List 33. t Vertnarske skušnje. (Kako breskve, mandeljne in marelice obrezovati). Na kaj naj vertnar pri breskvi sploh pazi? Breskvi ne sme preveč zarodnega lesa pušati. Ona poganja dolge zarodnc mladike, na kterih se le enojni cvetni popki nahajajo; ti se morajo na četerti del svoje dolgosti do tistih spijočih očes obrezati, iz kterih se boljše in rodovitniše mladike pričakujejo. Kako obvarovati, da breskve ne z gube preveč vej in gole ne postanejo? Ce si breskev, kakor smo ravno rekli, izperva dobro ogleštal, boš goljavo za-branil, ako jo porežeš, tako, da ostanejo le močne mladike. Rezati jih moraš pa po primeri njih debelosti, tako, da naj debeli še za tri četert, srednje na dve tretjini, tanke pa na polovico njih dolgosti skrajšaš. Kako se mora breskev na les in na zarod v obrezovati? Ce so sadni poganjki in listne očesa narazen, se morajo mladike vselej na lesnem očesu skrajšati; če so pa sadne mladike s trojnimi očesi nastavljene, takrat je srednje oko vedno listno ali lesno oko, in vejica se mora pri trojnem očesu odrezati. Sadni popki se morajo pa varovati. Vsi šibkeji odrastki, naj so na lanski obrezi ali na močnih letnih mladikah, se morajo odrezati. Kako gre marelice in mandeljne obrezovati? Ravno tako naj se s marelico in mandeljnom ravna, ker marelica in breskva ste si v rasti kakor brat in sestra. (Kako peške sejati). Od tega se je že veliko pisalo. Ta pravi, da je bolje peške sejati v ver s ti, uni pa, da je bolje jih sejati čez in čez po gredi. Naj povem jez svoje skušnje. Za peške je vselej dobro, če se spravijo kmali v zemljo, da ne ležijo predolgo okoli. Po mojih skušnjah je pa vselej bolje, peške sejati čez in čez po gredi, ne pa v verstah; — zakaj? Zato, ker pervič imajo drevesca potem več prostora pod zemljo in nad zemljo, so tedaj bolj na soncu in na zračnem, in zatega voljo se krepkejše sponašajo; če stoje drevesa kakor soldatje tesno v verstah, ne rastejo krepke; — pa tudi zavoljo miš je bolje peške čez in čez saditi kakor v verstah za to, ker miši čez in čez vsejanih pešk ne staknejo tako lahko kakor onih, ki leže po versti; zakaj kakor hitro je miš staknila pervo peško, stakne lahko tudi drugo, tretjo in tako po versti vse do zadnje. Da spraviš vse peške enako globoko pod zemljo, vzemi na lahki zemlji za pavec persti iz grede in jo spravi na kup; potem vsej lepo enako peške čez in čez, in poprej odvzeto zemljo posuj po njih. Kjer ni lahke zemlje in se morajo peške v težko sejati, je bolje jih poverh grede raztrositi in jih potem s čistim peskom za poldrugi pavec pokriti; če jih zasuješ s težko zemljo, mlade drevesca ne morejo težke odeje prebosti, in ker jo zimska moča še bolj sterdi, grejo še prej pod zlo.