov zakon. S tem se že osnuje evropska islamska družba, ki je za Evropo lahko zelo nevarna in tudi vprašljiva. Ambrož Kodelja NOVI GLAS Kristi ani in družba 23. decembra 2004 Otroci iz vrtca v Pevmi in osnovnošolci pripravili božičnico Božična molitev je privabila ogromno ljudi Različne zgodbe za dušo navdušujejo Otroci iz vrtca in OŠ Josip Abram iz Pevme, pevci zborov Podgora in Štmaver, ki jih vodita Nadja Kovic in Mirko Špacapan, so v soboto, 18. t.m., v cerkvi v Pevmi priredili izjemno dobro obiskano božičnico, ki jo je tudi letos pripravila in režirala učiteljica Lidija Jarc. Domači župnik Marjan Markežič je z betlehemsko lučko v roki najprej nagovoril številne prisotne, jim položil na srce misel na novorojenega Jezuščka, ki naj jih spremlja skozi vse leto. Sledil je lep in ganljiv nastop naj mlajših iz vrtca, za njimi pa otrok OŠ Josip Abram iz Pevme. Režiserka Lidija Jarc je prav vsakemu nastopajočemu otroku priredila kratek nagovor, tako da je celotna prireditev z božično vsebino zares izzvenela povezovalno in domače prijetno. Pevke in pevci obeh zborov so pripravili venček božično uglašenih pesmi, najlepše pa je bilo na koncu, ko so se pred oltarjem pod čudovitimi poslikavami Toneta Kralja zbrali skupaj z otroki in v več jezikih zapeli božično himno Sveta noč. Prireditev, za katero iskreno čestitamo vsem, ki so nam jo poklonili, so ponovili v nedeljo, 19. t.m., v cerkvi v Podgori. avtor skuša podati mnogo pozitivnih smernic, po katerih živeti. Prepričana sem, da je o tej zbirki dosti težje pisati, kot pa jo naravnost prebrati. Prav vsak jo pač lahko doživlja na svoj intimni in zato edinstveni način! Rada bi bralcem prepisala eno izmed vseh zgodbic. Naslov ji je Kužki na prodaj. "Prodajalec je v izložbo trgovine z domačimi živalmi postavil napis: Kužki na prodaj. Kmalu je v trgovino stopil neki deček. Želel je videti kužke. Trgovec je zažvižgal in iz zadnjega prostora je prišel zlati prinašalec. Sledilo mu je pet mladih kužkov. Zadnji v vrsti, peti, je šepal. Deček ga je opazil in vprašal trgovca, kaj je narobe s kužkom. Prodajalec mu je razložil, da se je rodil z eno krajšo nogico. 'Živel bo, a ne bo nikoli mogel tekati kot drugi psi,' je razložil trgovec. Deček pa je dejal: 'Prav tega hočem.' Prodajalec je izrazil svoj pomislek, mladi kupec pa je dvignil hlačnico, pokazal protezo in dejal: 'Tudi jaz ne morem tekati. Kužek potrebuje nekoga, ki ga bo razumel.'" Metka Kuret Kratke Društvo MOST:posrečena pobuda jaslic v izložbah goriskega mestnega središča Goričani smo do konca prve svetovne vojne živeli v območju avstro-ogrske države, kar pomeni, da je bilo naše življenje zaznamovano s kulturo, ki je na to ozemlje prihajala prek cerkvenih in posvetnih središč današnje Avstrije, Italije in Madžarske. V verskem pogledu so bila to katoliška cerkvena središča, cerkve in samostani, podobno kot povsod po deželah krščanske Evrope. Božične slovesnosti so bile del tega življenja, jaslice pa sestavni del božičnega slavja. S časom so jaslice zasedle pomemben prostor v vsaki verni družini. Jaslice predstavljajo globoko vero, bogato domišljijo in ročno spretnost vernika. Nekaj teh predstavlja društvo MOST tudi na božični razstavi v samem središču mesta (ul. Raštel in na Travniku), ki je v izložbah enaintridesetih trgovin na ogled od 13. decembra do 10. januarja 2005. Vse so unikatne, ročno so jih izdelali slovenski, italijanski in furlanski jasličarji iz vse Goriške in Slovenije. Sto razstavo izvirnih umetnin, ki sta si jo pred dnevi ogledala tudi goriški nadškof Dino De Antoni in koprski škof Metod Pirih, se čezmejno društvo MOST po Romanju treh svetišč (Stara Gora-Lig-Sveta Gora) in uspeli gledališki predstavi Korenine pod mrežo spet vrača h koreninam, ki tako kot nekoč tudi še danes povezujejo vse tri narode na tem predelu ob reki Soči. Pismo misijonarja Sakside Drage botrce, spoštovani vsi prijatelji ubogih otrok! Ko sem 15. oktobra obhajal 85 let življenja, sem se Bogu zahvaljeval predvsem za nezasluženo milost, s katero me je poklical v službo najbolj ubogih med ubogimi. Don Boskovo deško mesto v Corumba in vse, kar je vezano na to poslanstvo, je en sam čudež Božje dobrote in velikodušnosti vas dobrotnikov, ki ste vzljubili naše otroke in podprli naše delo v njihov prid. Brez vašega prispevka tega dela ne bi zmogli. Samo Bog vam lahko povrne za dobro, ki ste ga storili. Zato se vas ob bližajočih božičnih praznikih in novem letu 2005 spominjam z gorečo molitvijo pred Najsvetejšim in prisrčnimi voščili, da vas vse Bog po Jezusu Kristusu, novorojenem Odrešeniku, blagoslovi in vas spremlja na življenjski poti tudi v novem letu. Vse vas izročam varstvu in priprošnji Marije, naše Matere in Pomočnice. Z izrazi hvaležnosti in globoke vdanosti vaš Ernest Saksida, misijonar Koncert v organizaciji društva Tržič Slovenski in italijanski otroci oblikovali dobrodelni koncert Društvo Tržič, ki je pod vodstvom predsednice Bernardke Radetič vseskozi zelo dejavno na različnih področjih, je v pravem božičnem vzdušju priredilo v sodelovanju s Skupino posvojitev na razdaljo iz Starancana ter pod pokroviteljstvom tržiške občine in goriške pokrajine prejšnji petek, 17. t.m., dobrodelni koncert v lepi tržiški stolnici sv. Ambroža. Nastopili so otroški zbor slovenske šole iz Romjana pod vodstvom Tatiane Legiša, otroški pevski zbor Schola Can-torum Sant'Ambrogio iz Tržiča pod vodstvom Annalise Pon-ton, dekliški pevski zbor Kraški slavček pod vodstvom Alenke Radetič in mešani pevski zbor Igo Gruden iz Nabrežine, ki ga vodi Janko Ban. V imenu prireditelja je predsednica društva Tržič povedala, da je to že šesti dobrodelni koncert. Tokrat je društvo želelo osrečiti otroke iz Bolivije prek projekta Aurora; 650 evrov nabranih prispevkov je namreč šlo za obnovo bolnišnice v mestu Santa Cruz, kjer zdravijo podhranjene otroke. Doslej so pomagali po-plavljencem v Sarnu in Kanalski dolini, potresencem v Soški dolini, sarajevskim sirotam, osnovni šoli iz San Giuliana v Pugli in pri nakupu magnetne resonance v tržiški bolnišnici. Otroci, je rekla Radetičeva, so naša največja in najbolj ljubljena dragocenost; s svojo spontanostjo, živahnostjo in navdušenjem lahko učinkovito posredujejo tudi odraslim pozitivno naravnana in umirjena čustva, ki si jih vsi želimo. Tokrat so nastopili otroci dveh narodnih skupnosti, ki živita druga ob drugi, slovenske in italijanske. To pa je začetek poti, ki bi se morala po njenem mnenju nadaljevati in še krepiti tudi v Tržiču, ki se ima za odprto in večkulturno mesto. Sedaj smo na potezi mi, odrasli, starši, upravitelji, Cerkev in šola: odpreti moramo vrata, da bi se ta pot uresničila, je še poudarila predsednica društva. Živimo namreč v Evropi narodov; zato nam morajo vzajemno poznavanje, prijateljstvo, spoštovanje in prepričano sodelovanje pomagati presegati še zadnje ovire, ki delijo ljudi. Dobrodelno pobudo je z navdušenjem pozdravil tudi tržiški župan Gianfranco Pizzolitto, ki se je društvu zahvalil za živahno in bogato delovanje v Laškem. G. Božo Rustja spet zadel Izšla je že šesta knjiga zbirke Zgodbe za dušo, ki je na Slovenskem imela izjemen uspeh, takega, kakršnega doslej še nismo videli. Semena upanja za boljše in lepše življenje je naslov nove knjige zgodb, ki bodo polepšale marsikomu kako urico v tišini. Ob štiridesetletnici najbolj razširjene slovenske revije Ognjišče in desetletnici Radia Ognjišče posveča odgovorni urednik CTgnjišča mag. Božo Rustja svojo novo knjigo Zgodbe s semeni upanja istočasno vsem zvestim bralcem in vsem tistim, ki so ga pri njegovem ustvarjanju podpirali. Knjiga je za naročnike Ognjišča brez-blačna; dobite jo namreč neposredno z revijo. Kaj naj bi povedali o tej zbirki? Zgodbice v njej so idealno kratke, branje zato zelo prijetno. Vsaka beseda je nek slavospev k življenju. Skratka, resnično te spravi v dobro voljo, napolni te z lepimi občutki in s še lepšimi mislimi. Nekajkrat se smeješ, zgodi pa se ti lahko, da te kaka izmed zgodbic gane do solz. In ob vsaki se zaveš, da si lahko srečen že zato, ker živiš, ker si zdrav, ker si. Knjiga je zato namenjena vsem, pa čeprav je avtor znan slovenski duhovnik in skuša zato podati tudi kak del evangelija. Ta zbirka predstavlja sama po sebi paradoks: prebereš jo v pol ure, o naukih, ki jih vsebuje, pa lahko razmišljaš vse življenje. Kako naj živimo, kako naj se obnašamo do bližnjega, kako naj ljubimo..., naštevali bi lahko do jutri. Vse to prijetno branje je strnjeno v šestih poglavjih, v katerih nam Foto Bumbaca 50. obletnica obstoja Bogu hvala za to našo skupno Božjo hišo Cerkev na Pesku nico cerkve. Veliko število ljudi je prisostvovalo maši, ki jo je daroval pokojni škof Lovrenc Bellomi. Pred štirimi leti je cerkev Marije Brezmadežne morala prestati prva korenita prenovitvena dela: napeljali so nov električni sistem in alarm, preuredili so streho in povečali tisto nad vhodnimi vrati, zamenjali so zunanji omet in uredili novo ogrevanje ter pločnik okrog cerkve. Ob zaključku prenovitvenega posega je tržaški škof Evgen Ravignani daroval mašo. Minulo nedeljo je množica domačih vernikov ob prisotnosti škofa Ra-vignanija sklenila petdesetletni obstoj cerkve Marije Brezmadežne. Bil je res pomemben dan za celotno versko skupnost tega predela tržaške pokrajine, ki ga sestavljajo dobri, delavni in verni ljudje. IG Bilo je pomladi leta 1953, ko so začeli graditi cerkev na Pesku pri Trstu. Posvetili so jo Mariji Brezmadežni. Mnogi domačini s Peska, Drage in Gročane so z neutrudljivim delom in potrebnimi prispevki pripomogli k izgradnji majhnega, a prijaznega svetišča. Krajani so oktobra nasledjega leta lahko že prisluhnili prvemu bitju zvona, ki se je raztezal navzgor proti hribu Kakušu in navzdol v dolino Drage. Leta 1954, ob koncu Marijinega leta, je končno potekala slovesna posvetitev cerkve, ki jo je spremljala velika udeležba ljudstva. Slovesnost je vodil takratni tržaški škof Anton Santin. Leto zatem so v cerkev postavili oltar, leta 1960 pa je bil blagoslov pokopališča, ki ga je zgradila občina Dolina. Znani primorski slikar Tone Kralj, ki je poslikal kar nekaj cerkva na Tržaškem, je obogatil tudi notranjost cerkvice na Pesku: njegove so namreč slike in križev pot. Ob končani poslikavi cerkve je septembra leta 1965 potekala slovesnost. Leta 1979 so domačini obhajali že petindvajseto oblet- Kratke Sprejem goriških ustanov pri županu Brulcu V sredo, 15. t.m., seje novogoriški župan Mirko Brulc srečal s predstavniki Sveta slovenskih organizacij, Zveze slovenske ka- , toliške prosvete, Kulturnega centra Lojze Bratuž, Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel, Goriške Mohorjeve družbe, Slovenske kulturno gospodarske zveze, Zveze slovenskih kulturnih društev in Kulturnega doma Gorica. Župan Brulc, ki je na svojih javnih nastopih v zadnjem letu že večkrat poudaril pomemben delež zamejskih Slovencev pri preseganju meja in čezmejnem sodelovanju, seje zastopnikom naših organizacij in ustanov tokrat še posebno zahvalil, saj je bilo leto, ki se izteka, za vso Goriško izredno pomembno in zgodovinsko. Pohvalil je nelahko vlogo župana Vittoria Brancatija, ki pa je za sožitje med prebivalci sosednjih mest na meji naredil več kot njegov predhodnik. Predsednik SSO za Goriško Janez Povše se je Brulcu zahvalil, da smo Slovenci v goriškem prostoru zaživeli kot še nikoli, pa tudi zato, ker je zelo pogosto prisoten na slovenskih prireditvah v Gorici. Drugi naši predstavniki so poudarili nujo po tesnejšem sodelovanju, pa tudi objektivne težave zlasti na področju našega šolstva in zaradi neizvajanja zaščitnega zakona 38/2001. Skupni so si bili, da bi bilo treba bolj vključiti v čezmejno sodelovanje tudi italijanske someščane, kar pa ni vedno lahko zaradi njihovega nepoznavanja našega jezika. Podčrtano je tudi bilo, kar je povedal Igor Komel in s čimer se je Brulc vidno strinjal, in sicer, da sodijo kulturna prizadevanja zamejskih Slovencev v kulturno dediščino slovenskega naroda. Villa Russiz ponuja najboljša vina iz naše Dežele Katerih je sto najboljših vin v Italiji? Mesečnik Gentelman je primerjal razna točkovanja najvažnejših italijanskih vodnikov vin, s tem da je izenačil različne vzorce raznih klasifikacij. Izkazalo seje, daje Podjetje Villa Russiz prvo med podjetji Furlanije-Julijske krajine. Villa Russiz je bila deležna tega priznanja zaradi vina Chardonnay Grafin de La Tour 2002, pravi biser vinogradnika Giannija Menottija. Prvo mesto med stotimi pa si je zaslužilo vino iz Umbrije, in sicer Sacrantino di Montefalco di Caprai. Lestvica