Lepi uspehi tov. Radovana Gobca Na veji kulturncga naprcdka jc iz naših vrst pognal že marsikateri brst, ki se jc lepo razcvetel. Brez dvoma je glasbeno udejstvovanje tov. Radovana Gobca pomnožilo na tej veji napredek v pravcu slovenskc operete. Nckatera njegova dela bi se smela vzporediti v vrsto večjih inozemskih operetnih tvorcev. Toda žal, Slovenci smo taki, da naše sposobne ljudi odrivamo in njihovo delo omalovažujemo, ker cenimo zlasti ono, kar gradi na polju umetnosti tujina. Prav zaradi tega se je zgodilo, da so glasbene stvaritve tav. Gobca uprizarjale do pred nedavnim le igralske družine na podeželju, dočim so šla naša kulturna središča neupravičcno mimo tega. Pod mesci je sicer »Učiteljski tovariš« prioesel razveseljivo beležko, da jc ljubljanska gledališka uprava uvrstila v gledališki program tudi eno izmcd Gobčevih del. Čas sicer beži — toda do uprizoritve do danes ni prišlo. Tov. Gobec je že 1. 1927., <ko je bil še mariborski učitcljiščnik, napisal opereto »Bog iz harcma«, ki so jo uprizorili žalski in guštanjski diletantje. Živo zanimanje za glasbo, ki se jc razvijala v tov. Gobcu že v študentovskih lctih, ga je priklenilo, da se je vrgel kot avtodidakt, obdarjen sicer z naravnimi darovi, v temeljit študij glasbe. Tako so rasle iz leta v leto stvaritve, v katcrih se je močno stopnjeval in odražal napredek glasbencga razvoja tov. Gobca. L. 1930. sta sledili dve mladinski spevoigri »V bratskem objemu« in »Pomladne cvetke«, ki sta bili uprizorjeni na mnogih šolskih odrih celo širom po Jugoslaviji. Dve leti pozneje je tov. Gobec uglasbil »Kresnička«, ki je doživel največ uprizoritcv širom po naši domovini. Celo radijska postaja Beograd je dvakrat prenašala »Kresnička«. Zatem je napisai komično spevoigro v enem dejanju »Kuga« ter komični dvospev v enem dejanju »Boj mcd malim in velikim«. Do pravega operetnega udejstvovanja pa se je povzpel z opcreto »Hmeljska princeza«,  ki jo je napisal 1. 1933. Ta opereta je do danes doživcla že 26 predstav in je šla skoraj skozi vse večje diletantske odre. L. 1935. je končal spevoigro v 4 dejanjih »Tremerski dukat«, ki je sicer največje njegovo delo, a se je izvajalo le v Laškem, ker je opereta zaradi tehničnih ovir na malih odrih težko uprizorljiva. Tega leta je tudi uglasbil pevske vložke za mladinsko igro »Trnjulčica«. Ko je tovariš Gobec 1. 1938. učiteljeval v Henini, je nastala opereta »Planinska roža«, ki so jo uprizorili v Brežicah, Guštanju. Gomilski in Bohinjski Bistrici, in je povsod žela prav lepe uspehe. Isto leto je izdal tudi zbirko mladinskih aborov pod naslovom »Mladina poje domovini«. Med drugim je napisal tov. Gobec nekaj moških in mešanih zborov ter uglasbil več let zaporedoma glasbo k prostim vajam Sokolske žuPe _v Celju. Prispeval jc tudi glasbo k naraščajskim prostim vajam za vsesokolski zlet v Beogradu leta 1941. Priložnostno je uglasbil tudi nekaj cerkvenih pesmi. Lansko leto je uglasbil pevske vložke k dr. Doboviškovi opereti »Habakuk«, ki jc dozivela krstno predstavo dne 24. decembra v manborskem gledališču. Dncvna kritika je sprejela m ocenila glasbeni del operete pohvalno ter osvojila celo trditev, da diha v glaisbi precej izvirnosti. Tako je tov. Gobec pradrl prvič v širšo javnost. »Habakuk« je doživel že mnogo uprizoritev. Mariborsko gledališko osebje bo gostovalo s to opereto 7. februarja v celjskem gledališču. Za to predstavo so vstopnice že popolnoma razprodane, kar jasno dokazuje. kako zanimanje vlada med občinstvom. Zaradi tega je mariborska gledališka uprava sklenila, da gostuje v teku mesca februarja še enkrat v Celju. Nas veseli tovarišev uspeh, ker je to nkrati tudi naš ponos. Tov. Gobec ofoeta, da se v glasbenem oziru povzpne v še vočji meri, do gradnje umetmško kakovostnih del in bi bilo zaradi tega nujno potrebno, da za njegov glasbeni razvoj skrbi prosvetna oblast saj s tem, da mu poveri službeno mesto v bližini kakega kulturnega središča. Provinca in samota mlade umetnike ubijata, ker zavirata poedincem vzpon k lzpopolnjevanju. Podeželje zlasti ne more nuditi pravih vzpodbud, ki je glavno gibalo mladcga oblikovalca. Umetnik potrebuje tudi zimanjih impulzov, ki morejo dvigniti porast njegovih spcčih, umetniških tvornih sil. To jedro manjka tudi tov. Gobcu, kar močno izpričujejo faze tvornosti v njegovem glasbenem razvoju. Učiteljstvo mu k njegovemu poslednjemu uspehu častita. Želi si obenem, da bi mu njegova muza vdahnila še mnogo uspcšnih stvaritev, hkrati pa obogatila našo domačo operetno literaturo, kjer operetni kronist more zaznamovati občutno vrzel in celo sušo. Gotovo je, da bo gostovanje mariborskih gledaliških igralcev v Celju privabilo k uprizoritvi »Habakuka« tudi mnogo naših tovarišev iz bližnje in daljnje okolice. Pray bi pa bilo, da mariborska gledališka uprava izposluje gostovanje te operete v beli Ljubljani. Bržčas se zato ne bodo stavljale nobene ovirc, ko so glede medsebojnih gostovahj obeh gledališč navezani najlepši stiki in je gotovo, da je tudi mariborski gledališki operetni amsambel na lepi razvojni stopnji. D. P.