CIP - Katalo`ni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knji`nica, Ljubljana 930.253:09(064) JERENEC, Mira Zbiranje in ohranjanje pisnih ter tiskanih dragocenosti : razstava ob 110-letnici Muzejskega dru{tva Ptuj / [avtorici kataloga Mira Jerenec, Marija Hernja Masten ; fotografije Albin Kova~i~, Boris Fari~, Foto Langerholc]. - Ptuj : Knji`nica Ivana Potr~a : Zgodovinski arhiv, 2003 ISBN 961-6305-06-9 (Zgodovinski arhiv) 1. Hernja-Masten, Marija 126630144 ZBIRANJE IN OHRANJANJE PISNIH TER TISKANIH DRAGOCENOSTI K A Z A L O Predgovor 5 Marija Hernja Masten Zbirateljstvo in nastanek zbirk Muzejskega dru{tva - osnova zbirkam muzeja, knji`ice in arhiva 7 Mira Jerenec Starej{i fond v Knji`nici Ivana Potr~a in njegovi ustvarjalci 15 Katalog k razstavi 23 Zvonko Verta~nik Filatelisti~na razstava ob jubilejih Knji`nice Ivana Potr~a Ptuj in Zgodovinskega arhiva Ptuj 51 Vse tri ptujske profesionalne kulturne ustanove – muzej, knji`nica in arhiv, nova spoznanja o raziskovanju preteklosti, nove zbirke in rezultate svojega dela obi~ajno navezujejo na jubilej ustanovitve Muzejskega dru{tva Ptuj, v letu 1893. Skozi vse leto 2003 so ob 110-letnici ustanovitve, potekale {tevilne kulturne prireditve ptujskega muzeja. S pri~ujo~o razstavo se v obletnico vklju~ujeta tudi Knji`nica Ivana Potr~a in Zgodovinski arhiv, ki imata korenine nastanka in formiranja svojih starej{ih fondov ter zbirk prav v Muzejskem dru{tvu. Z razstavo obe ustanovi `elita po~astiti spomin na delo vseh tistih posameznikov, zanesenjakov, ljubiteljev in strokovnih ter kulturnih delavcev, ki so vse svoje `ivljenje posvetili zbiranju pisnih, knji`nih in tiskanih dokazov na{e preteklosti in so se le-ti preko zbirk Muzejskega dru{tva ohranili ter postali sestavni del bogatega knji`nega ali arhivskega fonda obeh ustanov. Razstava prikazuje knji`ne in arhivske dragocenosti, zbrane v ~asu od ustanovitve Muzejskega dru{tva do prvih let po drugi svetovni vojni. Dalje prikaz ne posega, saj sta pri~eli tako knji`nica kot arhiv hoditi lastno, samostojno strokovno pot. Marija Hernja Masten Mira Jerenec 5 ZBIRATELJSTVO IN NASTANEK ZBIRK MUZEJSKEGA DRU[TVA -OSNOVA ZBIRKAM MUZEJA, KNJI@NICE IN ARHIVA Ob 100-letnici Muzejskega dru{tva je bilo o delovanju dru{tva ter institucij – ki so iz njega iz{le v posebni tematski {tevilki Kronike,1 posve~ene temu jubileju – mnogo zbranega in zapisanega. V tem kratkem prispevku `elim iz skromno ohranjenih zapisnikov mestnega sveta osvetliti ~as delovanja posameznih zbirateljev ter odnos mesta, ki se je pri~elo zavedati bogastva dedi{~ine in ustanovitve Muzejskega dru{tva, v katerem imata zasnovo svojih starej{ih zbirk tako knji`nica kot arhiv. Prebivalci mesta Ptuja in okoli~ani so bili navajeni `iveti s starinami, zato so bile zanje nekaj povsem obi~ajnega in tako tudi njihova skrb zanje ni bila vedno vzorna. Na drugi strani se je med posamezniki zgodaj izrazilo veliko zanimanje za zgodovino in ohranjanje starin, tako da se je okoli leta 1680 lotil sestave obse`nej{ega topografsko-zgodovinskega zapisa hajdinski `upnik in humanist, Jurij Hauptmani~.2 Zavest, da je Ptuj zgodovinsko bogato mesto, ki je odigralo pomembno vlogo kot trgovsko kri`i{~e, v obmejni in obrambni politiki de`ele, v vseh zgodovinskih epohah, je vzbudila pri posameznikih potrebo po raziskovanju preteklosti. Curk je zapisal: »... `e humanizem, posebno pa ~as klasicizma in romantike v za~etku 19. stoletja, je o`ivil zanimanje za starine in s tem tudi prve sis-temati~ne raziskave za ohranjevanje predvsem arheolo{kega gradiva«.3 V tem ~asu se je mo~no raz{irilo zbirateljstvo, ki je bilo med izobra`enci moda in je obsegalo skoraj vsa podro~ja ter tako prispevalo k ohranjanju kulturne dedi{~ine. [tevilni Ptujski me{~ani so zbirali stare knjige in si ustvarjali knji`nice, drugi so ljubiteljsko brskali po bli`njih hajdinskih njivah ter zbirali stare rimske novce, drugi spet so zbirali slike, etnolo{ko blago itd. Kronika – ^asopis za slovensko krajevno zgodovin., Ljubljana, letnik 40, 3/1992. ZR g- o3d5ovJiunrsi jk Hi aa ruhpi tvm Patnuij~ (, ZAApPo)l o, gRuoskocpairsmnianuzsb idr ke ah, o srrigenn-. Gre torej za ~as, ko so na Ptuju delovali voja{ki kurat Golobovega beneficija, da contagione Pettoviensi (zgodovinski oris Ptuja in Simon Povoden (1753–1841), knji`ni~ar in arhivar minoritskega konventa na oCpuirsk,d Jiv.j:a On jba 8ku0g-leetnnaiciP Pt uojukravjilnestikhe 1ga67m8u–z1e6ja82P)t.uj. V: Ptuju, Ludvik Pe~ko (1804–1873) ter oba ptujska zgodovinarja Ferdinand Ptujski zbornik IV, Maribor 1975, str. 9. Raisp (1818–1898) in Josef Felsner. 7 Zbiranja anti~nih preostankov starin, novcev in drugih predmetov je potrebno obravnavati s te`njami takratnega muzealstva, ki je bilo po eni strani pozitivno – saj se je tako gradivo ohranjalo – po drugi strani pa negativno, saj so privatni zbiralci gradivo odva`ali iz okolja, kjer so ga na{li; zato lahko anti~ne ostanke Poetovione najdemo danes v muzeju na Dunaju, v Gradcu in Mariboru. Simon Povoden je zbral kamnite spomenike, ki so le`ali naokrog po Ptuju, jih v svojih {tevilnih delih opisal ter jih leta 1830 dal vzidati v mestni stolp, s ~imer jih je re{il pred propadom in odtujitvijo Ptuju, mestu pa je tako ustvaril prvi muzej na prostem. Vendar mesto Ptuj dela kurata Povodna ni kaj posebej cenilo, kar je v svojih zapisih ve~krat tudi izpri~al. Med pomembne zapisovalce in zbiralce podatkov ptujske zgodovine sodi prav gotovo dr. Rudolf Hönisch. Ludvik Pe~ko v uvodu minoritske kronike navaja, da je pri pisanju zgodovine uporabljal Hönischeve regeste, ki pa so se `al izgubili; ohranila se je drobna knji`ica, ki vsebuje zbrane nekatere podatke o zgodovini Ptuja. [ele v petdesetih letih 19. stoletja se je mesto samo pri~elo zanimati za svoje starine in jih po~asi zbirati za lokalni mestni muzej, za katerega so l. 18594 od grajskega oskrbnika Seehanna odkupili 150 novcev in jih uvrstili v novonasta-jajo~o zbirko. Sicer o tej mestni zbirki ni zapisanega in znanega prav veliko, in ker tudi ob~inski arhiv tega ~asa ni ohranjen, ni znano, v kolik{ni meri si je mestna oblast prizadevala za{~ititi kulturne spomenike na svojem teritoriju, in kaj vse je ta zbirka obsegala. K osve{~anju mestne oblasti so najbr` pripomogle strokovne razprave o ptujskih antikvitetah, ki so jih pri~eli objavljati tuji strokovnjaki.5 Za ptujske starine je pokazal zanimanje celo cesar Franc Jo`ef. Leta 1873, ko se je nekaj dni mudil na obisku na Ptuju, se je zadnji dan po kosilu, ki ga je imel z najo`jimi sodelavci na turni{kem gradu, pripeljal v mesto, se ustavil na Glavnem trgu, si v spremstvu `upana ogledal rimski nagrobnik Septima Severa, t. i. Orfejev spomenik.6 Kljub vsemu pa so v tem ~asu {tevilne kulturne spomenike iz Ptuja odpeljali v tujino. Prof. Franc Ferk (1844–1925),7 ki je bil od rane mladosti povezan s Ptujem – saj je tukaj kot kaplan slu`boval njegov stric, M. Ferk; tukaj je hodil v ljudsko {olo in tukaj je 1874. leto dni kot profesor slu`boval na ptujski ni`ji gimnaziji. Na Ptuj se je od leta 1878 redno vra~al, delal na terenu, predvsem pa zbiral arhivalije ter sodeloval pri arheolo{kih izkopavanjih.8 Portret Simona Povodna (1753–1841), objavljen v ^ZN leta 1933 4 Ciglene~ki, M.: Muzejsko dru{tvo in muzejske zbirke. V: Muzejsko dru{tvo Ptuj 1893–1956 – Zgodovinsko dru{tvo v Ptuju 195–1983, Ptuj 1983, str. 10–21. 5 1873 je iz{la Momsenova {tudija o ptujskih anti~nih napisih, 1877 pa Conzejeva objava ptujskih plasti~nih in reliefnih spomenikov (prim. op. {t. 3). 6 ZAP, R-73, Kronika Ptuja 1873–1886, str. 10; 6. spet. 1873. 7 Ali~, F.: [tirje ptujski lokalni zgodovinarji, ki so pripravljali, ustanovili in vodili na{ muzej. V: Ptujski zbornik 1893-1953, Ptuj 1953, str. 12–13. 8 [amperl Purg, K.: 90 let plodnega delovanja muzejskega in nato zgodovinskega dru{tva v Ptuju. V: Muzejsko dru{tvo Ptuj 1893–1956 – Zgodovinsko dru{tvo v Ptuju 1956–1983, Ptuj 1983, str. 3. 8 V ~asu `upanovanja dr. Karla Bresniga, leta 1877, je mestni svet, ki so ga sestavljali Bauer, Eckl, Ferk, Fersch, Fichna, Bratscko, Goriupp, Kasper, Luschar, Murschetz, dr. Ploj, Strohmeier, dr. Strafella, okrajni glavar Trautvetter in Wibmer, sprejel nekatere odlo~itve, ki ka`ejo na zavedanje in premi{ljeno ravnanje s kulturnimi spomeniki. Vsi ~lani mestnega sveta so bili znani in ugledni Ptuj~ani, ki jih kasneje najdemo med ~lani Muzejskega dru{tva. Tega leta so obravnavali predajo nagrobnika Friderika Ptujskega, o katerem so razpravljali na dveh sejah. Na seji 12. marca 18779 so razpravljali o pobudi ptujske gospo{~ine, da bi postavili »nazaj«10 nagrobnik Friderika IX., zadnjega Ptujskega gospoda. Iz skopega zapisa lahko razberemo, da je nagrobnik imela v lasti mestna ob~ina. Svet se s predlogom uprave ptujske gospo{~ine ni strinjal in gradbeni sekciji dodelil nalogo, za postavitev spomenika poiskati primerno lokacijo. 11. junija leta 187711 so v mestnem svetu obravnavali dopis profesorja Gaupmanna – sicer korespondenta cesarsko kraljeve centralne komisije za ohranjanje in varovanje stavbnih in umetni{kih spomenikov – naj se pokrov sarkofaga zadnjega ptujskega gospoda postavi in prenese na ptujski grad, kjer ga bodo dali vzidati; Gaupmannov dopis ni ohranjen, po vsej verjetnosti pa je v obrazlo`itvi navajal, da nagrobnik zadnjega Ptujskega gospoda bolj kakor v samo mesto sodi v sklop grajskega kompleksa. V mestnem svetu so profesorju Gaupmannu odgovorili, da se s prestavitvijo in predajo spomenika strinjajo, ~e bo gospo{~ina dala zagotovilo glede prevzema transportnih stro{kov; `upana mesta pa so pooblastili, da izvede predajo spomenika. 9 ZAP, Mestna ob~ina Ptuj (MOP), knj. 92; Zapisniki mestnih sej 1877–1886, str. 7; seja 12. marec 1877. 10 Iz zapisnika je razvidno, da je imela nagrobnik v lasti ta ~as mestna ob~ina. Ni pa razvidno, kje ga je dobila ali `elela postaviti. 11 ZAP, ibidem, str. 21–22, seja 11. junija 1877. 12 ZAP, ibidem, str. 48, seja 30. marca 1878. 13 ZAP, MOP, {k. 2, spis 1513 in 1676/ 1880. 14 ZAP, ibidem, str. 114, seja dne 4. oktobra 1880. Na zbiranje kulturnih predmetov ka`e tudi to~ka, ki so jo obravnavali na isti ob~inski seji. Profesor Rudolf Gaupmann je ob~ini podaril portret biv{ega `upana Casparja Dengga. Za zahvalo ga je ob~ina oprostila pla~ila dolga za najemnino stanarine v vi{ini 66 goldinarjev. Mestna ob~ina je posamezne predmete nakupovala, nekatere dobila v dar. Na seji 30. marca 187812 je `upan Bresnig navzo~e seznanil, da je `ena pokojnega dvornega urarja, Leopoldina Marenzeller iz Dunaja, na `eljo mo`a – po rojstvu Ptuj~ana – mestni ob~ini podarila dragoceno nihajno uro, ki so jo obesili v sejni dvorani mestne hi{e. Leta 188013 je bila ideja o mestnem muzeju `e tako zrela, da je mestna ob~ina zanj iskala primerne prostore. S pro{njo so se obrnili na grofico Herberstein; leta naj bi ob~ini odstopila dve ali tri sobe v pritli~ju gradu. Grofica Herberstein je ob~ini odklonila najem prostorov z obrazlo`itvijo, da prostore potrebuje slu`in~ad. Na seji mestnega sveta so 4. oktobra 188014 razpravljali o zavrnjeni 9 pro{nji glede prostorov za lokalni muzej, naslovljeni na upravo gospostva Gornji Ptuj. Na predlog mestnega svetnika, direktorja