stotih, med katerimi so prisotna še tri vina iz naše Dežele (Montsclapade 2001 Doriga, Terre Alte 2002 Livia Felluge in Tal Luc Lisa Nerisa), je nastala po zaslugi združitve preferenčnih glasov petih vodnikov vin, ki sojih izdali Gambero Rosso Slovv Food, Ais ( zveza italijanskih someljejev), Luigi Veronelli, Luca Maroni in Espresso. Kakovost italijanske ponudbe proti nizkim cenam tujih uvozov “Finančne zmogljivosti so vedno manjše, zato si moramo zavihati rokave in se sami rešiti iz te zagate, kajti na državne prispevke se ne moremo več zanesti". S temi besedami je Predsednik Trgovinske zbornice Emilio Sgarlata začel tiskovno konferenco, ki so jo organizirali Združenje trgovcev, goriška Občina in Fundacija goriške hranilnice z namenom, da predstavijo raznorazne božične ponudbe, ki bodo potekale do 8. januarja. Sgarlata je nato poudaril, da premore letos sklad Gorica le pet milijonov evrov, medtem ko jih je prejšnja leta imel na razpolago petnajst. Rešitev te katastrofalne ekonomske situacije predstavlja le ovrednotenje italijanske proizvodnje, in sicer reklamizacija njene kvalitete in kakovosti. Gorica se bo tako zavzela, da privleče čim večje število ljudi in kupcev. Med raznimi pobudami naj omenimo božične stojnice, ki bodo letos, na vprašanje samih trgovcev, še bolj številne. Stojnice bodo postavljene na korzu Italija in korzu Verdi, na Travniku, v Raštelu in nasploh po vsem mestnem središču. Letos bodo tudi prvič postavili žive jaslice, za katere bodo, kot tudi za stojnice, poskrbeli združenje ADO, mladinski urad Punto giovani, združenje MOST, klub Amici Borgo Antico ter seveda ASCOM. Kot je povedal občinski svetovalec za kulturo Claudio Cressati, je program ponudb zares pester in zanimiv, tako da bo božično vzdušje čim bolj veselo in občuteno. Vse, kar se tiče programa, lahko dobite na goriški spletni strani, ki so jo ob priložnosti obogatili z nekaterimi novimi vsebinami glede privlačnosti mesta in njegovih zanimivosti. Ob koncu je odbornik Cressati še omenil silvestrovanje na Travniku, kjer bodo praznik obogatili glasba v živo, razne enogastronomske ponudbe in polnočni ognjemeti. Ob vsem tem pa še nekaj presenečenj... Prenesen koncert Barve Sredozemlja Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel, Kulturni center Lojze Bratuž in Združenje cerkvenih pevskih zborov sporočajo, da je simfonični koncert Barve Sredozemlja, najavljen za 10. januarja, prenesen na 6. januar. S skladbami Ravela in Stravinskega bodo ob 20.30 v Kulturnem centru Bratuž nastopili Orkester Arsatelier, pianist Miran Devetak, mezzosopran Romina Basso, bas baritor Eugenio Leggiadri Gallani. Dirigent: Marco Feruglio. Gojenec SCGV Komel odlikovan na pokrajini Joahim Nanut najboljši v teoriji in solfeggiu Šestnajstletni violinist in gojenec SCGV Emil Komel Joahim Nanut je v torek, 14. t.m., v dvorani pokrajinskega odbora prejel štipendijo Elio Corolli, ki jo vsako leto podeljuje glasbeno združenje iz Fare. Kot je povedal ravnatelj šole v Fari, je bil Corolli ustanovitelj in član omenjene šole ter goreč spodbujevalec glasbene kulture pri nas. V njegov spomin se podeljuje nagrada gojencu iz goriške pokrajine, ki opravi z najvišjo oceno izpit teorije in sol-feggia na konservatoriju. Za šolsko leto 2003-04 je to prav Joahim, ki je 2. julija letos na Tartiniju prejel 10/10. Njegov mentor za teorijo je bil Luigino Pisto-re, profesor violine pa je Jurij Križnič. Na krajši torkovi svečanosti je obetavnemu mlademu glasbeniku podelila štipendijo odbornica za kulturo Roberta Demartin, prisoten pa je bil tudi podpredsednik Franco Sturzi, ki je sicer poudaril težave zaradi reforme glasbenega šolstva v Italiji, obenem pa zagotovil pozornost javne uprave številnim go-riškim glasbenim šolam. Joahimu in družini, ki ga na tej poti podpira, iskreno čestitamo! ZAVESE IN POSTELJNINA Branko Ambrosi GORICA - PIAZZA MUNICIPIO 4 tel. 0481 31890 i/Di ITALIJANSKI DISKONT Semolič Silvano GORICA - UL Kugy 28, pri mejnem prehodu Rožna Dolina tel. 0481 550589 / delovni čas: non stop 8.30 19.30 Tefca/ma - Sfošeiča/ma Okatoti GORICA-tel. 0481 520905 TRGOVINA JESTVIN Maraž Škarabot GORICA - Placuta 13 Tel. 0481 531777 KOMAULI S.r.l. VOŠČI VSEM KLIENTOM VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 2005 GORICA, Ul. Don Bosco 169, tel. 0481 533093 Foto DPD FIEGL OSLAVJE - zaselek Lenzuolo Bianco tel. 0481 547103,0481 31072 www.fieglvini.com e-mail: info@fieglvini.com Gostilna Rubijski grad RUBIJE SOVODNJE OB SOČI Ul. Diaz 5 tel. 0481 882034 KATOLIŠKA KNJIGARNA ■ knjige in revije ■ vse za šolo in pisarno ■ razne vrste papirja - sakralni predmeti, sveče ■ darila ■ plošče, kasete ■ igrače GORICA - Travnik 25, tel. 0481 531407 S Su Cigoj GORICA - UL Carducci 49, tel. 0481 535657 KONFEKCIJE Mm ip©wmM vošči vesel Božič in srečno Novo leto POLEG OBIČAJNE PONUDBE DOBITE TUDI VELIKO IZBIRO ELEGANTNEJŠE KONFEKCIJE GORICA - Ul. Seminario 10, 0481 533592 HUMAR IZBRANA BRIŠKA VINA kmetija HUMAR Marcello in Marino s.s. ŠTEVERJAN, Valerišče 2, tel. in fax 0481 884094 BAR PRINCIPE Vesel Božič in srečno Novo leto 2005 GORICA, Korzo Verdi 1 tiskarna grafica goriziana s.a.s. ul. a. gregorčič 18 - 34170 gorica tel. 0481.22116 -fax 0481.22079 info@graficagoriziana.com www.graficagoriziana.com Supermarket Specializirana veletrgovina ... z odličnimi mesečnimi ponudbami. Velika izbira biološke hrane. Pričakujemo vas vMošupri Gorici. OB PONEDELJKIH ODPRTO DOPOLDNE. Moš (Gorica) ILa vse za šport IklSPORT RAŠTEL 19,12, 8 - Tel. 0481/531884 OBUTVE flslKIDS UL. OBERDAN 9 - Tel. 0481/30248 GORICA RAŠTEL 7 - Tel. 0481/535162 rum 'IT,*'* j * Š|!gj |fe a "M 34170 GORICA . Gregorčič, 23 Tel. 0481 522 907 - www.tipografiabudin.it NOVI GLAS GOSTILNA PODVERŠIČ 1953 - 2004 GORICA, ul. Brigata Pavia 61 tel. 0481 530518 Gostilna Pri Francetu «FRANC» Pristna domača kuhinja ^ U Zaprto ob nedeljah in ponedeljkih SOVODNJE OB SOČI - Prvomajska 86, tel. 0481 882038 % # GOSTILNA VID PRIMOŽIČ zaprto ob petkih GORICA - Drevored 20. septembra 134 tel. 0481 82117, fax 0481 548864 cJKsHanični priBor tarnala <&uia d.o.t Goriška cesta 54 5270 AJDOVŠČINA, SLOVENIJA tel. 00386 5 336 1238, fax 00386 5 368 1526 e-mail dadapapu@volja.net 1870 - 1990 'Zžei/etak vam tLede/fi/i dreč/ie ŽOOJ/ Domača zelenjava, sadje in dišave! Zaprto v ponedeljek in torek VRH SV. MIHAELA 48 (Sovodnje ob Soči), tel. 0481 882005, 0481 882488 GOSTILNA KORŠIČ Zaprto ob torkih in sredah ŠTEVERJAN - Sovenca 7, tel. 0481 884248 HOTEL - RESTAVRACIJA NANUT Hotel vedno odprt, restavracija zaprta ob sobotah in nedeljah ŠTANDREŽ ■ Ul. Trieste 118, tel. 0481 21168 Dve srečanji v pokrajinski palači o zakonu 482. Odprtje okenca za slovenski in furlanski jezik Pokrajinska uprava za manjšine Goriška pokrajinska uprava je "v režiji" odbornika Marka Marinčiča priredila dve zanimivi srečanji, na katerih je ob petletnici zakona 482 iz leta 1999 postavila pod drobnogled zaščito manjšinskih skupnosti na njenem ozemlju. Na prvem srečanju v petek, 10. t.m., je imel uvodni govor predsednik uprave Giorgio Brando-lin. Poudaril je, da njegova uprava dosledno izvaja zakon 482, da je marsikaj že dosegla, da so pa žal spremenili kriterije za dodeljevanje sredstev, zaradi česar v prihodnje verjetno ne bo mogoče doseči vsega, kar bi sicer lahko. Spregovoril je tudi poddirektor Srednjeevropske pobude Milan Predan ob desetletnici izdaje dokumenta-kon-vencije o zaščiti manjšin in predstavil knjigo, ki jo je SEP ob tej priložnosti izdala. Orisal je vlogo, delovanje in projekte te regionalne povezave, ki združuje 17 članic, in še zlasti njena prizadevanja za varstvo manjšin. Bojan Brezigar kot predsednik EBLUL-a in odličen poznavalec evropskih manjšin se je navezal na študijo južnoti-rolskega prof. Cristopha Pana, iz katere - med drugim - izhaja, da je Italija med državami, ki najbolje skrbijo za manjšine, na drugem mestu. Dejstvo pa je, da obstaja - v Italiji bolj kot v katerikoli drugi državi - velik razkorak med zakonodajo in stvarnostjo: zakonska določila sicer obstajajo, se pa ne izvajajo dosledno. Dovolj je, da pomislimo na naš zakon 38/2001! V sredo, 15. t.m., je bilo na provinci pravo praznično srečanje, saj so v prisotnosti številnih zastopnikov oblasti, med njimi Na novem skupnem goriškem trgu Prazničen prižig lučk na skupnem trgu Kljub surovemu mrazu je v ponedeljek, 13. t.m., na skupnem goriškem trgu, ki še nima skupnega imena, marsikdo podoživel občutke, ki jih je imel na vigilijo vstopa Slovenije v EU. Dve skupnosti sta na istem prostoru praznično prižgali luči na mogočni cedri, ki se bohotno dviga ob meji. IMaxTI MARKET S. ANDREA ŠTANDREŽ, Ul. San Michele 184 -Majd7- PRODAJA IN POPRAVILA KOLES ELIACUKsnc CEFARINR.& SAKSIDA A. GORICA - Trg Cavour 9 tel. 0481 535019 Slovesnost so s pesmijo olepšali otroški pevski zbor osnovne šole M. Štrukelj pod vodstvom Eleonore Ipavec, otroški zbor Madonna della Misericordia iz Campagnuzze pod vodstvom Caterine Piccolo in MePZ Lojze Bratuž pod vodstvom Bogdana Kralja (na sliki); igral je tudi pihalni orkester Vogrsko pod vodstvom Tomaža Škamperle-ta. Nogovoriški župan Mirko Brulc je izrazil svoj ponos nad tem, kar se je zgodilo na trgu v zadnjih osmih mesecih, od 1. maja do najrazličnejših drugih prireditev. Imamo še veliko skupnih projektov, je dejal, ki vežejo tri sosednje občine. Kmalu bo izšla publikacija, postavljen bo muzej o meji. Koordinirano je kulturno snovanje, skupen je gledališki in koncert- ni abonma. Na tem prostoru želimo v prihodnje živeti bolje in lepše, je poudaril. Izrecno se je zahvalil slovenski narodni skupnosti v Italiji, "ki je naredila veliko, da lahko danes tu govorimo slovensko in italijansko." Na koncu je zaželel, da bi v prihodnje slovenski in italijanski otroci zapeli skupaj, ne pa vsak na svoji strani meje. Tudi goriški župan Brancati se je rad spomnil "zahtevnega, a razburljivega leta", ki se izteka. Prvi maj je namreč prinesel naše območje na svetovno po-zornico. Posredovali smo jasen namen presegati stare spore in željo, da bi skupaj gradili prihodnost prijateljstva in sodelovanja. Leto, ki je pred nami, mora biti še pomembnejše. Zato, je rekel, preden sta z Brulcem pritisnila na stikalo, "naj te lučke razsvetlijo naš um in srce, da bi presegli še zadnje pregrade!" DD IZDELKI IZ KOVANEGA ZELEZA - VRATA - OGRAJE RADISLAV LEOPOLI GORICA - Ul. Brigata Pavia 46, tel. 0481 531941 Vesel Božič in srečno Novo leto želi TRGOVINA Meri Kosič Velika izbira torbic, dežnikov in raznovrstnih kvalitetnih izdelkov GORICA - Raštel 23, tel. 0481 33790 34170 GORICA Korzo Italija 63 tel. 0481 82166 fax 0481 31658 E-mail: info@eurodiplomathotel.it www.eurodiplomathotel.it Vesel Božič in srečno Novo leto želi vsem prijateljem in poslovnim partnerjem DRUŽINA LEVSTIK GOSTILNA PAOLA Sonja Ščukovt želi vesele božične in novoletne praznike! ŠTANDREŽ-Ul. Monte Sabotino 20, tel. 0481 523134 Tultidf MARKET Emilio Povšič GORICA - Tržaška ul. 261, tel. 0481 21193 PHOTO LABORATO R I O PHOTO LABORATORIO lastnik: Carlo Sclauzero 34170 GORICA-Ul. Locchi 2 tel. 0481 535165 © © c71 Sottom Nadja Sošol VELIKA IZBIRA SPODNJEGA PERILA, NOGAVIC IN PIŽAM GORICA - Travnik 26, tel. 0481 33587 generalnega konzula RS v Trstu Jožeta Šušmelja, v pritličju palače na Korzu odprli urad s slovensko in furlansko prevajalko. Ana Magajna in Isa Dorigo sta odslej v takoj dosegljivem in vidnem prostoru na razpolago občanom, ki želijo v stiku z javno upravo uporabljati svoj jezik. Po svečanosti je bila v dvorani pokrajinskega sveta predstavitev knjige prof. Danieleja Bona-moreja o zakonu 482; navzoči so se lahko posluževali slušalk in spremljali posvet vsak v svojem jeziku. Posebno zadovoljen je bil odbornik Marinčič, saj je pokrajinska uprava toliko zrela, da bo breme za prevajalski urad v prihodnje prevzela pokrajina sama. Upravi je čestital občinski odbornik Damijan Terpin. Bonamore je ugotavljal, da je bil zakon sprejet več kot pol stoletja po ustavi, čeprav ta v 6. členu jasno narekuje zaščito manjšin. Orisal je nekaj pomanjkljivosti zakonov 482 in 38, še zlasti glede jezika in šolstva. Vseeno pa želi njegova knjiga spodbujati k zaupanju. Manjšine imajo namreč možnost in pravico zahtevati uresničevanje zakonov. Rezultati se bodo pokazali. Spregovoril je tudi Dimitrij Volčič in podčrtal, kako se politika pač bije z etičnimi in moralnimi načeli ter pravnimi normami, kar je razvidno tudi v kompromisih, ki so bili sklenjeni pri sprejemanju zaščitnih zakonov. Kljub vsemu pa sta zakona, taka, kakršna pač sta, le privedla do pomembnih pridobitev za našo in druge manjšinske skupnosti. Sedaj je pomembno, da se teh pridobitev občani redno in dosledno poslužujemo. DD NOVI GLAS GOSTILNA SIRK PRI LOVCU SUBIDA-PLESIVO, tel. 0481 60531 G R U m VIAGGI e TURISMO INTERCONTINENTALE ORGANIZZAZIONE TURISMO Turistična agencija IOT, ki že vrsto let sodeluje z Novim glasom pri organizaciji potovanj, Vam želi VESELE PRAZNIKE IN DOBER ZAČETEK NOVEGA LETA. Hkrati vas obveščamo, da smo pri agenciji IOT vedno na razpolago za katerokoli željo. AGENCIJA IOT - GORICA TURISTIČNI URAD: ul. Oberdan 16, tel. 0481 533838, fax 0481 531780 URAD ZA SKUPINSKA POTOVANJA: Korzo Verdi 22, tel. 0481 530900, fax 0481 530169. AGRI KOR KORSIC MITJA & C. VRTNARJENJE, SADITEV IN OSKRBA VINOGRADOV Jazbine 11 - Števerjan Tel. 0481 390247 - Fax 0481 393021 ( NARDIN VOJKO ) ZASTOPNIK rAflU laško pivo /John\ Buli, j BITTER RLE 1 \v immMi J F0RST tir) YT." v/ ŠTANDREŽ - Ul. S. Michele 324, tel. 0481 21065, faks V«®.J 0481 522410 Praznično slavje na Travniku in ob meji Prišla je betlehemska lučka V soboto, 18. t.m., so goriški verniki uradno sprejeli betlehemsko lučko, ki je prišla z Dunaja. Tudi tokrat so ob dogodku igrali pomembno vlogo italijanski in slovenski skavti, ki se jih je zbralo nad 400. Ob 17. uri je bila slovesna maša v natrpano polni cerkvi sv. Ignacija na Travniku; ob koprskem škofu Metodu Pirihu so so-maševali skavtski asistenti in nekaj drugih du- hovnikov. Sledila je podelitev lučk ljudem, ki so se zbrali v lepem številu na trgu pred severno železniško postajo. Tam so prireditelji tudi Foto Bumbaca oblikovali primeren krajši program na temo Pridi k sebi. Proslava ob 50-letnicidruštva F.B. Sedej Praznik v Steverjanu V nedeljo, 19. t.m., so Šte-verjanci ponosno praznovali 50-letnico obnovljenega delovanja vaškega društva F.B. Sedej. V nabito polni dvorani so predstavili publikacijo Kulturna pot in obudili spomin na bogato polstoletno delovanje, trden temelj za nadaljnji razvoj vasi. BUIATTI MARIO naprave za ogrevan/e in hlajenje, vodna in električna napeljava Ul. Manzoni 19, ŠLOVRENC KOMAN BAR Robert in Nadja Cotič • • • vošči vsem vesel Božič in srečno Novo leto GORICA - Travnik, vogal ul. Roma in ul. Oberdan ERRE TRE OPRAVLJAMO VSA ZIDARSKA DELA Z LASTNIMI STROJI SOVODNJE OB SOČI - Ul. N. Sauro 2/G, tel. 336 526199 e-mail: erretre23@libero.it [cj JJ j W:lcM ;l U J M tiskarna grafica goriziana s.a.s. ul. a. gregorčič 18 - 34170 gorica tel. 0481.22116 -fax 0481.22079 info@graficagoriziana.com www.graficagoriziana.com IZDELKI IZ KOVANEGA ŽELEZA IN ALUMINIIA Tabaj F.lli s.n.c. Miloš in Raimondo Tabaj GORICA, Ul. Gregorčič 24, tel. 0481 21514, fax 0481 21987 ■er e/vj/ee/i et/i reJci reje/'■/ježte e/t Jreč/ie -.'Vene /e/e ždCJ GORICA - Ul. Duca d’Aosta 72, tel. 0481 81307 PAOLO TOSELLI & C. s.n.c. računalniki, prenosni in hišni telefoni, analogični in digitalni kopirni stroji tehnični servis-tel. 0481 32772 GORICA - Korzo Verdi 81, tel. 0481 531621 r.a., fax 0481 534959 www.tosellinet.it - e-mail info@toselli.it Obvestila Gabrje/Vrh-Rupa/Peč. Polnočnica bo za vse štiri vasi na Peči; za Božič, 25.12.2004, bodo sv. maše ob 9. uri v Gabrjah, ob 10. uri v Rupi, ob 11. uri na Vrhu; 26.12.2004 pa ob 9. uri v Gabrjah, ob 10.30 na Vrhu, kjer bo po maši božičnica, ki jo organizirajo otroci mladinskega zbora Vrh sv. Mihaela. Novi glas vabi na osemdnevno potovanje z avtobusom od 17. do vključno 24. maja 2005. Pot nas bo vodila po sledeh sv. bratov Cirila in Metoda na Češko, Moravsko in Slovaško. Odhod iz Trsta in Gorice preko Gradca do Bratislave. Nato bomo obiskali glavno slovaško mesto Bratislavo, nato Brno, Velehrad z obiskom tudi v Mikulčicah in Starem mestu. Pot nas bo vodila tudi do glavnega moravskega mesta Brna, nato Olomouca in drugih zanimivosti. Končno bomo obiskali tudi Prago, kateri smo namenili dva dni obiska. Na poti domov bomo obiskali tudi Solnograd-Salzburg. Vpisovanje se začne po Novem letu, ko bo dokončno objavljen tudi celoten program potovanja. Društvo slovenskih upokojencev za Goriško obvešča udeležence silvestrovanja v restavraciji Kompas v Vrtojbi, da bo 29. t.m. odpeljal avtobus iz Sovodenj ob 17.30 izpred cerkve in lekarne, nato s postanki v Štandrežu pri cerkvi, v Gorici pred gostilno Primožič in v Podgori. Začetek srečanja ob 18. uri. Darovi Za nova okna števerjanske cerkve: v spomin na pok. Bruno Prinčič družina Pittoli 150,00; v spomin na pok. Jožefa Pintarja njegova družina 100,00, druž. Pintar iz Solkana 100,00, druž. Simona Komjanca 50,00, druž. Aleša Komjanca 50,00, podjetje Terpin 100,00; N.N. 50,00; v spomin na pok. Stanota Fabjana druž. S. Komjanc 50,00; v zahvalo za uslišano prošnjo N.N. 50,00; v spomin na teto Edvino N.N. 50,00; Tončeva družina 40,00; N.N. 50,00; N.N. 50,00; N.N. 10,00; hčeri Marega 40,00; druž. Culot 100,00; v zahvalo za srečno trgatev druž. Aleša Komjanca 100,00, N.N. 50,00 ter N.N. 50,00 evrov. Za Miklavževo darilo lačnim otrokom: Matija Corsi 20,00 evrov. Za cerkveni pevski zbor iz Števerjana: v spomin na Jožefa Pintarja Zadruga Št. Florjan 50,00 evrov Za misijone: N.N. 30,00 evrov. Za škofijsko gimnazijo v Vipavi: namesto cvetja na grob pok. Marije in Anice daruje Štefka 100,00 evrov. Za cerkev v Rupi: Milojka Ožbot 20,00; Lauretta Pizzo Ožbot 50,00 evro. Za obnovitvena dela v cerkvi v Gabrjah: T. in D. v spomin na Frido 50,00 evrov. Za cerkev na Peči: Luigi Stanzani 50,00; Nada Malič 20,00; Paulo in Iva Pavletič za cvetje 20,00 evrov. ZacerkevvRupi: M.K. iz Renč 5,00 evrov za cvetje. Voščila Župnijski pastoralni svet Gabrje/Vrh in Rupa/Peč z župnikom vred želi vsem župljanom in rojakom blagoslovljen Božič ter zdravo in uspehov polno leto 2005. Čestitke Za 50 let bogatega delovanja Slovenskemu katoliškemu prosvetnemu društvu Frančišek B. Sedej iskreno čestitamo. Svet slovenskih organizacij. Veseli smo izrednega študijskega uspeha svoje sodelavke Irene Spazzapan. Iz srca ji čestitamo in ji želimo še naprej obilo zadoščenja. Vodstvo Mladinskega doma Bratje in sestre skavtske organizacije iz Gorice se veselijo s svojo članico dr. Ireno Špacapan ob uspešno končanem študiju z odliko in ji želijo obilo uspeha v življenju. RADIO SPAZIO 103 Slovenske oddaje (od 24. do 30. decembra 2004) Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan, od ponedeljka do petka, od 20. do 21. ure. Spored: Petek, 24. decembra (v studiu Andrej Baucon): Sveti večer ob glasbi in besedi. - Zanimivosti in obvestila. Ponedeljek, 27. decembra (v studiu Andrej Baucon): Glasbeni lističi z Andrejem. - Zanimivosti in obvestila. Torek, 28. decembra (vstudiu Matjaž Pintar): Ali veste, da... glasbena oddaja z Matjažem. Sreda, 29. decembra (v studiu Danilo Čotar): Pogled v dušo in svet: Kdo so pastirji ob jaslicah? - Izbor melodij. Četrtek, 30. decembra: Oddaja odpade zaradi prenosa košarkarske tekme. ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV vabi na NASTOPAJO: ♦ Mladinski zbor E. Komel Gorica, ♦ Moški zbor M. Filej ♦ Mešani cerkveni zbor Solkan ♦ Moški zbor Stmaver Stolna cerkev nedelja, 26. decembra 2004, ob 15. uri Ho ^crigno zlatarna, urarna, srebrnina GORICA - Ul. Arcivescovado 3-7 tel. - fax 0481 534633 “VETO” Nada Debenjak s.n.c ZAPRTO OB TORKIH PEČ NA DRVA OPČINE - Proseška ulica 35 tel. 040 211629 Poraz v Parizu Zaragoza prekosila Trst Kaj pa zdaj? Kaj bo z nami? - Nihče nas ne mara! - Bomo preživeli? Tovrstna vprašanja so lebdela v vlažnem tržaškem ozračju minuli četrtek, ko je v poznih popoldanskih urah preplavila mestno stvarnost hladna prha iz Pariza. Hladna je bila, prehladna, da bi jo lahko kar tako sprejeli in metabolizirali. Pravijo, da so razočaranja sorazmerno odvisna od pričakovanj: in Trst je kratkomalo pričakoval, da bo v tekmi za Expo gladko prekosil špansko Zaragozo in že odpisani grški Solun ter zmagal. Oziroma, vsaj tako so nas v vseh teh mesecih skušali prepričevati glavni akterji tržaške kandidture: občina, pokrajina, družba Trieste ExpoChallenge in drugi. Med te bi lahko vključili tudi vladnega podtajnika Roberta Antonioneja, ki si je za projekt veliko prizadeval. Res pa je tudi, da pri Expoju ne kandidirajo le posamezna mesta; sleherna kandidatura je hkrati kandidatura države, ka- teri določeno mesto, ki konkurira za tematsko razstavo, pripada. Morda je bilo Trstu to dejstvo usodno, saj ni skrivnost, da naša domicilna država na mednarodnem prizorišču nekoliko "šepa". Ko pa bodo minile vse polemike, ki so spremljale poraz, bo treba odločiti, kako dalje in kako prepričati vse tiste mlade, ki so na Velikem trgu napeto pričakovali izid pariškega glasovanja, da ima naše mesto pred seboj druge možnosti razvoja. Mlajša genercija je po mojem mnenju tista, ki bo najbolj nastradala zaradi izgubljenega Expoja. Na njihovih obrazih je bilo v četrtek namreč razbrati razočaranje zaradi izgubljenih delovnih mest, ki bi jih mednarodna razstava s seboj prinesla, in to v času, ko je služba za marsikaterega Tržačana postala težko dosegljiva gotovost. Naj bodo sedaj javne krajevne uprave pripravljene na poglobitev drugih razvojnih načrtov, ki bi zagotovili večjo sta- bilnost in manjšo "mobilnost službe": dobro bi bilo, ko bi se tržaški politiki zavedali dragocenosti čezmejnega sodelo- vanja in skupnega dialoga s Slovenijo za prijaznejšo prihodnost naših krajev. Igor Gregori speljali v predor pri Sabličih, izkop pa naj bi bil pri Trstu. Grudnova hiša v Nabrežini pa je bila štab nasprotnikov 5. koridorja. Srečanje je priredilo naravovarstveno združenje Drugačni zaliv. Predavatelji pa so bili naravovarstveniki s tržiškega področja, ki so najprej izpostavili pomanjkanje informacije, s katero je tako v prvi vrsti prizadeto prebivalstvo področja, v tem slučaju kraškega, pod katerim načrtujejo izpejavo dveh večjih predorov in enega servisnega, po katerih naj bi tekla železnica 5. koridorja. Naravovarstveniki trdijo, da Kras z geološkega vidika ni zmožen prenesti takega inženirskega posega. Obenem bi dolgoletna gradnja (najmanj 20 let) z vsemi posledicami (najmanj 1000 tovornjakov bi dnevno odnašali izkopani material v tri kamnolome v okolici Nabrežine in Se-sljana) čedalje izčrpala že skope prevozne zveze zahodnega Krasa. IG Polemike okrog 5. koridorja | Dve javni srečanji Dežela za,prebivalci proti Na relaciji Barcelona-Kijev je konvoj Illyjeve deželne prave, imenovan "Koridor 5", že takoj po odhodu trčil proti granitnemu monolitu nasprotovanja krajevnega tržiškega in kraškega prebivalstva, ki bi leta in leta neposredno prenašalo neznosne posledice gradnje visoko-potezne in nesmotrne - za nekatere - oziroma nadvse potrebne - za druge - železnice z veliko zmogljivostjo. V četrtek minulega tedna je bilo namreč na relaciji Križ-Nabrežina možno prisluhniti dvema stališčema, ki sta si bili daleč eno drugemu približno toliko, kot je Kijev oddaljen od Barcelone. V poznih popoldanskih urah se je deželni odbornik za prevoze Lodovico Sonego sestal z občani na srečanju, ki so ga priredili Levi demokrati v Križu. Sonego je namreč izrazil stališče celotne deželne uprave, ko je dejal, da je gradnja železnice z visoko zmogljivostjo prevoza koristna za razvoj tržaškega pristanišča in dežele. Po tovrstni železnici bi lahko peljali težji in bistveno daljši vlaki od današnjih. Da bi pa zmanjšali negativne posledice za okolje, so izdelali alternativni načrt, po katerem naj bi tri tire železnice GOSTILNA Sardoč vošči gostom in prijateljem vesele božične praznike in srečno Novo leto 2005! PREČNIK 1/B, tel. 040 200871 DRAGULJARNA malalan ----------w--------- vošči vesel Božič in srečno Novo leto! Opčine - Narodna ulica 28 - tel. 040 211465 www.malalan.com CVETLIČARNA ELENA Elene Prašelj IZBRANO CVETJE ZA VSE PRILOŽNOSTI 34133 TRST, Ul. Carducci 2 BAR POKER Kristjana Cibica OB BOŽIČNIH PRAZNIKIH VOŠČI IN ŽELI VSE DOBRO TRST - Ul. F. Severo 5 ★ ★ ★ Vam želi vesele božične in novoletne praznike! Ulica Igo Gruden 43 Bazovica Trst - Italija tel. +39 040 9221334 fax +39 040 9221335 lnfo@centerhotel.it www.centerhotel.it Pekarna, slaščičarna in sladoledarna LEGIŠA Vesel Božič in srečno 2005! Sesljan 41 tel. 040 299147 Trgovina jestvin KUKANJA vošči vesel Božič in srečno Novo leto 2005! Nabrežina 106/B tel. -fax 040 200172 VITAL Servisi za podjetja in privatnike za tržaško in goriško pokrajino PESEK 42 30012 Občina Dolina Tel. 040 226868 Fax 040 226791 e-mail: vitalcoop@tin.il www.vitalcoop.net Birreria Bunker ZAPRTO ob torkih / URNIK od 10. do 14. in od 18. do 02. ure Nabrežina 97, tel. 040 200228 Lind ERVICE Ploščice, oprema za kopalnice in sanitarije inštalaterstvo. Vse po ugodni