gimnazije, A. Fichne, so pooblastili sekcijo I, ki je bila zadol`ena za re{evanje zadev s podro~ja bogo~astja, {olstva, gledali{~a, da naj najde re{itve o na~inu in mo`nostih za ustanovitev muzeja – kako se torej naj zagotovijo potrebna sredstva ter mo`na lokacija za muzej. @e na naslednji seji15 je bil sprejet sklep, da se za prostor muzeja iz prora~unskih sredstev ob~ine odobri 100 goldinarjev za pla~ilo najemnine. Najbr` je {lo za prostor v De`elni ni`ji gimnaziji (dana{nji osnovni {oli Olge Megli~), kjer so bili zbrani predmeti lokalnega muzeja. Za ohranjanje spomenikov je prihajalo mnogo pobud s strani me{~anov. 188116 je na pobudo prof. Gaupmanna Orfejev spomenik dobil za{~itno streho in ograjo. Za njegova prizadevanja mu je ob~ina izrekla zahvalo. Tega leta je mestna ob~ina sklenila, da bo dala restavrirati Marijin steber pred minoritskim samostanom in za to namenila 100 goldinarjev iz ob~inske blagajne. K zbiranju sredstev za restavracijo stebra pa so pritegnili tudi me{~ane.17 Leta 1885 je de`elni muzej v Gradcu `elel prevzeti stari zgodovinski me~, mestnega sodnika, na katerem so zapisana imena sodnikov od leta 1555 naprej. Ob~inski tajnik Negroni je k ~etrti to~ki dnevnega reda seje zapisal: »Prav tako se zavrne zahteva de`elnega muzeja iz Gradca, da bi mu mesto prepustilo me~ ptujskega sodnika. Ta me~ je namre~ {e edini zgodovinsko dragocen spominski predmet, ki ga je mestni ob~ini uspelo re{iti, kot pomemben dokaz njene bogate preteklosti.«18 Kljub temu, da je bil ugled De`elnega muzeja velik, je Ptuj~anom uspelo doma ohraniti dokaze lastne avtonomne oblasti. Ko je leta 1908 mestna ob~ina pod vodstvom `upana Orniga odstopila ves starej{i arhiv mestne avtonomne oblasti kot depozit s pridr`kom lastninske pravice v [tajerski de`elni arhiv, je brez pomislekov oddala tudi oba srednjeve{ka mestna pe~ata, ki se v omenjenem arhivu nahajata {e danes.19 Da bi se prepre~ilo odna{anje in odtujevanje kulturnih dobrin s Ptuja, je bilo leta 1893 ustanovljeno Muzejsko dru{tvo Ptuj. Prva pravila dru{tva iz leta 1893 v ospredje postavljajo ustanovitev lokalnega muzeja, ohranjanje umetnostnih in zgodovinskih spomenikov, zbiranje rimske ostaline in pospe{evan-je arheolo{kih izkopavanj. Tako ob nastanku dru{tva {e niso definirali tudi zbiranja arhivskega gradiva. Prvi predsednik dru{tva je bil Josef Ornig, ptujski pekovski mojster, znan po svojem negativnem odnosu do Slovencev, vendar sposoben gospodarstvenik 5 ZAP, ibidem, str. 115, seja dne 8. novembra 1880. 6 ZAP, ibidem, str, 136, seja dne 13. junij 1881. 7 ZAP, ibidem, str. 138, seja dne 4. julij 1881. 8 ZAP, ibidem, str. 292, seja 12. avgust 1885. 9 Hernja Masten, M.: Korenine arhiva segajo v Muzejsko dru{tvo Ptuj. V : Kronika, Ljubljana 1992, letnik 40, {t. 3, str. 138-141. 10 0 ZAP, MOP, knj. 94, zapisniki sej mestnega sveta 1894-1900, str. 486, seja z dne 31. julija. in poznej{i ptujski `upan, ki je dru{tvu v ~asu svojega `upanovanja tudi izdatno pomagal. Podpredsednik dru{tva je bil gimnazijski profesor Martin Cilen{ek, zbiralec mineralov, ki je svojo bogato zbirko podaril dru{tvu, in `e prej omenjeni Franc Ferk, ki je veljal za pobudnika ustanovitve dru{tva. Leta 1894 je Ferk svojo zbirko ponudil mestni ob~ini. Ferk je v Gomilicah (blizu Ehrenhausna v Avstriji) ustanovil lastni muzej, vendar se je zaradi zamere odlo~il, da ga prenese na Ptuj. V volilu, s katerim je mestu prepustil svoje zbirke, je postavljal zahtevne pogoje. Ferk si je med drugim pridr`al pravico vodenja muzeja in z drugimi zbirkami predane knji`nice, ki ni imela le knji`nih del, temve~ je vsebovala tudi arhivalije. Ferkovo darilno pismo je bilo sestavljeno leta 189920 in so ga sprejeli na seji mestnega sveta. Florentina in Franc Ferk sta mestu prepustila svoje zbirke in kapital v vi{ini 10.000 kron glavnice, kar je vsako leto navrglo 200 kron obresti. Mestna ob~ina bi morala pri vzdr`evanju muzeja soparticipirati v vi{ini 500 kron. Delni prevzem zbirk, posebej obse`ne Ferkove knji`nice, je bil opravljen `e leta 1895. Ferkova zbirka kulturnozgodovinskih, naravoslovnih predmetov, arhivalij, in pa knji`nica, so – z `e obstoje~imi zbirkami ptujskega lokalnega muzeja – temeljna zasnova muzejskih zbirk dana{njega Pokrajinskega muzeja Ptuj, arhiva in knji`nice. Prepis volila Florentine in Franca Ferka iz leta 1899 11 Zbiralci so bili po ve~ini osredoto~eni na zbiranje arheolo{kih ostankov in ne toliko na zbiranje pisnega ter knji`nega gradiva. Prof. Franc Ferk pa je zbiral tudi tovrstno gradivo, katero danes predstavlja dragoceni del zbirk Zgodovinskega arhiva. ^e predstavimo nekaj primerov tega starej{ega gradiva, ki so ob nastanku arhiva kot samostojne ustanove pre{li v njegovo strokovno varstvo, se ve~ina tega nahaja v Rokopisni zbirki, zbirki Muzejskega dru{tva Ptuj in zbirki cehov. Posamezni dokumenti nam ka`ejo, na kak{en na~in je bilo mo`no gradivo pridobiti. Nekaj rokopisov izhaja neposredno iz zbirateljskega obdobja prof. Ferka, kot na primer Navodila za pripravo zdravil in jedil, iz leta 1683, ki imajo na nekaterih straneh odtisnjen pe~at Ferkove muzejske knji`nice iz Gomilice. Navodila za pripravo zdravil in jedil 1683 z odtisom pe~ata Ferkove knji`nice Nekateri zbiralci so starej{e dragocene tiske in rokopise znali ceniti in so jih pridobili z nakupom. Tak primer je Rudarski red za ni`jo Avstrijo 1553, ki ga je izdal cesar Ferdinand I. (1556–64) in ima na prvi strani zapis, kjer je novi lastnik, Simon Hofsteter, zapisal, da je knjigo kupil od Toma`a Otha, zidarskega mojstra iz Gmünda. Iz kasnej{ega obdobja delovanja Muzejskega dru{tva lahko med rokopisi najdemo podarjena dela, kakr{no je npr. prepis Povodnove cerkvene zgodovine, ki ga je dru{tvu podarila slikarka Vera Simoni~ Blumenau, leta 1924. 