ceni ODPRTO TUDI OB SOBOTAH 34011 NABREŽINA Kamnolomi, 63/A, tel. 040201216 □AIMEV praznjenje greznic in čistilnih naprav, čiščenje odtočnih kanalov z vodnim pritiskom, pregledi s tv kamero, zidarska dela OBRTNA CONA ZGONIK PROSEŠKA POSTAJA 29/C, 34017 TRST tel. 040 2528113; fax 040 2528124 OTTICAOPTIKA želi vesele božične praznike in srečno Novo leto 2005 OPČINE - Narodna ul. 47, tel. 040 213957 NOVI GLAS Kratke Narodni dom J V sklopu projekta Interreg Večine spoznavajo manjšine Morda bi bilo treba začeti že veliko prej s takimi projekti, kot je tisti, ki so ga minuli teden predstavili v prostorih slovenskega informativnega centra Narodni dom ter kasneje v Palači Gravisi, sedežu italijanske narodnostne skupnosti v Kopru. Žal pa do tega ni prišlo, tako da bo treba sedaj nadoknaditi izgbuljeni čas. To namreč ne straši nadebudne, ki so si prevzeli breme, da izpeljejo načrt z naslovom Večine spoznavajo manjšine. Gre namreč za prodorni projekt informiranja o Slovencih v Italiji in Italijanih v Sloveniji. To je odmevni načrt, ki je bil uvodoma že predstavljen na Primorski univerzi v Kopru ter bude Interreg IIIA Italija -Slovenija 2000-2006, njegov nosilec pa je Slovenski raziskovalni inštitut v sodelovanju s Slovensko Kulturno-gospodarsko zvezo, z Zvezo slovenskih kulturnih društev, Italijansko Unijo in Obalno Samoupravno Sku- reotipe. Kdo sploh so ti Slovenci v Italiji in kdo ti Italijani v Istri? Da bi skušali porušiti to hišo nepoznavanja, je potrebno poseči prav pri temeljih. Slovenska manjšina v Italiji in italijanska manjšina v Sloveniji sta se združili v skupni projekt informiranja mladincev med 17. in 19. letom starosti, torej ravno tiste starostne dobe, ko je človek še najbolj dovzeten za odkrivanje stvarnosti, ki ga obkroža. Vabljiva predstavitev v Power-pointu bo od naslednjega januarja dalje ponujena večinskim šolam v Trstu, Gorici in Vidmu ter v Kopru, Izoli in Piranu, torej mestih, kjer sta prisotni obe narodnostni skupnosti. Projekt je predstavil Sergij Lipovec za Slovenski raziskovalni inštitut, Maurizio Tremul, predsednik Unije Italijanov ter odgovorni koordinatorki projekta Roberta Vincoletto in Vida Valenčič. IG Foto Kroma na Fakulteti za politične vede v Trstu, uokvirjen v evropska prizadevanja za premostitev meja. Vključen je bil namreč v Evropski program evropske po- pnost italijanske Narodnosti. Nepoznavanje stvarnosti soseda. Ravno ta je najpogostejši razlog za številna napačna mnenja, nesporazume in ste- večinoma italijanske narodnosti. V knjigi bomo torej prebirali poezije Kenke Lekovich, Gaetana Longa, Mary Barbare Tolusso, Lise Deiuri, Umberta Mangana, Christiana Sinicca in Luigija Naccija. Zbirko je uredil Roberto Dedenaro, ki je prispeval tudi spremni esej. Italijanski original sleherne poezije je poslovenil Marko Kravos. Prosek Predstavitev knjige Jane Radovič n v#v • ■ • v •• Bozicm običaji na Tržaškem Čeprav sodita božični in novoletni čas med najbolj občutene praznike v letu, lahko z začudenjem ugotovimo, da je publikacij o božičnih običajih zelo malo bodisi pri nas bodisi v matici. Čas pa neusmiljeno beži in briše še zadnje spomine, generacije, ki so doživele čar starih običajev odhajajo, tako da je časa za preučevanje naše polpretekle zgodovine vse manj. Vsaka pobuda v tej smeri je torej izredno dobrodošla. Knjiga Eno lirco al' pej dvej, da 'mamo za naprej! etnologinje Jane Radovič, ki opisuje božične običaje na Tržaškem v prvi polo- vici XX. stoletja in je nastala na podlagi pričevanj, rešuje kulturno dediščino, ki naglo tone v pozabo. Knjigo, ki se že očesu prikupi po bogati opremi, povednih fotografijah in preglednih poglavjih, je izdalo Založništvo tržaškega tiska decembra lani. Publikacija je doživela več predstavitev po tržaškem Krasu in Bregu, v četrtek, 16. decembra, pa sta bila avtorica in predstavnik založbe Andrej Furlan gosta na Proseku pri Slovenskem dramskem društvu Jaka Štoka. Na večeru so predvajali tudi dokumentarni polurni film, ki ga je za deželni sedež RAI pripravila Radovičeva leta 1999, ko je za diplomsko nalogo razisko- vala božične običaje v tržaški okolici. Knjiga je torej nastala kot predelava diplomske naloge, tematiko pa obravnava kronološko, od vigilije do Sv. treh kraljev. Avtorica se najprej loteva pomena in izvora Božiča, nato predstavlja priprave na najbolj občuten praznik v letu (zor-nice, verski obredi, čiščenje...), podrobno obravnava dogajanje ob božični vigiliji (blagoslov, jaslice, hrana, koledovanje, polnočnica...) in seveda Božič. Potem zaživijo Štefanovo z lučanjem in blagoslovom soli ter Silvestrovo in Sv. trije kralji, ko so koledniki od hiše do hiše voščili najboljše v novem letu. Tekstu so v okencih priložene razlage nekaterih običajev in praznovanj, pa odgovori na taka vprašanja, ki se najpogosteje pojavljajo pri spoznavanju naših korenin. Matjaž Rustja Klubi v Trstu slavili 25-letnico delovanja Anonimni alkoholiki so uspešni V nedeljo, 12.decembra, je slavilo A.C.A.T., to je Pokrajinsko združenje Klubov alkoholikov v obravnavi, v Salezijanskem oratoriju S. Giovanni Bosco pri Sv. Jakobu, svojo 25. obletnico obstoja. Po sv. maši so pozdravili številne navzoče razni predstavniki Klubov iz naše dežele in tudi iz Slovenije, Tolmina in Nove Gorice. Krajše posege so imeli tudi predsednik tržaške A.C.A.T., deželni predsednik združenja, podpredsednik vseitalijanskega združenja, idr. Prisotne je pozdravila vdova ustanovitelja Klubov profesorja Vladimirja Hudolina, prof. Višnja Hudolin. Voščilno brzojavko je poslal tudi predsednik države Carlo Azeglio Ciampi. Sledilo je podeljevanje diplom za treznost, ki jih vsako leto ob tem času prejmejo številne družine: od diplome za 1 leto do tiste za 21 let treznosti. Član Združenja M. Sforzina je vodil razpravo, ki je bila odprta vsem in je obsegala več zanimivih posegov. V glavnem je bil govor o predlogih, kako zopet oživiti Združenje, ki je po začetni razkošni dobi v 80-90ih letih, ko je bilo v našem mestu več kot 40 Klubov zamrlo; sedaj jih je v Trstu in okolici le še 9. Hrvaški psihiater Vladimir Hudolin je zasnoval Klub in s številnimi zamislimi pospeševal in vodil njegov razvoj. V njegovem programu za obravnavo alkoholikov sta predvsem pomembna dva ŽELEZNINA IN DROGERIJA TERČON vošči srečen Božič in Novo leto SESLJAN , 27/A, tel. 040 299220 pojma: ekološko socialni pristop in antropološka duhovnost. Ekološko socialni pristop pomeni, da vedno in vsekakor gledamo na človeka kot sestavni del njegove celovite bitnosti. Začenši z družino, kateri pripada, do celotnega omrežja zanj pomembnih odnosov, ki ga opredeljujejo kot posebnega in nenadomestljivega člana družbe. Vsakdo je odvisen od drugega, vsakdo je odgovoren za vse in vsi so odgovorni za vsakega. Ravnodušnost in egoizem, pa tudi osamljenost, pomanjkanje občutkov in vrednot so naši največji sovražniki. Pojem antropološka duhovnost pa pomeni naj- ŽELEZNINA TERČON SAS Vse za hišo in vrt, stroji za domačo in poklicno uporabo, barve in barvila, vse za vodne in plinske inštalacije. ODPRTO OD PONEDELJKA DO SOBOTE ZJUTRAJ NABREŽINA 124, tel.-fax 040 200122 globlje nagnjenje do najvišjih vrednot, ki spremljajo naše človečanstvo: sprava, solidarnost, prijateljstvo in ljubezen. Te vrednote nimajo opravka samo s puh- lo retoriko, spremljajo nas v vsakdanjem življenju. Sprememba stila življenja je dolgoročni proces, ki privede družine od zasvojenosti z alkoholom do treznosti. Do tega pa ne prihaja v Klubu. Gotovo bi bila nesmiselna sprememba samo v Klubu. Tu se začenja le proces, ki ga je treba uresničiti v vsakdanjem življenju, doma, v družini, na delovnem mestu in v krajevni skupnosti. V preteklosti se je sprememba povezovala predvsem z abstinenco, kasneje pa vedno bolj z načinom življenja in danes ne govorimo le slučajno o treznosti; ta izraz nas spremlja po poti spremembe, ki ne napreduje le z opuščanjem alkohola: zmernost prinaša s seboj nov življenjski slog, jasen pogled vase, nov odnos do drugih in do življenja. V preteklosti so obstajali pri nas drastični posegi pri zdravljenju alkoholizma, saj so alkoholike zaradi zasvojenosti lahko tudi zaprli v psihiatrično bolnišnico in te tam tudi "primerno" zdravili tudi z elektrošokom. Prav zato je profesor Hudolin prišel pri svojem poklicu večkrat v stik z alkoholiki in problemi, ki so vezani na uživanje alkohola. Zavedel se je, da je zdravljenje te zasvojenosti neučinkovito, ker oseba kaj kmalu ponovno zdrkne s prave poti. Ko se pojavi v družini problem, se ta ne tiče samo enega družinskega člana - v našem primeru osebe, ki ima težave zaradi alkohola -, temveč cele družine in v širšem smislu družbe, v katero je družina vključena. Zato je na Hrvaškem ustanovil prve skupine medsebojne pomoči, v katerih so se družine srečevale in skušale pomagati ena drugi s svojimi pričevanji, izkušnjami in ne nazadnje s sočustvovanjem, človečnostjo in ljubeznijo do bližnjega- Znanstveniki so preučili alkoholizem in prišli do zaključka, da je to eden od t.i. množičnih pojavov, zaradi katerih več se pije v skupnosti, zato je več osebkov, ki pretiravajo s svojim obnašanjem do alkohola. Če skupnost pije manj, manj je takih osebkov. Zato skupina, v kateri se sledi zdravemu načinu življenja brez alkoholnih pijač, pozitivno deluje na osebe, ki zahajajo vanjo. Zatem mora Klub ponesti svoj način življenja ven, v razširjeno skupnost, tako da ugodno vpliva nanjo in skuša spremeniti t.i. kulturo pitja, ki je pri nas tako razširjena in zakoreninjena. Prvi Klub v Italiji se je ustanovil prav v našem mestu leta 1979, v družini Pitacco. Počasi so se taki Klubi razširi- li in sedaj jih imamo na de-settisoče po vsem svetu, katere obiskujejo milijoni družin. Tecnoutensili SAS di Norma Tretjak & C. ŽELEZNINA, ORODJE, STROJI ZA POLJEDELJSTVO C#* OPČINE - Proseška 7, tel. - fax 040 212397 UNIPOL UNIPOL BANCA Dr. STOJAN PAHOR finančni posrednik tel. 040 3220283, GSM 3484440474, SD spahor@tin.it TRST -Trg Venezia 1, www.unipolbanca.it tAc s a s Gruden Matej in C. GRADBENI MATERIAL Ob Božiču in Novem letu vse dobro in lepo SESLJAN, 27/a, tel. 040 299259 BOŽIČNO PRIČAKOVANJE - Božične pesmi tržaških skladateljev Sredi decembra je pri založbi Mladika v Trstu izšla izredno dragocena novost, sad sodelovanja med založbo in tržaškim mešanim pevskim zborom Jacobus Gallus. Gre za glasbeno zgoščenko Božično pričakovanje, v kateri zbor izvaja enaindvajset pesmi tržaških skladateljev. Povod za nastanek te plošče je dala zborovska božična revija, ki jo zbor Jacobus Gallus prireja od leta 1991 vsako leto v predbožičnem času v drugi cerkvi na Tržaškem. Na njej najprej nastopi zbor gostitelj Jacobus Gallus, nato pa še dva zbora gosta. Zbor izvaja skladbe različnih narodov, vendar na teh nastopih skuša vrednotiti predvsem slovenske tržaške ustvarjalce. Tako je nastal program za to ploščo, na kateri so božične pesmi tržaških skladateljev iz notnih izdaj od druge svetovne vojne do današnjih dni ter še nove neobjavljene skladbe. Pod vodstvom dolgoletnega dirigenta zbora Janka Bana je zbor posnel pesmi, ki sojih uglasbili Ivan Grbec, Fran Venturini, Stane Malič, Ubald Vrabec, Aleksander Vodopivec, Zorko Harej, Dina Slama, Adi Danev in Pavle Merku’. Besedila pesmi pa so tako umetniška kot ljudska iz raznih predelov naše dežele. Nekatere pesmi imajo glasbeno spremljavo orgel in flavt, v nekaterih solistično nastopajo pevci zbora. Predstavitev zgoščenke bo v ponedeljek, 20. decembra, na Božičnem večeru v Društvu slovenskih izobražencev, Donizettijeva 3, ob 20.30. Dvojezična pesniška zbirka Založništvo tržaškega tiska je minuli teden v prostorih knjigarne Knulp predstavilo dvojezično pesniško zbirko Iz soli in sonca in drugih besed. V novi publikaciji, ki jo je grafično oblikoval Studio Link, so namreč zbrani verzi nove generacije tržaških pesnikov Božični običaji na Tržaškem v prvi polovici XX. stoletja NOVI Zbor Jacobus Gallus | Cerkev sv. Mohorja in Fortunata Tradicionalna božična revija .c v,_W . ‘ Foto Kroma Zbor Jacobus Gallus, ki deluje v okviru tržaške Glasbene matice, je minulo nedeljo ponudil številne- mu občinstvu, ki je polnilo rojansko cerkev sv. Mohorja in Fortunata, tradicionalno božično revijo. Kot smo že pi- sali minuli teden, je letos zbor Gallus začel novo pevsko pot pod vodstvom novega dirigenta, Matjaža Sčeka. Božična revija je že postala ustaljeno srečanje, ki ga Gallusovci prirejajo že od samega začetka njihovega delovanja. Prizorišče revije je iz leta v leto druga cerkev na Tržaškem. Običajno nastopajo trije pevski sestavi, zbor Gallus seveda in dva druga, s katerima Gallusovci gojijo prijateljske stike. Navadno je zbor Glasbene matice vabil na božične revije tiste pevske sestave, ki so zbor Gallus gostili v pretekli sezoni. Letos so tako v rojanski cerkvi peli MePZ Cappella Tergestina pod vodstvom Marca Podde in Vokalna skupina Sraka, ki jo vodi Bogdan Kralj. Kot nam je povedala predsednica zbora Gallus Neva Zaget, "je odziv občinstva ob taki priložnosti vedno zelo dober, kar potrjuje ne le navezanost poslušalcev na naš zbor, ampak tudi izpostavlja dejstvo, da naši ljudje radi sledijo božičnim koncertom in izredno pozorno tudi znajo vrednotiti kvaliteto revije. Koncert je snemal tudi deželni sedež RAI, poslušalcem pa ga bo ponudil na božični dan." V dvorani Tripcovich Božično glasbeno voščilo ZKB Zadružna kraška banka z Opčin je minulo nedeljo ponudila svojim članom in strankam božično "glasbeno voščilo". V dvorani Tripcovich je namreč potekal koncert klasičnega glasbenega repertoarja, ki je imel na sporedu Dvoržako-ve, Mozartove, Hydnove in Brahmsove skladbe. Izvajal jih je Mednarodni mladinski orkester Alpe Adria pod vodstvom dirigenta Luigija Pistoreja. Občinstvu je božični pozdrav prinesel predsednik bančne ustanove Sergij Stančič. . * . , ■ '» Vesel Božič in , * ‘ srečno novo leto ■ Buon Natale e ■ ’ ■ klice anno nuovo !S*V ) Pastoralno središče za Slovence Praznovanje Marijine družbe Marije Milostljive iz Trsta Praznovanje Marijine družbe - Marije Milostljive iz Trsta, v nedeljo, 12. decembra, se je kot vsako leto odvijalo v Pastoralnem središču za Slovence vTrstu. Pričelo se je v cerkvi z adventno molitvijo Pavla Rotha (Gospod, kako srečni so tisti, ki jih nekdo pričakuje. Blagor mu, kdor ima vsaj enega človeka, ki mu lahko vse pove,...) in evharističnim blagoslovom s petimi la-vretanskimi litanijami. Verski obred je vodil msgr. Marij Gerdol ob polnoštevilni udeležbi vernikov iz mesta in okolice. Slovesni evharistični blagoslov je s petjem spremljal priložnostni zbor ZCPZ iz Trsta ob orgelski spremljavi Edija Raceta. Ta bogoslužni del praznovanja se je sklenil s pesmima: Ti spev si moj V. Vodopivca in Že pada mrak v dolino P. Jereba. Sledil je kulturni del programa v dvorani z nastopom dveh pevskih skupin, ženskega terceta Coeleste Convi-vium iz Trsta, ki so ga sestavljale Giuditta Zilio (sopran), Anna Rosa Rugliano (mezzosopran) in Marta Valetič (alt) pod vodstvom Giancarla Parenzana ter moškega okteta Raskovec z Vrhnike, ki ga počastitev praznovanja Marijine družbe. V prvem delu je nastopil ženski tercet Coeleste Convivium iz Trsta s sporedom latinskih pesmi, posvečenih Devici Mariji. S tem je želela ta skupina počastiti 150-letnico proglasitve dogme o brezmadežnem spočetju Marije Device, ki smo jo Foto Kroma vodi Primož Malavašič. Na začetku se je msgr. Gerdol zahvalil škofovemu vikarju za Slovence gospodu Francu Vončini, kot tudi vsem ostalim za prisotnost v obhajali 8. decembra. Tercet, ki ga je spremljala mlada pianistka Chiara Bieker, je svoj nastop zaključil s pesmijo Veni, Domine, Felixa Mendelssohna. Dodal je še Handlovo Salve Regina (Pozdravljena Kraljica, Marija Devica, ... pod Tvojim okriljem živeti je sladko). Ta kulturni del programa sta predstavila in povezovala Marija Kerže in Igor Švab, ki je tudi podal prevedene latinske pesmi, delo prof. Zorka Hareja, in s tem približal poslušalcem vsebino besedila teh pesmi. Drugi del je bil posvečen slovenski pesmi. Oktet Raskovec z Vrhnike je v svojem programu imel poznane slovenske pesmi, kot so: Bratci veseli vsi, U. Vrabca; Triglav, J. Aljaža; Večerni ave, A. Foersterja, in druge. Na koncu je še dodal narodno Ko so fantje proti vasi šli. Topel aplavz sta doživeli Morje Adrijansko, A. Hajdriha, in Mojcej, P. Kernjaka, katero je na željo občinstva moral ponoviti. Doživet pevski večer se je zaključil s skupno pesmijo Marija skoz življenje, ki so jo zapeli vsi v dvorani pod vodstvom Edija Raceta; na klavir je spremljal umetniški vodja okteta Primož Malavašič. S to pesmijo se je slavnostni del praznovanja iztekel in se prelil v prijetno družabnost med nastopajočimi in poslušalci ob kozarcu domačega in dobrotah, ki so jih ponudile gostiteljice tega praznovanja. Pavel Vidau SLASCICARNA parfait, mousse in hladne torte, čokoladne specialitete, nepremagljive skušnjave v vseh letnih časih decembra odprto: od 8. do 13. ure in od 15.30 do 19.45 -tudi v ponedeljkih OPČINE - Proseška ul. 2, tel. 040 213055 OPREMA StOVbiC vošči vsem odjemalcem, prijateljem in znancem v zamejstvu in matični domovini vesel Božič in srečno Novo leto 2005 TRST - Ul. S. Cilino 95, tel. 040 54390 potovalna agencija AURORA Ulica Milano, 20 - 34122 Trst tel. 040 631300 - 040 630261 Skerlavaj Draguljarna Vošči vsem vesele božične praznike TRST - Ul. Battisti 2, tel. 040 760612 Obvestila V nedeljo, 26. decembra, praznuje boljunška župnija svojih petdeset let obstoja. Ob 10.30 slovesna sv. maša, ki jo bo daroval tržaški škof Evgen Ravignani, sledilo bo družabno srečanje z g. škofom ter nadaljevanje praznovanja te pomembne obletnice. Ob proslavi 100 letnice Marijine družbe v Rojanu je Misijonski krožek pripravil bogat srečolov za misijone. Izkupiček srečolova je bil tokrat namenjen laiškemu misijonarju Matiji Nared za gradnjo šolske stavbe na Madagaskarju, da se tako tudi malim Malgašem odprejo šolska vrata. Zahvala gre vsem, ki so pomagali pri nabiranju daril, posebno pa Zadružni Kraški Banki z Opčin in podjetju Cremcaffe’ iz Trsta za dobrohotno pomoč. Misijonski krožek Rojan želi blagoslovljen Božič in srečno Novo leto vsem, ki jim je pri srcu misijonski krožek. Novi glas vabi na osemdnevno potovanje z avtobusom od 17. do vključno 24. maja 2005. Pot nas bo vodila po sledeh sv. bratov Cirila in Metoda na Češko, Moravsko in Sloveško. Odhod iz Trsta in Gorice preko Gradca do Bratislave. Nato bomo obiskali glavno slovaško mesto Bratislavo, nato Brno, Velehrad z obiskom tudi v Mikulčicah in Starem mestu. Pot nas bo vodila tudi do glavnega moravskega mesta Brna, nato Olomovc in druge znamenitosti. Končno bomo obiskali tudi Prago, kateri smo namenili dva dni našega obiska. Na poti domov bomo obiskali tudi Solnograd-Salzburg. Vpisovanje se začne po Novem letu, ko bo dokončno objavljen tudi celoten program potovanja. Vabimo vas, da se udeležite 5. zamejskega video natečaja Ota-Hrovatin, ki ga organizira Fotokrožek Trst 80. Rok oddaje posnetih del zapade 14. januarja 2005 in vsi filmi bodo predvajani 28. januarja 2005 v Gregorčičevi dvorani vTrstu (ul. San Francesco 20/11), kjer bodo nagrajena najboljša dela s pokali in denarnimi nagradami. Natečaja se lahko udeležijo samo ljubitelji videosnemanja in slovenske šole iz F-Jk, iz Slovenije in Koroške, z največ dvema video-filmoma. Posnetki naj trajajo največ 10 minut. Darovi Za Sklad Mitja Čuk: v spomin na tajnika Valterja Švaro daruje Marinka Terčon 50,00 evrov. V počastitev 90. rojstnega dne gospe Štefi Bratina darujeta Miranda in Marjan Bajc 25,00 evrov za Slovensko Vincencijevo Konferenco v Trstu. Voščila Slovenska Vincencij eva konferenca, skupno s Klubom Prijateljstva, se zahvaljuje in vošči blagoslovljen Božič in mnogo sreče v Novem letu vsem dobrotnikom, sodelavcem in prijateljem ter osebju iz uredništva Novega glasa. OPZ LADJICA - ZENSKI IN MLADINSKI ZBOR DEVIN -FANTJE IZPOD GRMADE vabijo na TRADICIONALNI KONCERT BOŽIČNIH PESMI na Stefanovo, 26. decembra 2004, ob 17. uri v novi cerkvi v župnijski cerkvi sv. Janeza Krstnika v Stivanu Toplo vabljeni! ŽUPNIJA ZGONIK vabi na BOŽIČNI KONCERT v četrtek, 30. decembra 2004, ob 20. uri v župnijski cerkvi. Sodelujejo župnijski pevski zbor iz Komna, MePZ Rdeča zvezda-Devin in organist Andrej SLOVENSKO PASTORALNO SREDISCE V TRSTU ob obletnici učlovečenja Božjega Sina ŽELI VSEM SVOJIM ROJAKOM BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ IN VSE DOBRO V NOVEM LETU 2005 ter vabi vse vernike k skupnemu obhajanju božične skrivnosti, ki bo v cerkvi Novega sv. Antona v nedeljo, 26. decembra, ob 16. uri. Vodil jo bo koprski pomožni škof dr. Jurij Bizjak ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV želi pevovodjem, organistom, pevkam in pevcem ter njihovim družinam blagoslovljen Božič in srečno Novo leto. L Ieii- ‘ . SKLAD MITJA ČUK IN VZGOJNO ZAPOSLITVENO SREDIŠČE MITJA ČUK voščita vsem prijateljem vesel Božič in srečno Novo leto 2005 16 23. decembra 2004 Koroška / Primorska NOVI GLAS Vitalno in nadvse zanimivo društvo Hranilno društvo 26 v Celovcu praznovalo 20-letnico obstoja A"' t A li bi prišel na srečanje hranilnega društva?" me je v torek, 7.12., vprašala žena. Pogledal sem jo in se vprašal, ali gre zopet za kako etnološko prireditev. Ne, tokrat ni šlo za nobeno staro šego ali navado, ki so jo oživili na Koroškem, ampak za vitalno in nadvse zanimivo društvo, ki letos obhaja kar dvajsetletnico delovanja. Večer, s katerim so se članom oddolžili za privarčevano vsoto, je bil res prijeten in brezhibno organiziran. Tajnica društva Justina Hribernik je rada odgovorila na nekatera vprašanja v zvezi s samim nastankom in poslanstvom tega društva, ki se na svojevrsten način že dvajset let upira trendu vse večjega potrošništva in individualizma. Kdaj in zakaj je nastalo Hranilno društvo? Ali obstajajo podobna društva tudi v drugih slovenskih krajih na Koroškem? Društvo se je ustanovilo meseca februarja 1985 v Mohorjevi hiši v Celovcu z namenom, da bi se nameščenci in delavci Mohorjeve na družaben način srečali vsaj ob koncu leta. Zato je letni dvig prihranjenega denarja decembra. Pobudo za to društvo je dal mag. Janko Kulmesch. Takoj so se pridružili dmštvu tudi nameščenci "sosednje " Zveze Bank. "Klub 26" (26 je namreč hišna številka Mohorjeve hiše na Vetrinjski cesti v Celovcu) združuje Slovence, ki delajo v Celovcu. Mislim, da je ideja kar uspela. Mesečno mora član v društveno blagajno vložiti najmanj 15 evrov, letna članarina znaša 4 evre, kazen za zamujeno vplačilo znaša prav tako 4 evre. Denar iz hranilnih omaric se pobira okoli 1. vsakega meseca. Imamo 4 hranilne omarice, 2 sta v Mohorjevi hiši v Celovcu, 1 je v Mohorjevi tiskarni v Ve-trinju, 1 pav kavarni "Paulus" prav tako v Celovcu. Ob koncu leta se na letnem dvigu izplača denar, za kakšno božično darilo lep prihranjen denar. Pri nas na Koroškem je tako, da ima skorajda vsaka gostilna tako imenovane hranilne omarice, ob koncu leta pa letni dvig. Tako imajo tudi gostilne v slovenskih krajih hranilne omari- ce in društva. Kaj se je v dvajsetih letih spremenilo pri dmštvu? Kakšne so bile začetne motivacije članov in kaj pričakujejo sedaj? V dvajsetih letih je število članov bistveno naraslo. Glavna motivacija društva je namreč družabnost. Vsako leto organiziramo razne izlete ali prireditve, npr. obiske gledaliških predstav in musicalov, tako na Dunaju kot pa tudi v Ljubljani, lansko leto smo bili prvič na tridnevnem dopustu v termah Banovci (seveda smo si ogledali tudi znamenite vinske kleti!), meseca marca pa bomo zopet šli na vikend v terme Rogaška Slatina. Bili pa smo že tudi na izletu v Števerjanu, dobro se spominjam jesenskega izleta, ker je v lepem Števerjan u lilo kot iz škafa! Da se pa lahko potovanja privoščimo po zelo ugodnih cenah, imamo pripravljeno vsako leto na letnem dvigu družabno igro s srečolovom. Letos je bila naša prva nagrada polet za dve osebi iz Celovca v mesto Berlin. Posebnost našega društva je ta, da je na letnem dvigu v mesecu decembru brezplačni buffet. Kdo sodeluje pri hranilnem dmštvu? Koliko članov imate? Našemu dmštvu predseduje ga. Milena Koller, imamo pa odbor, ki se redno sestaja in kjer kujemo načrte za razne dejavnosti. Naši člani so po poklicu zelo različni, to se pravi od delavcev, gospodinj, bančnikov, nameščencev pa do odvetnikov, ob koncu leta se vsi zberejo in se imajo skupno "luštno". Združujemo pa ljudi vseh treh koroških dvojezičnih dolin, tako Podjunčane, Rožane in Ziljane. Imamo 145 rednih članov. Vi se naslanjate na slovenski bančni zavod. Kaj si želite v prihodnje? Naša banka je Posojilnica Banke Borovlje. Želim si, da bi število varčevalcev še morda naraslo (začeli smo s 50 varčevalci!), seveda pa se vsi veselimo lepih skupnih izletov in da bi še naprej ostali skupina ljudi, ki se imajo "radi in fajn ". Veselimo pa se že izleta, ki bo nas pripeljal v lepo Goriško ali na Tržaško! Peter Rustja Galerija Artes v Novi Gorici Manj znana likovna dela Franceta Slane V galeriji Artes v Novi Gorici je bila v petek, 10. decembra, otvoritev razstave slikarja Franceta Slane. Njegovo delo je predstavil Jurij Paljk in o umetniku povedal, da