12 Rudarski red za ni`jo Avstrijo iz 1553 z zapisom o nakupu Dru{tvo je v prizadevanjih za ohranitev arhivskega gradiva poizvedovalo pri obrtni{kih zdru`enjih, ki so hranili gradivo svojih predhodnikov cehovskih zdru`enj. Pri ve~ini je dru{tvu uspelo zbrati starej{e arhivsko gradivo, ki znotraj arhiva tvori zbirko cehov. Zadnje pridobitve segajo v leto 1939, o ~emer pri~a zapis na zadnji strani v cehovskem redu ~evljarskega ceha, ki ga je dru{tvu predala ~evljarska zadruga. Skrb za ohranjanje in zbiranje arhivov se je pokazala tudi pri zbiranju starej{ega gradiva, ki so ga neko~ {e hranila {tevilna dru{tva na Ptuju. Zbirko Muzejskega dru{tva sestavlja 65 manj{ih ostankov dru{tvenih arhivov, posameznikov, ki vsebujejo vse kategorije ahivskega gradiva: plakate, fotografije, spise, zapisnike in originalne akvarele, kakr{ni so v nem{kem dru{tvu Schllarafia, naslikal pa jih ni nih~e drug kot znani ptujski slikar Alois Kasimir, z dru{tvenim imenom Frauenlob. Razgiban ~as zadnjih desetletij 19. stoletja, ko je Ptuj dobil Muzejsko dru{tvo, je zaznamovalo zbirateljstvo in `elja po ohranjanju bogate kulturne dedi{~ine, pa naj je {lo za materialne ostanke, knji`na dela, ali pa arhivske vire. Mestna 13 Akvarel iz fonda Schllarafia ohranjen v zbirki Muzejskega dru{tva Ptuj ob~ina je bila kot avtonomni oblastni organ pritegnjena in vklju~ena v tok dogajanj. Njen odnos do dru{tva je bil spremenljiv, kakor posamezna ~asov-na obdobja v njunem ve~ kot stoletnem sodelovanju. [tevilni zanesenjaki, lokalni zgodovinarji in pa pobuda Franca Ferka, so z ustanovitvijo dru{tva mestu Ptuju dali tri pomembne ustanove, ki {e danes predstavljajo~e gibalo in ogledalo kulturnega utripa mesta. Marija Hernja Masten 14 STAREJ[I KNJI@NI FOND V KNJI@NICI IVANA POTR^A IN NJEGOVI USTVARJALCI Potrebe po sistemati~nem zbiranju in hranjenju kulturnozgodovinskega bogastva Ptuja in okolice, katero je vse pogosteje romalo na tuje, se je zavedal `e Simon Povoden, zato je dal l. 1830 vzidati stare rimske spomenike v mestni stolp in jih tako ohranil pred uni~enjem in odtujitvijo. Prizadevanja nekaterih ptujskih veljakov za ohranjanje arheolo{kih spomenikov v lastnem muzeju pa so obrodila sadove l. 1893 z ustanovitvijo Muzejskega dru{tva; slednje je nastalo iz `elje po raziskovanju, zbiranju in ohranjanju spomenikov kulturne dedi{~ine ptujskega obmo~ja in predstavlja temelj za tri ptujske kulturne ustanove: muzej, knji`nico in arhiv. Vse tri ustanove danes – vsaka na svoj na~in – nadaljujejo z uresni~evanjem nalog, ki si jih je Muzejsko dru{tvo zadalo `e ob ustanovitvi. Knji`nica kot javna ustanova uresni~uje in izvaja na~elo splo{ne dostopnosti do informacij (ki ga je uvedla `e francoska revolucija z geslom, da mora biti knji`no bogastvo dostopno vsem, in ne le samo privilegiranim slojem), s svojo domoznansko dejavnostjo pa skrbi za zbiranje in ohranjanje knji`nega ter tudi drugega gradiva, ki nastaja na ptujskem kot odraz ustvarjalnosti dru`be v preteklosti in danes. Jedro starej{ega fonda tvori knji`nica muzejskega dru{tva, kot znanstvena knji`nica, ki je nastala ob ustanovitvi muzeja kot enakovredni dejavnik, ki naj bi nudil podporo za delovanje ustanove. Velike zasluge za njen nastanek in razvoj gredo profesorju Franzu Ferku, ki je l. 1895 mestu Ptuju podaril svoje zbirke in knji`nico z okoli 4000 knjigami iz muzeja v Gomilici. Na tem temelju se je muzejska knji`nica v teku let pove~evala z razli~nimi darovi in nakupi. Po ustanovitvi [tudijske knji`nice leta 1948 je bil ve~ji del fonda muzejske knji`nice prepeljan v novoustanovljeno knji`nico. Del gradiva je pozneje bil vrnjen v muzejsko knji`nico, med njimi tudi fond pravnika in arheologa Viktorja Skrabarja, t. i. Biblioteka Scrabariana.1 1 Za podatke o stanju gradiva v Muzejski knji`nici glej [teiner, Martin: Muzejska knji`nica. V: Zbornik Pokrajinskega muzeja 1, Ptuj 2003, str.234–235. Poleg Ferkove knji`nice (ki predstavlja glavnino gradiva) sestavljajo starej{i fond knji`nice tudi knjige iz samostanskih, javnih in zasebnih knji`nic. Njihova usoda nam je {e vedno manj znana, zato si poglejmo, kako so se razvijale. 15 Nastajanje knji`nic je tesno povezano z razvojem pismenstva, pozneje pa {e z vzponom me{~anstva, ki se je `elelo otresti prevladujo~ega vpliva plemstva. Po drugi strani je na njihov razvoj izredno vplival tudi razmah tiskarske umetnosti in {irjenje tiskarn. Knjiga je bila do izuma tiskarstva izredno dragocena dobrina, kot taka predvsem predmet privilegiranih slojev. Z izumom tiskarstva pa se je zgodila bistvena sprememba: knjiga je nenadoma postala dostopna tudi {ir{emu krogu bralcev. Cenenosti tiskanega razmno`evanja se je pridru`ilo v obdobju razsvetljenstva {e prizadevanje za {ir{o opismenjenost ljudskih mno`ic, pa tudi `elja po dobi~ku, ki so ga pri~akovali od tiskanja beriva “za narod”. V ~asu pred izumom tiska je knjiga pomenila bogastvo v dvojnem pomenu: zaradi svoje vsebine in zaradi cene, ki jo je bilo potrebno zanjo pla~ati. Ve~ stoletij so knjige nastajale le za samostanskimi zidovi. Sodijo, da je bilo v 15. stoletju v Evropi kakih tiso~ samostanskih knji`nic.2 V tej samostanski kulturi tudi slovenski kraji niso zaostajali, saj je bila pokrajina gosto posejana s samostani, ki so imeli precej bogate knji`nice. Med dominikanskimi samostani je na na{em ozemlju najstarej{i prav ptujski dominikanski samostan, ustanovljen komaj 15 let po nastanku samostanskega reda, leta 1230. Kmalu za njimi so se na Ptuju naselili minoriti, 1615 so pri{li {e kapucini. Vsi trije samostani so imeli bogate knji`nice, njihove usode pa so zelo razli~ne. Minoritska knji`nica je pre`ivela viharne ~ase in je od l. 1951 uradno za{~itena (medtem ko je bila cerkev l. 1945 poru{ena) in spada danes med najdragocenej{e v Sloveniji. Prav tako delo, katerega hrani, je Trubarjev Novi testamentiz l.1557, 1560 in 1561, ki predstavlja najpopolnej{i doslej znani primerek na svetu. Leta 1951 ga je pri urejanju fonda na{el bibliotekar takratne [tudijske knji`nice, Andrej Kova~.3 Dragoceno delo je v hrambo prevzela [tudijska knji`nica, pozneje pa je le-to bilo vrnjeno v knji`nico minoritskega samostana. Slab{e se je godilo knji`nicama v dominikanskem in kapucinskemu samostanu. Jo`ef II. je l. 1786 razpustil oba samostana; tako se je med drugimi samostanskimi dragocenostmi izgubila tudi sled za knji`nico. V {tajerskem de`elnem arhivu Joanneumu v Gradcu je ohranjen zapisnik knji`nice, iz katerega je razvidno, kako bogata je bila le-ta. Kapucini so se v dvajsetih letih prej{njega stoletja spet naselili na Ptuju in do leta 1941 zbrali obilo gradiva za bogato knji`nico. Med okupacijo so 5000 knjig skrili v mestni Ferkov muzej, po vojni pa so knjige dobili nazaj.4 Danes Knji`nica Ivana Potr~a hrani nekaj knjig, za katere po pe~atih vemo, da so bile nekdaj del kapucinske knji`nice, ni pa popolnoma jasno, na kak na~in so pri{le k nam. Bibliotekar Jakob Emer{i~ je po pregledu starej{ega fonda identificiral okrog 40 naslovov in domneval, da je to kakih 70–80-odstotkov vseh, ki jih hranimo.5 2 Dolar, Jaro: Spomin ~love{tva. Ljubljana 1982, str. 212. 3 Kova~, Andrej: Pet let {tudijske knji`nice v Ptuju. Tednik, 4.9.1953. 4 Emer{i~, Jakob: Kratek pregled zgodovine knji`nic Ptuja in okolice. V: Trideset let [tudijske knji`nice, Ptuj 1978, str. 58–61. 5 Emer{i~, Jakob: Ljudska in {tudijska knji`nica Ptuj ter kapucinska knji`nica. Tipkopis. Ptuj, 1993. 16 Najstarej{a knjiga v Knji`nici Ivana Potr~a je latinska Biblija iz l. 1475. Inkunabula je bila restavrirana l. 1986. Na Slovenskem so se `e v 17. stoletju pojavile plemi{ke knji`nice, ki so bile v obdobju razsvetljenstva tesno povezane z na{o kulturo. Za najstarej{o velja knji`nica Turja{kih, ki naj bi izvirala iz 14. stoletja in je danes shranjena v Kongresni knji`nici v Washingtonu. Pomembne so bile {e nekatere druge plemi{ke knji`nice, med njimi knji`nica Janeza Vajkarda Valvasorja na Bogen{perku - danes jo hrani Metropolitanska knji`nica v Zagrebu- in @ige Zoisa, ki je sistemati~no zbiral slovensko in slovansko literaturo, ve~ina knjig pa se danes nahaja v Narodni in univerzitetni knji`nici v Ljubljani.6 Tudi na Ptujskem so `e precej pred ustanovitvijo Muzejskega dru{tva obstajali zasebni zbiralci, ki so imeli obse`ne knji`nice, vendar usoda teh knji`nic ni natan~neje znana. Po ukinitvi samostanov, v 18. stoletju je na Ptuju uradno obstajala minoritska knji`nica, poleg nje pa {e razli~ne grajske knji`nice na Ptuju in okoli{kih gradovih npr. v Dornavi, Turni{~u, Hrastovcu, Borlu idr. Iz teh zbirk hranimo danes nekaj knjig, ki pa jih {e nismo uspeli v celoti evidentirati. 6 Dolar, Jaro: Spomin ~love{tva. Ljubljana 1982, str. 322. 7 Emer{i~, Jakob: Kratek pregled zgodovine knji`nic Ptuja in okolice. V: Trideset let [tudijske knji`nice, Ptuj 1978, str. 62. 8 Sre~anje z Jutrovim na ptujskem gradu. Razstavni katalog. Pokrajinski muzej Ptuj 1992, str.51 Najdragocenej{e knjige so iz knji`nice rodbine Herbersteinov. Gre za dragocene tiske iz 16. in 17. stoletja ter pergamentne rokopisne zapiske.7 S Herbersteini so namre~ pri{le na Ptuj tudi knjige najslavnej{ega med njimi – @ige Herbersteina (1486–1566). Prvotno naj bi bile dragocenosti del hras-tov{ke knji`nice, saj je tja @iga je ve~krat zahajal.8 Leta 1549 je izdal 17 Moskovske zapiske, kjer je opisal svoje vtise in dognanja z diplomatskih popotovanj po Rusiji, do katerih je pri{el na podlagi opazovanj, ustnih informacij in pisnih pri~evanj ruskega izvora. S tem je Evropejcem odkril de`elo, katere dotlej skoraj niso poznali. Knji`nica hrani drugo izdajo tega dela, ki je iz{la v italijanskem jeziku l. 1550, poleg tega pa {e njegov rokopis na pergamentu, avtobiografsko delo s ~udovitimi barvnimi lesorezi (Gratae posteritati) in ve~ drugih dragocenosti. Del fonda iz ptujskega gradu je ostal v Muzejski knji`nici in je del t. i. grajskega ambienta. V knji`nici hranimo danes tudi dragoceno zbirko notnih rokopisov, ki predstavljajo sklenjeno zbirko komorne glasbe iz sredine 18. stoletja. Mnenja o izvoru zbirke so deljena: po ustnem izro~ilu naj bi jo na{li na gradu Vurberk, l. 1941 – pri ru{enju neke pe~i –, kot mo`nost izvora pa se pojavljajo {e drugi {tajerski gradovi, med njimi tudi Hrastovec in Dornava.9 O starej{ih me{~anskih knji`nicah nimamo veliko podatkov. Vemo, da se je l. 1793 na Ptuj priselil Franz Anton Schütz (1753–1809), ki je imel poleg tiskarne {e »Bücherleserkabinett«, nekak{no javno knji`nico. V treh letih svojega delovanja na Ptuju je natisnil ve~ knjig v kajkav{~ini, sloven{~ini in nem{~ini. Po treh letih se je preselil v Maribor, knjige pa je moral razprodati. Iz njegovega ’’ptujskega obdobja’’ so znani trije slovenski tiski: Hitra inu glatka pot pruti nebessam (1793), Volkmerjev Te deum laudamus (1795) ter kajkavski tisk Juraja Malevca Nebeszki pastir pogublenu ovczu ische (1795). Volkmerjevo delo je ohranjeno v zbirki Janka Glaserja, Malev~evo knji`ico pa hrani zagreb{ka nacionalna knji`nica. Molitvenik Hitra inu glatka