kot pisatelj ali pesnik, ki pišeta celo življenje en roman, eno pesem, tudi slikar odslikava vse življenje eno zgodbo. S seboj nosi svoj svet, ga spreminja, presnavlja, vedno na novo izraža skozi določene izbrane motive. Slana si je za svoje vzel predvsem šopke, obrežja, krajine, ruševine in ostanke, stare mline, domače živali. Z njimi pripoveduje o sebi, o svojem izvoru. Slika stvari, ki jih ljubi, jih ponovno doživlja, k njim se vrača vsakič na drugačen način in jih pripelje tudi do abstrakcije. Na tej razstavi se predstavlja z izborom slik, kjer je figuralika skoraj popolnoma opuščena, vendar svojih izvornih motivov ne skriva, saj je zavezan figuralnemu načinu. Poetično obuja spomine na mladost, na življenje ob morju, ki ga je za zmeraj zaznamovalo. Nežno krajino poživlja, dinami-zira z drobnimi detajli, ki vzbujajo asociacije na vsakdanje predmete ali drobne živalice. Šopki so se spremenili v barvne kompozicije, njihova zgradba je vedno trdna, premišljena, a vseeno igriva. Iz bogatih barv, pastoznih, energičnih in drugod lahkotnih nanosov seva življenjska moč, ki umetnika žene k vedno novim izpeljavam. V detajlih pa je stalno prisotna tudi njegova risarska spretnost. Kot je o Slani pisal že Nace Šumi, predstavlja barva eno od primarnih podlag njegovega slikarstva, prav tako trdna pa je risba, včasih celo prevlada. Njegov prvi učitelj risanja je bil Hinko Smrekar, ki je v Ljubljani vodil tečaje. Tja se je družina preselila v začetku štiridesetih let. Svoje otroštvo je Slana preživel v Splitu, kamor so odšli leta 1929, ko je bil star dve leti. V Ljubljani je nadaljeval gimnazijo in v Vavpotičevi delavnici poslikaval lesene izdelke, da bi pomagal preživljati družino. Februarja 1944 je šel v partizane. Kot dober risar je postal član grafične tehnike, delal je z Božidarjem Jakcem, Vitom Globočnikom, Ivom Šubicem. Ravno sedaj so v Ljubljani, v Mednarodnem grafičnem likovnem centru, razstavljene partizanske grafike, med njimi so tudi Slanova dela. Po vojni se je vpisal na Akademijo za likovno umetnost, kjer je študiral pri Stupici in Pirnatu, nekaj časa se je preživljal z ilustracijami, od leta 1951 pa deluje kot svobodni umetnik. Študijsko je odpotoval v Pariz, kjer je preučeval mojstre, ki mu predstavljajo večni vir, Cezan-na, Picassa, Braqua, Miroja, v*. France Slana in galerist Dragan Abram Chagalla, Soutina. Sledila so še številna potovanja v tujino, postala so njegov način življenja, iskanje navdiha. Nikoli pa se ni prepustil eni smeri, ni pripadal nobeni skupini. Ostal je izrazit individualist, sam pravi, da mu delo omogoča notranjo svobodo, vedno pripada sebi, svojemu razpoloženju. Katarina Brešan Dr. Mirko Špacapan v Reziji Deželni svetnik SSk Mirko Špacapan je v sredo obiskal rojake v Reziji. Na sedežu Rozajanskega duma v Solbici so deželnega svetnika sprejeli Luigi Paletti, Dino Valente in Luigia Negro. Špacapan je povedal, kako se nekatere stvari, ki se tičejo priznavanja manjšinskih pravic, spreminjajo na bolje; tako je na primer zabeležiti vedno manj nasprotovanja večjezičnosti tudi v deželnem statutu F-Jk, obenem pa bojkotiranje predstavnikov paritetnega odbora iz vrst desnice dejansko onemogoča njegovo delovanje in kakršnokoli možnost, da bi se zaščitni zakon uveljavil na teritoriju. Poleg tega je Špacapan opozoril na vedno večje nasprotovanje desnice kriteriju izbire za vključitev v območje veljave zaščitnega zakona, po katerem je potrebna odločitev tretjine občinskega sveta, in pozivanje k referendumskim odločitvam, pri katerih naj se izreče 15% prebivalstva, češ da v zakonu tako piše. Prav v Reziji in Benečiji - je opozoril predstavnik SSk - obstajajo in so vedno bolj glasne sile, ki to zahtevajo, in v podporo svojim teorijam kličejo na pomoč željo prebivalstva, naj jih ne enačijo s Slovenci, pač pa naj se njihova narečja zaščitijo kot nekaj posebnega in samosvojega, povsem drugačnega od slovenščine, katere sami ne razumejo. Zagovorniki slovenstva v Reziji, ki se zbirajo okoli Rozajanskega duma, že več let organizirajo tečaje rezijanščine za osnovnošolske otroke, in so v bistvu tudi edini, ki se trudijo, da bi mladi v Reziji ohranili poznavanje jezika in lastnih korenin. Nerazumljivo pa so jim, v letošnjem letu, šolske oblasti onemogočile, da bi poučevali otroke tudi pisno obliko narečja rekoč, da je za malčke bolje, da se učijo pogovornega jezika in da se ne ukvarjajo z grafijo. V resnici vemo, da se za takimi "pilatovskimi" stališči šolskih oblasti skrivajo zmotne teorije o izvoru Rezijanov, saj bi se npr. pisava vasi Solbica namesto Solbiza preveč približevala slovanskemu svetu. Pa vendar je že v devetdesetih letih levosredinska uprava s tedanjim županom Luigijem Palettijem organizirala več mednarodnih posvetov, kjer so strokovnjaki jasno definirali slovenski izvor rezijanščine. Občinski svet je tedaj z enim samim nasprotnim glasom odobril sklep o pravilni grafični pisavi narečja, ki se govori v dolini pod Kaninom. Društvo negovalcev furlanskih narečij, ki se zbira v Vidmu in ima vplivne člane v odboru za izvajanje zakona 482, nasprotuje taki pisavi in zagovarja bolj "romansko" obliko pisave, češ da je bolj umljiva za domačine. Smešno je pri tem, da za svoje zmotne teorije izdajajo publikacije, za katere zaprosijo (in dosežejo) prispevek po zakonu, ki ščiti slovensko manjšino in prispeva k njenemu obstoju. Primorski tehnološki park v Novi Gorici Z natečajem do novih perspektivnih podjetij Na sedežu Primorskega tehnološkega parka v Novi Gorici so minuli torek predstavili rezultate prve faze nagradnega natečaja "Podjetje za prihodnost", na katerega je med 27. oktobrom in 24. novembrom letos prispelo 18 inovativnih idej. V drugo fazo natečaja je bilo na podlagi teh-nično-tehnološkega in trženj-skega vidika uvrščenih devet idej, za katere obstaja realna možnost uresničitve v novem tehnološko usmerjenem podjetju na območju primorske regije- Natečaj "Podjetje za prihodnost" je bil zasnovan v sklopu evropskega projekta Pro Plus, ki je namenjen podpori akademskega podjetništva. Cilj projekta je razviti uspešno shemo in metodo za oblikovanje regionalnih programov, ki bodo spodbujali nastajanje novih, predvsem tehnološko usmerjenih podjetij. Projekt Pro Plus deloma financira Evropska komisija, finančno pa ga podpirata tudi Mestna občina Nova Gorica in Občina Šempeter-Vrtojba, ki sta soustanoviteljici Primorskega tehnološkega parka. Kot je na novinarski konferenci povedal direktor Primorskega tehnološkega parka Rajko Kerševan, je med nosilci devetih idej pet takih, ki prihajajo iz goriške regije, po dva pa z obal-no-kraške regije in z ostalih koncev Slovenije. Povedal je še, da so ocenjevalci idej presojali na osnovi izvirnosti ideje, uporabe sodobnega znanja, izvedljivosti ideje, tržne perspektivnosti in družbene odgovornosti. Med izbranimi idejami so pro- izvodnja zdravju prijaznih sadnih proizvodov, avtomatski sistem za zgodnje odkrivanje potencialne utopitve v kompleksih z vodnimi površinami, e-lektrični invalidski voziček z gosenicami za premagovanje težkih ovir, mini prenosni nihalni ostrivec verižnih žag, sistem za urejanje čakalnih vrst z SMS pozivom - storitev Mvrsta, Severnoprimorski center za re-paraturno lasersko varjenje, daljinsko krmiljena podmornica, solarna žaluzija in podtlač-na posoda Trins. Kerševan je povedal še, da je v prvi fazi natečaja za vse prijavitelje idej potekalo izobraževanje o osnovah podjetništva. Dodal je, da bo druga faza natečaja potekala do 22. aprila 2005. Do konca leta 2004 bodo v Primorskem tehnološkem parku v razgovorih s predlagatelji vseh idej - tudi tistih, ki se niso uvrstile v ožji izbor - analizirali potrebe za podjetniško uresničitev idej, saj so tudi med neizbranimi idejami take, ki bi jih bilo vredno uresničiti. Od 8. januarja do 12. marca 2005 bodo v Primorskem tehnološkem parku za nosilce izbranih idej in za ostale zainteresirane posameznike izvedli deset izobraževalnih delavnic za pripravo poslovnih načrtov, nosilcem izbranih idej pa bodo nudili tudi svetovanje pri pisanju poslovnih načrtov, ki bodo ocenjeni v prvi polovici aprila 2005. Nosilci treh najbolj obetavnih poslovnih načrtov bodo prejeli denarne nagrade v skupni vrednosti 2.1 milijonov tolarjev, ki jim bodo služili kot popotnica za ustanovitev podjetja. Nace Novak Predlog poslancev SNS Predlog za nov državni praznik V Poročevalcu državnega zbora Republike Slovenije je bil objavljen predlog zakona o dopolnitvi in spremembi zakona o praznikih in dela prostih dnevih v državi, ki so ga že uvrstili v parlamentarni postopek. V proceduro so ga vložili poslanci Slovenske nacionalne stranke, Zmago Je-linčič-Plemeniti, Sašo Peče, Bogdan Barovič, Barbara Žgaj-ner-Tavš, Boštjan Zagorac in Srečko Prijatelj. Spremenili bi samo prvi člen omenjenega zakona, v katerem so našteti državni prazniki v Sloveniji. Sedanjim naj bi dodali nov praznik, ki bi bil 15. september, s katerim bi zaznamovali isti dan leta 1947, ko je bila Primorska priključena oz. združena z matično domovino, sedaj državo Slovenijo. Poslanci so za utemeljitev svojega predloga zapisali tudi naslednje: "Slovensko Primorje s Trstom in Gorico je po prvi svetovni vojni pripadlo Italiji, kar so velesile potrdile z Rapalsko pogodbo. V Italiji je tako ostalo okoli 300 tisoč Slovencev. Italijanska država je izvajala pritisk na slovensko manjšino, ki se je stopnjeval s prihodom fašizma na oblast. Slovenski manjšini so bile kratene temeljne pravice, kot so prepoved uporabe slovenskega jezika v javnem življenju, odprava slovenskih krajevnih napisov, sprememba osebnih imen, od- prava slovenskega jezika in druge pravice. Slovensko ozemlje je bilo maja 1945 za kratek čas osvobojeno, in sicer v celoti do njenih skrajnih meja. Stoletni sen združitve vseh Slovencev je bil za hip uresničen; osvobojena sta bila Trst in Gorica, na avstrijskem Koroškem pa so okoli vojvodskega prostora postavili slovensko častno stražo. Zaradi bojazni pred velikim vplivom sovjetske in jugoslovanske komunistične oblasti v tem delu Sredozemlja so se ZDA in Angleži maja 1945 odločili, da zaustavijo in potisnejo slovensko in jugoslovansko vojsko ven iz Trsta, Gorice in iz dela Istre. Primorski Slovenci so v letih po drugi svetovni vojni vztrajno in pogumno izražali pripadnost matični domovini. Brez njihovega narodnega ponosa in brez trdoživosti njihovega upora zoper potujčevanje in proti fašizmu, bi si težko predstavljali današnje stanje, ko je slovenski narod združen v samostojni slovenski državi. Priključitev oz. združitev Primorske z matično domovino, 15. septembra 1947, ima tolikšen pomen, da bi ta dogodek iz slovenske zgodovine morala država Slovenija in njeni državljani obeležiti na primeren način." Poslanci iz SNS predlagajo, naj bi zakon o razglasitvi 15. septembra za državni praznik obravnavali po skrajšanem postopku. NOVI GLAS V Sloveniji bi lahko že prihodnje leto ustanovili dve novi škofiji Delovanje vlade bo v celoti podrejeno prevzemu evra V Sloveniji bodo v nedeljo, 26. t.m., tradicionalne proslave in prireditve za obeležitev državnega praznika, dneva samostojnosti, nato pa bodo prevladale priprave za začetek in proslavljanje novega leta 2005. Politično dogajanje pa se nadaljuje, čeprav se javnost, zaradi pomembnosti tradicionalnih praznikov ob Božiču in Novem letu, zanj skoraj ne zanima. Posamezne dogodke s političnega prizorišča lahko strnemo v ugotovitev, da nova vlada že uspešno deluje na raznih področjih, kjer je začela izvajati svoj program, stranke nove opozicije pa so se prilagodile novi vlogi. Izhodišče in vsebina soočanja med vlado in opozicijo je program nove izvršilne oblasti, zapisan v koalicijski pogodbi. Premier Janez Janša opozarja, da nekdanja vlada novi ni predložila popolnih in jasnih obračunov o stanju v gospodarstvu, zlasti ne o tem, kakšna je finančna trdnost Slovenije. Stanje na tem področju naj bi bilo slabo, saj se je država v preteklosti pretirano zadolževala. Tako so slovenske devizne rezerve konec septembra letos domnevno znašale 7,38 milijarde evrov in so bile za 7,44 milijarde evrov nižje od bruto zunanjega dolga države. Ta je konec septembra znašal kar 14,82 milijarde evrov. Predsednik vlade je v prvem javnem nastopu na državni TV razčlenil kritične razmere na raznih področjih in ob tem opozoril, "da prvi dve leti mandata ne bosta rožnati. Nova izvršilna oblast bo dobre rešitve iz prejšnjih obdobij nadaljevala. Liberalizirati namerava šolstvo, kar ne pomeni razpuščene, ampak ustvarjalno šolo. Naš osnovni cilj je, da Slovenija