pot pruti nebessam je veljal za izgubljenega vse do leta 1998, ko ga je zasebni zbiralec Franc Pajtler odkril v [martnem na Pohorju in knji`nici omogo~il, odkup tega, za zgodovino ptujskega tiskarstva tako dragocenega dokumenta.10 Ptujski kronist Raisp v svojem vodniku po Ptuju iz leta 185811 omenja knji`nico Ernesta Fürsta, obsegajo~o 3000 knjig. Usoda te knji`nice ni natan~no znana, vemo pa, da je obse`en del knjig pozneje pre{el v Ferkovo muzejsko knji`nico. O knji`nicah nekaterih ptujskih me{~anov nam pri~ajo ~udoviti ekslibrisi.12 V naj{ir{em smislu je ekslibris lahko samo podpis ali pe~at z imenom lastnika; najlep{i, umetni{ko oblikovan exksibris v obliki listka, ki je nalepljen na notranji strani knji`nih platnic, pa pri~a o lastnikovem izbranem okusu ter njegovi ljubezni do knjig(e).13 Izredno skrbno urejeno in s ~udovitimi eklibrisi opremljeno knji`nico je imel ljubiteljski jezikoslovec in publicist Davorin @unkovi~. Vodil je svojo inventarno 9 Kajzovar, Vladimir: Ptujska notna zbirka. Tipkopis. 10 Emer{i~, Jakob: “Po 200 letih se je vrnil izgubljeni sin”. V: Tednik, 11. 6. 1998, str. 8. 11 Raisp, Ferdinand: Pettau, Steiermarks älteste Stadt und ihre Umgebung. Graz, 1858, str. 16 12 Kot ekslibris razumemo liste ve~inoma manj{ega formata, praviloma nalepljene na notranji strani platnic, da s tem na estetski na~in ozna~ijo lastni{tvo knjige, vsekakor z bolj{im okusom kot s samim podpisom; v ta namen so listki ozna~eni z imenom in mono-gramom in najve~krat okra{eni z estetsko dodelanim umetni{kim motivom (gl. Pavlovec, Rajko: Osnovni namen in vsebina ekslibrisa. V: Ekslibris in knjiga. Ljubljana 1997, str. 7). 13 Jedro ekslibrisa je bil neko~ grb, saj so naro~niki pripadali predvsem fevdalni plemi{ki dru`bi, na prelomu iz 19. v 20. stol. pa se je motivika zelo obogatila in poosebila. Tako lahko najdemo na ekslibrisu portret lastnika (portretni ekslibris), lastnikovo ime, geslo in letnico v okvirju iz rastlinskih ornamenotov (tipografski ekslibris), pogled v lastnikovo knji`nico (interierni ekslibirs) itd. V modernem ~asu pa so motivi odvisni od umetnikove fantazije in `elja naro~nikov (gl. Kajzer, Daniela: Motivi na ekslibrisih. V: Ekslibirs in knjiga, Ljubljana 1997, str. 13–15). 18 Najstarejši ptujski tisk je molitvenik iz teta i 793. va=-. ---¦¦* P RUT I JS EB ESS A M, Tu je .KratkLmii...l^fe; navu^^^^gSl potrebne andohti s a ^Jlp; ;^«ftj^;- katera fhely jg$Lemo re m ni m^ fhiuleino enki^-tii>Hebefl^ vellelje c :.'&&"* ,^i»)HK %kL ¦¦¦-i- j---;^!!^- *¦¦¦¦¦ ¦ -¦¦ ¦¦—;: *- '¦'¦* ii,- ana /LL%.f>2S> ,-&?L<% Si%ut2*& iKL.-v. * ¦¦7.-9.3. '*?¦}¦' &L* 19 knjigo, segajo~o do l. 1931. @unkovi~ se je aktivno vklju~eval v polemiko o Kraljedvorskem rokopisu, zato najdemo precej del v ~e{kem jeziku. Najve~ je slavisti~ne literature, in sicer v slova{kem, ruskem, poljskem, srbskem, hrva{kem in slovenskem jeziku. Po njegovi smrti so sorodniki kakih 360 knjig podarili ptujski muzejski knji`nici, od tam pa so pri{le v [tudijsko knji`nico; med njimi je kar nekaj dragocenosti, ~e omenimo samo Megiserjev {tirijezi~ni slovar iz leta 1744. Od me{~anskih knji`nic omenimo {e zbirko ptujskega advokata Antona Brumna in dr. Frana Jurtele ter knji`nico dr. Jakoba Ploja, katero je njegov sin Oton po o~etovi smrti podaril gimnazijski knji`nici, pozneje pa je delno pre{la v muzejsko in nato v {tudijsko knji`nico. V ~asu pred drugo svetovno vojno so imeli lastne knji`nice tudi nekateri drugi ptujski me{~ani, med njimi sve~ar in medi~ar Franz Wibmer, usnjar Paul Pirich, lekarnar Poberaj /…/, o ~emer pri~a knji`no gradivo z ohranjenimi lepimi ekslibrisi. Poglejmo {e, kako je bilo z dru{tvenimi knji`nicami. Od nem{kih sta bili na Ptuju med obema vojnama vsaj dve dru{tveni knji`nici, {e prej pa je delovala Volksbücherei, ki je bila l. 1920 ukinjena, gradivo pa so odpeljali v NUK.14 Nemci so ob prihodu l. 1941 ustanovili Gemeindebücherei, iz nje je nato l. 1943 nastala Stadtbücherei. Po vojni so ’’njene’’ knjige pri{le deloma v Mestno oz. v novo {tudijsko knji`nico, v kolikor jih niso uni~ili ali pa odpeljali. Od slovenskih knji`nic je za nas posebej pomembna Ljudska knji`nica narodne ~italnice, ki je bila uradno ustanovljena l. 1907. Nemci so jo 1941 za`gali, nekaj ostankov knjig je prete`no v nem{kem jeziku. Enako usodo je do`ivela tudi druga javna knji`nica, ki jo je ustanovilo in vodilo Kmetijsko bralno dru{tvo v Kr~evini, pozneje pa Bralno dru{tvo za minoritsko `upnijo v Ptuju. Gimnazija je imela svojo knji`nico `e od ustanovitve l. 1869, katera je bila razdeljena na profesorsko in dija{ko. Med vojno so knjige iz profesorske knji`nice skrili v muzej, dija{ka pa je bila v celoti uni~ena. Z ustanovitvijo [tudijske knji`nice so ve~ji del {e uporabnih knjig iz profesorske knji`nice predali tej (novi) ustanovi. Ugotovimo lahko torej, da Knji`nica Ivana Potr~a v svojem fondu danes hrani knjige razli~nih zbirateljev, zato ni ~udno, da so med njimi resni~ne dragocenosti in raritete. [e naprej jih pridobivamo bodisi z nakupi bodisi z darovi. Kot sem `e omeni- 14 Emer{i~, Jakob: Ptujske knji`nice, profesor Ferk in mi. la, smo z nakupom pridobili dragoceni ptujski tisk, Hitra inu glatka pot pruti V. Kronika 1992/3, str. 142 20 Dalmatinovo Biblijo so na{li pri ru{enju neke starej{e zgradbe v Avstriji. V ~asu protireformacije so jo pred uni~enjem zavarovali tako, da so jo zazidali. 