postane prijazna domovina enakih možnosti za vse, ki v njej živimo. Za večjo blaginjo pa potrebujemo predvsem znatno gospodarsko rast. Toda najprej bomo morali izpolniti zahtevna merila za vstop v sistem skupne evropske valute, evra, leta 2007 in delovanje vlade bo v celoti podrejeno temu cilju." Janez Janša je v intervjuju, objavljenem v novi številki mesečnika za kulturo, politiko in gospodarstvo Ampak, izrekel zadovoljstvo, ker vlado podpirata tudi poslanca italijanske in madžarske narodnosti v Sloveniji. "Vendar pa bo odnos vlade do obeh manjšin korekten, ne glede na njuno podporo. Prvič v zgodovini pa je odnos do uresničevanja pravic italijanske in madžarske narodnosti vključen v koalicijsko pogodbo." Finančni minister dr. Andrej Bajuk je med razpravo na izred- ni seji državnega zbora o spremembah davčne zakonodaje napovedal, da bo vlada v drugi polovici leta 2005 predložila popolnoma nove zakone z omenjenega področja, "ki bodo omogočili prerazporeditev davčnega bremena. V Sloveniji bomo bolj obdavčili kapital, manj pa delo." Zaradi tehničnih razlogov v državi še nekaj let ne bodo uvedli novega davka na hiše, gozdove in druge nepremičnine. V opoziciji se na obravnavane in nekatere druge vrzeli v koa- licijski pogodbi, ki jih je sicer pretežno povzročila prejšnja vlada, ne ozirajo. Novo oblast napadajo in ji očitajo napake in celo nestrokovnost, čeprav je Janez Janša zagotovil, da bodo koalicijsko pogodbo in s tem vladni program najpozneje v naslednjih treh mesecih delno spremenili oz. dopolnili. Izjave nadškofa in metropolita, ki je med najbolj priljubljenimi osebnostmi Novi ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran je po nedavnem srečanju s predsednikom države dr. Janezom Drnovškom dejal, da se bosta oba prizadevala za rešitev še obstoječih težav v odnosih med katoliško Cerkvijo in državo; pred koncem leta je dal še nekaj pomembnih izjav o svojem delovanju in stališčih katoliške Cerkve v Sloveniji. V oddaji državnega radia je povedal, da bi lahko v Sloveniji že prihodnje leto ustanovili dve novi škofiji, ker je takšna odločitev v veliki meri odvisna od slovenskih škofov. Sedeža novih škofij naj bi bila v Novem mestu in Celju, lahko pa tudi v Murski Soboti. Glede džamije v Ljubljani pa je menil, da bi bil za Slovenijo primernejši švicarski model. Po njem naj bi namesto džamije v slovenskem glavnem mestu zgradili večje število molilnic. Marijan Drobež Kratke Zbiranje sredstev za posodobitev opreme v Splošni bolnišnici v Šempetru pri Gorici Nekatera podjetja, ustanove in zasebniki denar za voščilnice, zabave in darila ob bližnjih božičnih in novoletnih praznikih raje namenjajo za koristne in pomembne človekoljubne namene. Pri tem največ takih prispevkov prejme Splošna bolnišnica dr. Franca Derganca v Šempetru pri Gorici. Donacije bolnišnici pošiljajo tudi med letom, v preteklih štirih letih pa so skupaj znašale nad 241 milijonov tolarjev. V šempetrski bolnišnici so nedavno spodbudili novo akcijo zbiranja denarja za nabavo rentgenskega aparata in druge opreme, s katero bodo vzpostavili kardiološko diagnostiko. Le-to bodo uporabljali pri zdravljenju bolezni žil, ki prehranjujejo srce. Bolezen se kaže kot tiščanje v prsnem košu ob fizičnem naporu, lahko pa tudi v mirovanju. Ko je koronarna arterija popolnoma zamašena, pride do srčne kapi (miokardnega infarkta), kar pomeni odmrtje določenega dela srca. Pogosto pa je posledica omenjene bolezni nenadna smrt. V bolnišnici si že osem let prizadevajo za uvedbo invazivne kardiološke diagnostike. Najbolj učinkovit način zdravljenja koronarne bolezni je vzpostavitev normalnega pretoka krvi po koronarni arteriji. Koronarno arterijo in zožitve v njej prikažejo tako, da vanjo vbrizgajo kontrastno tekočino in srce slikajo s pomočjo rentgenskega aparata, ki omogoča od petnajst do trideset posnetkov v sekundi. Ko ugotovijo mesto zožitve v koronarno arterijo, uvedejo cevko, ki ima na koncu balonček. Pod kontrolo rentgenskega snemanja pomaknejo balonček v samo zožitev. Balonček napolnijo s tekočino in ga razpnejo s tlakom od pet do deset atmosfer. S tem posegom razširijo zoženo žilo. Če se žila ne razpre popolnoma, si pomagajo s t.i. žilno opornico, ki po posegu ostane v žili in omogoča primeren pretok krvi. Takšen poseg bi na Goriškem potrebovalo okoli 400 bolnikov letno. Sedaj morajo bolniki čakati na poseg v ljubljanskem Kliničnem centru. Čakalna doba pa traja več kot eno leto. Za vzpostavitev kardiološke diagnostike naj bi razni donatorji zbrali okoli 200 milijonov tolarjev. Bolnišnica pa bo iz lastnih virov prispevala okoli 40 milijonov. Svoj delež so že zagotovila nekatera najpomembnejša podjetja na Goriškem: HIT, Iskra avtoelektrika v Šempetru pri Gorici, družba za gradbeništvo Primorje v Ajdovščini, Salonit v Anhovem, Soške elektrarne in zavarovalnici Triglav in Slovenica. Kaže, da bodo potrebna sredstva kmalu zbrali, v bolnišnici pa so že določili prostor za namestitev omenjene kardiološke diagnostike. Delovati naj bi začela morda v prvi polovici leta 2005. Kardiološko diagnostiko naj bi vodil znani specialist za bolezni srca in ožilja primarij dr. Matjaž Klemenc. 5. mednarodni festival digitalne umetnosti v Novi Gorici Pixxelpoint 2004: Kreativne skupnosti in lokativni mediji V ponedeljek, 13. decembra, je zaprl vrata letos že 5. mednarodni festival digitalne umetnosti, ki je potekal od 3. decembra v Novi Gorici. Med tem časom so se na osrednjem prizorišču v Mestni galeriji Nova Gorica, rotundi SNG Nova Gorica in v prostorih Kluba Goriških študentov zvrstili razstava del, simpozij, delavnice ter številni drugi, tudi glasbeni dogodki. Namen festivala, kot je poudaril organizator, ostaja približati informacijsko tehnologijo in digitalno umetnost širši publiki in obenem ozavestiti mlajše generacije o drugačnih možnostih uporabe računalnika, tistega "orodja", brez katerega si danes nekateri ne morejo predstavlja- ti življenja in dela. Letošnji Pixxelpoint, ki ga je mimogrede letos prvič finančno podprlo tudi Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in je finančno težak okoli 2 milijona SIT, je konceptualno sledil spremembam, ki so bile uvedene že prejšnje leto: predstavljena dela niso bila izbrana izključno preko mednarodnega razpisa, temveč so bili k sodelovanju povabljeni tudi širše uveljavljeni domači in tuji ustvarjalci s področja digitalne oziroma raziskovalne umetnosti. Podobno kot lani je bil tudi letošnji festival tematsko obarvan: vsa dela namreč sledijo osnovni temi Location 0 = oo, ki sta jo razpisali kuratorici Dunja Kukovec in Nataša Pe- trešin. Ena od posledic skrčenega prostora in časa, kjer določen delež svetovne populacije znotraj vi-sokotehnološke infrastrukture določa informacijo kot dobrino in nove tehnologije zgolj kot orodje, predstavlja fizično, psihološko in družbeno premikanje meja ter ustvarjanje začasnih topologij. Lokativni ali mobilni taktični mediji s pomočjo brezžičnih tehnologij na novo beležijo subjektivne itine-rarije in osebne prostorsko-ča-sovne cone znotraj danih geografskih situacij. Današnja ekonomska karta pretoka kapitala v vozlišča svetovne komunikacijske mreže nikakor ne odgovarja zgodovinsko izoblikovani podobi sodobnega sveta. Ali se transgresija takšnih meja dejansko odvija v tem trenutku ali ostaja le želja utopistov in aktivistov? Kako lahko prostor zavzamemo emocionalno? Ali lahko zamejevanja, kot so center, integrirana periferija, pripeta periferija, zapuščena periferija, mrtvi kot ali napol izolirane cone, opustimo ne le na nivoju imaginarnega, temveč tudi realnega? Na ta vprašanja so odgovarjala v Novi Gorici predstavljena dela. Od 84 stvaritev, ki so prispele preko mednarodnega razpisa, sta jih kuratorici izbrali 29 takih, ki so še najbolj sovpadale z razpisano tematiko. Med temi zasledimo statične slike, animacije, interaktivna in glasbena dela. V Mestni galeriji Nova Gorica so bile predstavljene tudi stvaritve gostujočih umetnikov iz Francije (Bureau d'Etudes, Ewen Chardronnet), Švice (Ur- šula Biemann), Islandije (Pall Thayer), Slovenije (Miha Ciglar, Son:da), Latvije (Jaanis Ga-rancs), Hrvaške (Lina Kovačevič), Romunije (Version magazin) in lokativna zvočna instalacija za trajekt ISEA Tuoma Tammenpaa iz Finske ter Tama-sa Szakala iz Madžarske. V okvi- ru različnih predavanj, na katerih so umetniki razlagali svoje stvaritve, je bil predstavljen tudi nov center DAMS, ki v okviru videmske univerze deluje v Gorici in se ukvarja s študijem odnosov med mediji in sodobno umetnostjo. Mateja Poljšak Furlan Premiera otroške predstave v izvedbi AM0 in Gledališča na vrvici Razigrani Pedenjped osvojil male in velike gledalce Za postavitev otroške predstave se je v letošnji sezoni Amaterski mladinski oder, ki že nad četrtstoletja, pod okriljem SNG Nova Gorica, vodi po Talijinih stezicah mlade gledališke zanesenjake iz Novogoriške pod zanesljivim mentorskim in režijskim vodstvom Emila Aberška, povezal z mladinsko ljubiteljsko skupino Gledališče na vrvici, ki deluje že nekaj let v okviru Zveze kulturnih društev z istim umetniškim vodjo. Lanskoletna uprizoritev AMO je bila namenjena najstnikom, njihovim težavam in življenjskim izkušnjam, letošnja pa vsa žari v otroški brezskrbnosti, porednosti in radovednosti ob nepotešljivih raziskovanjih otroškega malega, velikega sveta. Aberšek, kot že marsikateri drug režiser v zadnjem času, je segel po igrivih pesniških stihih za realizacijo predstave, posvečene najbolj iskreni publiki. Odbral je vrsto izjemno povednih pesmic iz opusa pesnika, esejista, ured- nika in prevajalca Nika Grafenauerja in jih mojstrsko, a tudi ljubko in otrokom doumljivo povezal v celoto. Tako je nastala razigrana predstava Dogodivščine Pe-denjpeda, fantička "z muhasto štrlečimi uhlji in simpatično Pedenjja-mico sred lica", v katerem se z lahkoto prepoznajo mali neu-gnanci, ki z raziskovalno, včasih prav nerodno vnemo zrejo v ta širni svet, poln zanimivih, čudovitih, a žal zaradi prepovedi odraslih, ne vedno dosegljivih stvari. Premišljeno stkani zgodbici je živahen poudarek dala glasba mladih glasbenikov Luke Ma-nojloviča in Mateja Doljaka, včasih prav razposajeno naravnana na ritem bugivugija, mestoma pa lirično zasanjana, na katero je zahtevne koreografske korake zapisala Anja Robida, plesalka iz vrst Mojce Horvat, ki je sodelovala v predstavi Bena Jonsona Volpone kot gost SNG Nova Gorica. Spretna vodja šiviljske delavnice SNG Nova Gorica Nevenka Tomaševič se je tokrat spet učinkovito izkazala kot kostumografinja in si zamislila ter sešila pisane, razkošne kostume, ki bogatijo živahen odrski prikaz. Kostumska barvitost se lepo ujema s scensko podobo in njenimi velikimi, jasno izraženimi elementi in rekvizi- ti, ki se prav tako razgibano kot odrski liki domiselno sučejo po odru. Scenografija je, kot že velikokrat, sad Aberškove domišljijske zamisli. Že na poznopopoldanski predpremieri v četrtek, 2. t.m., in na premieri-matineji v petek, 3. t.m., so nastopajoči igralci Marko Kebe, Manca Kodermac, Nika Melink, Miha Bezeljak, Aja Komel, Tanja in Damjana Sred-nik, nekateri že vešči odrskih desk, drugi šele začetniki, pokazali veliko natančnost v izvajanju plesnih predlog in sočasnega petja. Glasbena predstava je na splošno dala vtis temeljite dodelanosti in potrdila gledališko zagledanost mladih izvajalcev ter režijsko zrelost in dovršenost. Iva Koršič ZALOŽBA MLADIKA vošči vesele pmznike z božičnimi skladbami mžaških avronjev <&Ploiične pesm i Založba Mladika S* Mladika, Trst, ul. Donizetti 3,1-34133 tel.: 040-34 808 18 • fax: 040-633 307 e-mail: urednistvo@mladika.com k. Sestavi jase ISlika NOVI /Mirti Mfil GLAS mata j ur vamniv elAtfAH/^aif ifiM Ame va nAi/voamA tednik Slovencev videmske pokrajine /? /3 j & -mit NOVO GORICO kinemedia concessionaria piiKHIinU dnema NOVI GLAS V kapelici sv. Spiridiona na dvorišču bazilike sv. Ambroža 35 let slovenske maše v Milanu Leta 1982 je bil povabljen v Milan zbor Lojze Bratuž, ki ga je vodil g. S. Je-ricijo. Takrat je dr. J. Drufuca poskrbel, da so bili na razpolago v samostanu San Maurizio župnijski prostor za gostovanje, samostanska cerkev San Maurizio za mašo in srednjeveški oratorij dominikanskega samostana, ki ima izredno akustiko za koncert po maši. Ta oratorij je zelo znan v Milanu in Lom- (2) bardiji zaradi vsakoletnih koncertov, posvečenih biserom srednjeveške glasbene umetnosti in petja. Tudi tokrat je S. Be-nulič poskrbela za objavo vabila na koncert v časopisih Cor-riere della Sera in Giorno ter po RAI Gazzettino Padano. Dvorana je bila nabito polna in uspeh je bil popoln. Leta 1986, ob priložnosti 600-letnice milanske stolnice, smo na pobudo msgr. O. Simčiča or- ganizirali veliko romanje Slovencev v Duomo. Potem ko je na prošnjo Majde Kogoj mons. De Maio, stolni upravitelj, dal na razpolago milansko katedra- lo za popoldansko mašo, je msgr. Simčič organiziral prihod 8 avtobusov romarjev in zborov z Goriškega, s Tržaškega in iz Slovenije ter povabil ljubljanskega nadškofa msgr. A. Šuštarja, da je vodil romanje. Na komandi občinskih redarjev smo dobili dovoljenje in spremstvo motociklistov, da so lahko avtobusi pripeljali ro- marje naravnost na Piazza Duomo in parkirali na trgu pred Palazzo Reale. Bil je lep sončen dan. Vsi smo bili veseli in dobre volje. Napolnili smo cerkev in med mašo je mogočno zadonela slovenska pesem tako, da so mnogim prisotnim od ganjenosti prišle solze v oči. Po tem romanju smo imeli vsako leto, in to posebno za praznike, več gostovanj raznih goriških, tržaških in obmejnih slovenskih zborov. Za božične in velikonočne praznike sta nas skoraj redno večkrat obiskovala koprski škof g. Metod Pirih in sedanji ljubljanski metropolit in nadškof g. Alojz Uran. Po 22 letih, zaradi reorganizacije Casa del Clero, smo bili prisiljeni poiskati novo cerkev, ki bi imela tudi primerne prostore za večjo skupino ljudi, ker se je v tem času naša skupnost povečala. Tu gre predvsem zahvala naši gospe Pavli Buzzi, da nam je poskrbela v svoji župniji Corpus Domini, ki jo vodijo patri karmeličani v ulici Cano-va, št. 4, prostor za slovensko mašo in naša srečanja po maši. Ob 25. obletnici naše prve maše v kapelici sv. Spiridiona smo zaprosili opata bazilike sv. Ambroža dovoljenje, da organiziramo spominsko romanje in mašo v baziliki. Opat je res pristal na to in msgr. O. Simčič je organiziral novo romanje, ki ga je spremljal g. škof Metod Pirih in vodil slovesno mašo v baziliki. Romarji in pevci so se pripeljali z mnogimi avtobusi iz Gorice, Trsta in Slovenije. Velikokrat se nam je pridružila tudi Helena Komavli iz Šempetra pri Gorici, ki je obogatila naše bogoslužje s spremljanjem cerkvenih pesmi na orgle. Leta 2000, po 14 letih maševanja v Milanu, je msgr. O. Simčič zaključil svoje poslanstvo. Skrb za slovensko mašo je prevzel gospod Karel Bolčina, štandreški župnik. Leta 2002 je stopil na njegovo mesto g. David Taljat, ki je že skrbel za Slovence v Franciji; leta 2003, ko je bil g. Taljat premeščen v Švico, pa je zopet prevzel dolžnost za našo skupnost gospod Bolčina. /konec Oskar Blažič Slovensko kulturno društvo Hrast Sv. Miklavž obiskal doberdobske otroke Sv. Miklavž se je tudi letos spustil med zemljane. Na doberdobski gmajni je pristal v soboto, 4. decembra. Otroci so ga pričakali v župnijski dvorani, kjer so miklavže-vanja, ki jih prireja SKD Hrast, postala že tradicionalno srečanje. Pričakovanje na svetnika, dobrotnika otrok, že tudi vrsto let uvaja otroška dramska igrica. Na odrskih deskah se je letos zbralo kar 29 otrok. Po knjižni predlogi Vike Gabrovšček so pred nabito polno župnijsko dvorano uprizorili dramsko igrico Noč, ko je posijalo sonce. Dogajanje je postavljeno v otroško sobico, ki si jo delijo bratec Marko in sestrici Maja in Zala. Otroška sobica je seveda priča stalnemu prerekanju. Neke noči, ko so se že vsi prepustili objemu sveta sanj, se zgodi nepričakovano presenečenje. V otroški sobici pristane skupina vesoljčkov. Na interplanetar- nem potovanju so se namreč zaradi napačnih izračunov izgubi- li in pristali na zemlji. Otroci so se jih sicer najprej ustrašili, a kmalu spoznali, da gre za prav simpatične in prijateljske goste. Pri tem pa se je zgodila precejšnja zmeda, ki jo je proizvedel nekoliko nerodni robot Arči. Naenkrat so se v sobici pojavili sošolci in sošolke ter stroga učiteljica. Pred otroke je stopil celo Prešernov Povodni mož. Otroška igrivost je pripomogla, da se je nenavadni zape-tljaj kaj kmalu razrešil. Medtem je za vesoljčke napočil čas vrnitve domov. Naenkrat so tako v otroški sobi ponovno ostali samo Marko, Maja in Zala. Na- slednje jutro se razen Marka ni nihče spomnil čudne nočne dogodivščine. Ampak... naenkrat so se vesoljčki ponovno oglasi- li. Z vesolja so otrokom poslali zadnje sporočilo, zahvalo za izkazano prijateljstvo. Tako je nastopil čas sv. Miklavža. Otroci so se množično zbrali pod odrom. Dobrotnik otrok je najprej pozdravil vse prisotne in začel deliti številna darila. Otroci so bili medtem vse bolj neučakani. Njihovim željam je bilo nazadnje le ustreženo: vsak od njih se je srečal z dobrotnim svetnikom in domov odšel z zasluženimi darili. AČ PD Štandrež / Abonma ljubiteljskih gledaliških skupin Komedija Naši trije angeli z izvrstnimi igralci iz Kanala V četrti ponudbi abonmaja ljubiteljskih gledaliških skupin Štandrež 2004 je prišlo do zamenjave v programu. Namesto napovedanega gostovanja dramske skupine iz Ospa na Koprskem, ki žal ni mogla priti k nam z zelo znanim delom C. Goldonija Primorske zdrahe zaradi poškodbe enega izmed izvajalcev, je v spored vskočilo Amatersko gledališko društvo Kontrada iz Kanala. Igralstvo je v Kanalu trdno zasidrano, saj ima dramska skupina - njen sedanji predsednik je Radovan Pušnar - za seboj dolgoletno neprekinjeno delovanje, čeprav se mora za vaje in predstave seliti v dvorano v De- skle, kajti svoje v domačem kraju ne premore. Kljub temu pa vsako leto v februarju okrog Praznika slovenske kulture naštudira odrsko delo, navadno komedijo, s katero gostuje po raznih slovenskih krajih. V lanski sezoni so igralci s svojim mentorjem in režiserjem Stanetom Lebanom, cenjenim igralcem, nekdanjim čanom PDG Nova Gorica, postavili na oder komedijo Sama in Belle Spevvack Naši trije angeli, ki so jo štandreški amaterji odigrali pred tridesetimi leti, ob deseti obletnici ustanovitve dramske skupine, kot je pred nedeljsko predstavo, 12. t.m., ne ravno številno publiko opozoril predsednik PD Štandrež Marko Brajnik, ko je izrazil dobrodošlico Kanalcem. Prav na štan-dreškem odru so kanalski igralci obeležili dvajseto reprizo uprizoritve Naši trije angeli. Zabavna komedijska štrena z duhovitimi dialogi, mestoma prepredenimi z ironičnim in ciničnim pridihom, razgalja nehumanost t.i. podjetnih, bogatih ljudi in podčrtuje človekoljubnost treh angelov, zapornikov, ki prestajajo kazen, dva dosmrtno, zaradi goljufije oz. umora. V svetu lažnih poštenjakov se trije jetniki, ki popravljajo streho pri družini Ducotel, izkažejo kot dobričine, ki s sicer ne ravno etično dovoljenimi sredstvi pomagajo sočloveku v stiski, kot "pravi angeli varuhi". Radovan Pušnar, Franc Krnel in Severin Drekonja so se posrečeno in dovršeno prelevili v kaznjen-ce-angele in s svojo zrelo igro večkrat izzvali smeh. Poleg njih je med ostalimi izvajalci- Igor Sitar, Barbara Filej, Anka Majnik, Simeon Kodelja, Boštjan Lovišček, Simon Žnidarčič - z živahnim, iskrivim nastopom prednjačila mlada maturantka Dijana Galič, ki je velikokrat očarala otroke v hudomušnih vlogah pravljičnih igric. Galičeva je svojemu liku, dvajsetletni Marie Louise, vdahnila prepričljivo svežino in prikladno romantično doživljanje ljubezenskega čustva. Peto in zadnje gledališko srečanje iz niza Štandrež 2004 bo 23. januarja 2005 izoblikoval domači dramski odsek PD Štandrež s svojo novo produkcijo, krstno izvedbo komedije Za blagoslov in rdeče zvezde, ki jo je Janez Povše sestavil za letošnje štandreško slavje: štirideseti jubilej dramskega odseka PD Štandrež. Iva Koršič Na dnu... TA JE PA DOBRA ! MED VSEMI PRIPRAVAMI NA BOŽIČ MORAM SKRBETI . ŠE ZA JEZUŠČKA ! NOVI GLAS Glavni urednik Andrej Bratuž - Odgovorni urednik Jurij Paljk Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednik dr. Damjan Paulin Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.it Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.it Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail uprava@noviglas.it www.noviglas.it Tisk Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Viale della Navigazione Interna, 40 - 35129 Padova PD, tel. 049 8073263 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it Letna naročnina: Italija 45 evrov, Slovenija 48 evrov, inozemstvo 65 evrov, prioritetna pošta 85 evrov - Poštni tekoči račun 10647493 Cena oglasov po dogovoru Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v italiji FISC EC Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakona št. 675/96 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh. To številko smo poslali v tisk v ponedeljek, 20. decembra, ob 14. uri. Človek Je Pristal Na Luni? Da, Da, Nedvomno. Pripravite se na Vojno zvezd! Je že tu. Elvis je še živ. Lady D prav tako. Ob teh novicah se v vsej svoji resničnosti razgali trditev, s katero si sodobni komunikologi tako radi polnijo usta: informacija je vrednota. Ja, res. Vsakič, ko listam Chi, Gente ali Novella 2000, se zavedam te svete resnice: informacija je res vrednota. Pa še kakšna! Približno taka, kot je depenalizacija ponarejanja računovodskih knjig v podjetjih. Italija... raj vrednot. Pri tem ni nič nenavadnega...saj nas je že Einstein naučil, da je vse relativno. Informacija je vrednota. Je dragocena vrednota. To je zelo očitno že vsakemu človeku, če že ne ob drugih prilikah, pa gotovo redno vsak januar, ko na pošti plačujemo položnico, na kateri piše: naročnina RAI. Če smo posebej pozorni, lahko med vrsticami razberemo še: minister Ga-sparri in generalni direktor Cattaneo se vam zahvaljujeta za vaše "prostovoljne" prispevke pri ustvarjanju kakovostne in neodvisne televizije. Skoraj take, kot je Media- set. No, potem pa imamo kakovostno televizijo, v kateri je informacija glavna vrednota. In Vespa njen prvi nosilec. Pomislite na fantastične medijske dvoboje med Vespo (v zastopništvu Raia) in Costanzom (princem vrednote informacije na Mediasetu). Iz dneva v dan postaja bolj očitno, kakšna tekmovalnost vlada med obema: eden drugemu kradeta tematike, ki pomembno pogojujejo življenje celotnega Apeninskega polotoka. Recimo: Vespa dobi popolnoma izvirno idejo o še neobdelani tematiki, kot primer... umor v vasici Cogne (nadvse izvirno!). V studio povabi najbolj znano italijansko mamico, Anno Mario Franzoni. Costanzo zavoha senzacionalnost zgodbe, ki še ni bila dovolj dobro obdelana. V svojo oddajo ne povabi samo znano mamico, ampak (po pritiskih iz višjih nadstropij) tudi njenega odvetnika Carla Taor-mino (tesnega Berlusconijevega prijatelja, kakšno naključje), ki lahko pravno pojasni ozadje primera in, glej ga zlomka, ravnokar rabi močan vbrizg medijske pozornosti. Da bi tekmecu ne ostal dolžan, povabi Vespa na naslednji Porta a porta mamico Anno Mario, odvetnika Taormino in agente tajne obveščevalne službe Sisde, ki bodo nenasitni publiki razkrili, da leži za to zgodbo prava zarotniška afera, ki spominja na afero umora JFK. No, v iskanju novosti si zagotovi Costanzo ek-skluzivo: v Italijo tajno pripelje predstavnike CIA, ki potrdijo ugotovitve o zarotniški aferi in svetovni javnosti razkrijejo, da se v ozadju skriva vseprisotna senca Al Quaide in Bin Ladna. Le kaj si bo sedaj domislil Vespa? Šušlja se, da bo v kratkem pripravil posebno oddajo na priljubljeno tematiko Umor v vasici Cogne. Pri tem mu je uspel veliki met: v oddajo bo neposredno iz ZDA, iz najvišjih nadstropij sedeža FBI, v Italijo priklical dva cenjena agenta, Foxa Mul-derja in Dano Scully, ki se že več kot 10 let ukvarjata s t.i. X-files (primeri, ki jih racionalno ni mogoče razložiti in v katerih pogosto nastopajo vesoljci). Tajna agenta sta ugotovila, da pravzaprav ne gre za navadno zaroto, kot so ugotavljali vsi strokovnjaki doslej. Prišla sta na sled strašni novici, da bo naš svet v kratkem napadla grozovita interplane-tarna armada s kapitanom Kirkom, E.T.-jem in učiteljem Yodo na čelu. To bo šele grozno!!! Vas od strahu že daje preganjavica? Brez skrbi, še dobro,da so Američani izvolili Busha. In da je človeštvo izbralo informacije kot tako pomembne vrednote. Andrej Čemic ':'y. °<®,{ y.K s :/•, &&:/*■'• ■ '' *f/s w; ■<3V';'-- -ir^ .-■ ■--■ .■■,. «8* \ IF ■ * v A W9Č \ s^Cv J5r i.’. *.-.••* )& IITi ^'/- G1M K:5 :'JP BF ' b M'- JBi- ' v#5f '* .• a i * s ■*«.; v V r ■ • ,». , \ • S 'TJ? UB&V- ■V:^;«T ; •>• ; JfjP • /*• ' W/Ib / jjti : ••• vA/ilr ■r ',>.c 'rt w J rv^ .,•>», v V' y ■' V.- *«SN* fVair / 71 *, ww^Skb.it * \ 'v 7x« ✓ Vam želita ADRUZNA)6ANKA A lOBERDOB in SOVODNjE —-^v www.bccdos)tt %%€^p ' srečen Božic in uspešno novo leto I že nad ustvarjata zaupanje, o osnovne in inovacijske blaginjo številnim obča načrte civilne družbe, v različnosti je naša moč