21 nebessam, iz leta 1793, izdajo Moskovskih zapiskov iz leta 1557, obse`no zbirko razglednic Ptuja in okolice (okoli 1200), faksimilirane izdaje ter druge dragocenosti. Ptujski rojak in nekdanji veleposlanik na Dunaju, dr. Mitja Vo{njak (1922–2003) nam je l. 1991 leta podaril izvod Dalmatinove Biblije iz leta 1584, tako da se danes lahko pohvalimo kar z dvema izvodoma tega dragocenega dela.15 Knji`nica je v zadnjih letih pridobila tri osebne knji`ne zapu{~ine. To so zbirka [tefke Cobelj (1989), Arharjeva (1993) in Potr~eva zbirka (1999); vse so formirane v posebnih zbirkah in so na voljo v {tudijske namene. Mnogi posamezniki, ki so z ljubeznijo zbirali dragocene dokumente na{e kulturne dedi{~ine, so nam jih zaupali v varstvo in s tem prispevali dele` v skupno zakladnico pisane in tiskane besede. Na tem mestu niso bili posebej omenjeni, nekaterih ne poznamo niti po imenu. Pa vendar {e kako velja, da vsak kamen~ek prispeva k bogastvu mozaika. Poleg zasebnih zbiralcev se pomembnosti zbiranja kulturne dedi{~ine vse bolj zavedajo tudi gospodarske dru`be, ki v svojih zbirkah hranijo dragocenosti iz slovenskega prostora. Tako hrani dru`ba Tenzor prvo izdajo Pre{ernovega Krsta pri Savici iz leta 1836 ter prvo izdajo Cankarjeve Erotike iz leta 1899. Bogastvo, ki se danes skriva na policah knji`nic, je v veliki meri odraz zavesti dru`be o pomembnosti zbiranja dokumentov, ki pri~ajo o njenem obstoju in njeni ustvarjalnosti. Poskrbimo, da bo tako tudi v prihodnje. Literatura Trideset let {tudijske knji`nice. Nastanek in delovanje knji`nic na ptujskem in ormo{kem podro~ju. Ptuj 1978. Littera scripta manet. Napisana ~rka ostane. 200 let knji`ni~arstva in tiskarstva na Ptuju. Ptuj 1993. Muzejsko dru{tvo in njegovi dedi~i. Kronika 1992/3. Dragocenosti ptujske knji`nice. Ptuj 1988. Slovenski biografski leksikon. Druga knjiga. Ljubljana 1932–52. Reisp, Branko: Redki stari tiski. Ljubljana 2001. Dolar, Jaro: Spomin ~love{tva. Ljubljana 1982. 5 Prvo biblijo je Muzejsko dru{tvo kupilo l. 1937. Z najdbo te knjige je povezana zanimiva zgodbica, ki jo je rad pripovedoval dolgoletni domoznanec in vi{ji bibliotekar, Jakob Emer{i~, in ki je navdu{evala staro in mlado. Pripoveduje o tem, kako je u~itelj Ko{ar na{el Dalmatinovo biblijo, in sicer: Nekega dne je v {oli opazil, da ima u~enec svojo malico zavito v nenavaden papir. Ko mu je velel, naj stopi bli`e in poka`e ta list, je presene~en ugotovil, da gre za stran iz Dalmatinove biblije. U~enec mu je povedal, da imajo na podstre{ju staro knjigo, iz katere po potrebi iztrgajo kak list (bibliji tudi v resnici manjka prvih nekaj strani). U~itelj Ko{ar je knjigo odkupil, pozneje pa jo je prodal Muzejskemu dru{tvu. O najdbi govori tudi A. Smodi~ (Ptuj erwirbt Dalamtin-Bibel, MbZ, 31. 12.1937), vendar pove le, da je u~itelj Ko{ar biblijo na{el pred leti na neki kmetiji v Run~u. 22 KATALOG K RAZSTAVI 1 Rozman, Jo`ef: Daj nam dans nash vsakdanji kruh! V’ Ljubljani 1835 Knjiga ima pe~at ptujske kapucinske knji`nice in staro samostansko signaturo 6-B-19, ki se nahaja tudi na etiketi hrbti{~a knjige. Na kak{en na~in so nekatere knjige iz kapucinskega samostana pri{le v [tudi-jsko knji`nico, ni popolnoma jasno. Vemo, da je muzejska knj`nica l. 1941 prejela v hrambo okrog 5000 knjig iz te knji`nice, po vojni pa so bile knjige vrnjene. KIP; inv. S-1268 2 Zabuko{ek, Jo`ef: Sveti krish. V’ Marburgi 1843 Knjiga ima pe~at pe~at kapucinske knji`nice in staro signaturo 6-l-18, na sosednji strani pa podpis ene izmed prej{njih lastnic. KIP; inv. S-1267 3 Vraz, Stanko: Narodne pesni ilirske, koje se pevaju po [tajerskoj, Kranjskoj, Koru{koj i zapadnoj strani Ugarske. U zagrebu 1839 KIP; inv. S-596 4 Kopialna knjiga dominikanskega samostana Ptuj ok. l. 1440 Ptujski dominikanski samostan je bil center izobra`enstva in kulture na Ptuju. Ohranjena je kopialna knjiga z zgodovino samostana in prepisi va`nej{ih listin. Kodeks ima za pisno podlago papir, platnice so iz rjavkastega kartona. Na sprednji platnici je nalepka, na kateri je originalni naslov Collektaneum bei dem predigerkloster zu Pettau. SI ZAP 70/68. Rokopisna zbirka, sign. R- 68. Originalni rokopis ok. l. 1440, papir, folio 1- 131, velikost 23,5 x 29,5cm, jezik latinski in nem{ki. 5 Knji`nica minoritskega samostana Ptuj Pokrajinski muzej Ptuj, fototeka oddelka kulturne zgodovine. 23 Prva stran kopialne knjige dominikanskega samostana na Ptuju z zgodovinskim zapisom o nastanku in delu samostana, ok. 1440. ZAP 24 6 3. avgust 1893, ustanovitev Muzejskega dru{tva Ptuj in hkrati za~etek nastajanja ptujske knji`nice in arhiva Pravila Muzejskega dru{tva je odobril ob~inski svet mestne ob~ine Ptuj, 25. maja 1893, {tajersko de`elno namestni{tvo v Gradcu, 8. julija 1893, v kataster dru{tev mestne ob~ine pa je dru{tvo bilo vpisano 12. julija 1893. Ustanovni ob~ni zbor dru{tva je bil 3. avgusta 1893. Med glavne naloge dru{tva je sodilo, poleg ustanovitev lokalnega muzeja, zbiranje in ohranjanje umetnostnih in zgodovinskih spomenikov. SI ZAP10/1, MD {k. 5, sign. I-5/2-2 7 Leta 1856 je bil izdan dekret, da naj `upnije in samostani zberejo in uredijo vire in zapi{ejo svojo zgodovino Zbiranje in urejanje virov ter pisanje kronik je sekavska dieceza nalo`ila vsem `upnijam in samostanom, z dekretom 15. marca 1856. Pater Ludvik Pe~ko, bibliotekar in arhivar minoritskega samostana je sestavil kroniko minoritskega samostana. Njegovo delo je rezultat petletnega anga`iranja, in sicer zbiranja, prou~evanja virov ter pisanja zgodovine, dokon~anega l. 1861. V uvodu je zapisal: »Nam Slovencem o~itajo, da nimamo zgodovine, iz ~esar bi sledilo, da ne bomo imeli nobene prihodnosti. Ali je res, kar nam o~itajo Slovencem, pa bo pokazala prav zgodovina.« SI ZAP 70/32. Zgodovina minoritskega samostana in `upnije sv. Petra in Pavla na Ptuju P. Ludvik Pe~ko, samostanski bibliotekar 1861/Geschichte des Minoritenklosters und von der Pfarre St. Peter und Paul zu Pettau von P. Ludwig Petschko Klosterbibliothekar 1861. 8 Valvazor, J. V.: Die Ehre Herzogthums Krain. III.del. Slava vojvodine Kranjske. Laybach (Ljubljana) 1689 Polihistor baron Janez Vajkard Valvasor (1641-1693) je imel na gradu Bogen{perk obse`no knji`nico z ve~ tiso~ zvezki in 8000 grafi~nimi listi, zbiral pa je tudi star denar, matemati~ne instrumente in druge redkosti. Slava vojvodine Kranjske predstavlja vrh njegovega znastvenega truda, njegovo najve~je in najpomembnej{e delo. Razstavljen izvod je bil nekdaj del plemi{ke knji`nice v dvorcu Dornava, o ~emer nam pri~ajo ekslibrisi z napisom Bibliothek Dornau 1919. O bogati dornavski knji`nici nam pri~ajo tudi ekslibrisi v drugih dragocenih delih iz 18. in 19. stoletja. Na nekaterih delih najdemo ekslibris Guido von Pongratz, Schloss Dornau, Post Moschanzen. Dru`ina Pongratz je imela dvorec v lasti med letoma 1883 in 1945. KIP; inv. N-16214-D 25 Jurij @iga Herberstein Portret iz l. 1629, neznani slikar Herbersteini so znamenita plemi{ka rodbina; mnogi posamezniki iz te rodbine so opravljali pomembne voja{ke, cerkvene in dr`avne slu`be. Jurij @iga Herberstein, sicer eden manj znanih Herbersteinov, je oble~en v slovesno obla~ilo po {panski modi, ki je bila zna~ilna za 16. in prvo polovico 17. stoletja. Zbirka PMP; inv. G-90s Lit: Vri{er, Andreja: No{a v baroku na Slovenskem. Ljubljana 1993, str. 12. Nobilitacijska diploma za Franca Korpana, zakupnika gospo{~ine Gornji Ptuj iz leta 1790 Cesar Leopold II. (1790–1792) je v plemi{ki stan povzdignil Franca Korpona, ki je bil 9 let upravitelj Lesiejeve gospo{~ine Gornji Ptuj in 11 let njen zakupnik. Korpon je dobil naziv plemeniti, »Edeler von«,dodeljen mu je bil grb, ki je Slava vojvodine Kranjske je prvi sistemati~ni prikaz na{e zgodovine, ozemlja in na~ina `ivljenja. KIP 10 26 Plemi{ka diploma Franca Korpona iz leta 1790. ZAP 11 v listini barvno izrisan in opisan. Diploma je del zbirke arhivalij Muzejskega dru{tva. SI ZAP 51, 33/191. Dunaj 10. maj 1790. Listina, pergament, libel 10 listov vezanih v knjigo. Trde platnice prevle~ene z rde~im `ametom. Pe~at, velik cesarski, v medeninasti {katli, obe{en na tekstilno kovinsko vrvico. Velikost 31,5 cm x 36,5 cm. Herberstein, @iga (Sigismund): Comentarii della Moscovia. Moskovski zapiski. In Venetia ( v Benetkah) 1550 Druga izdaja Moskovskih zapiskov v italijanskem prevodu je tiskarsko bolj{a kot prva (ki je leta 1549 iz{la v latinskem jeziku na Dunaju) in tudi bolj prak-ti~no urejena. Z delom je @iga Herberstein odkril geografijo vzhodne Evrope in prvi seznanil javnost z rusko zgodovino. Gre za izredno rédkost, saj so doslej znani izvodi tega dela le v Hamburgu, Novi Gorici, na Dunaju in Ptuju. 27 020?71 KIP; inv. N-24240-D Lit.: @iga Herberstein, odkritelj Rusije. XVI. stoletje v Rusiji in slovenskih de`elah. Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana 1999, str.95. Dragocenosti ptujske knji`nice. Razstavni katalog. LI[K 1988, str. 15. Sre~anje z Jutrovim na ptujskem gradu. Pokrajinski muzej Ptuj 1993, str.123. Gratae posteritati. Vinnae 1560 12 Po kratkem uvodu je podan lapidaren `ivljenjepis @ige Herbersteina, navedene so njegove glavne dr`avni{ke in diplomatske slu`be. Na barvnih lesorezih so prikazane podobe devetih vladarjev njegovega ~asa (cesar Maksimiljan I., sultan Sulejman Veli~astni idr.), kar {estkrat pa se je dal upodobiti tudi @iga sam. Knjiga je bila restavrirana l. 1988. KIP; inv. N-24241-D Lit.: @iga Herberstein, odkritelj Rusije. XVI. stoletje v Rusiji in slovenskih de`elah. Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana 1999, str. 99. Dragocenosti ptujske knji`nice. Razstavni katalog. LI[K 1988, str. 15. Sre~anje z Jutrovim na ptujskem gradu. Pokrajinski muzej Ptuj 1993, str.123. Acta. Wien 1558–1564 13 V pergamentni ovitek so vezana samostojna kraj{a dela z datumi izida od 1558 do 1564. Na za~etku je kronika Herbersteinovih diplomatskih misij od 1521 do 1553. Prete`ni del knjige zavzemajo prepisi raznih listin, in{trukcij in pisem, ki so jih avstrijski vladarji naslavljali na @igo Herbersteina in njegove sorodnike. Besedilo spremljajo rokopisne notice. Gre za poznej{o vezavo posameznih tiskov, ki zadevajo @igo Herbersteina, njegovo rodbino in delo. KIP; inv. N-23627-D Lit.: @iga Herberstein, odkritelj Rusije. XVI. stoletje v Rusiji in slovenskih de`elah. Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana 1999, str. 100. Dragocenosti ptujske knji`nice. Razstavni katalog. LI[K 1988, str. 15. »Mein Sigmundis Freyherrns zu Herberstein etc. dienst und Raisen mit dem 14 khurtzisten vergiffen« Spomini @ige Herbersteina na poslani{ko slu`bo. Herbersteinov rokopis na pergamentu je prepognjen v obliki harmonike in pritrjen med dve v usnje oble~eni platnici. Obsega leta od 1506 do 1558 in pred- 28 Ena izmed {estih celostranskih upodobitev, ki prikazujejo @igo Herbersteina v poslanskih no{ah in dragocenih obla~ilih, ki jih je prejel v dar na svojih potovanjih. KIP 29 stavlja spomine na poslani{ko slu`bo. Gre za kronolo{ko-faktografski pregled @igovega diplomatskega udejstvovanja. Na zadnjem listu je Herbersteinov grb. KIP, rokopisna zbirka; inv. N-24239-D Lit.: @iga Herberstein, odkritelj Rusije. XVI. stoletje v Rusiji in slovenskih de`elah. Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana 1999, str. 99. Dragocenosti ptujske knji`nice. Razstavni katalog. LI[K 1988, str. 21. Listina, Dunaj 1643, marec 31 Cesar Ferdinand III. (1637–1657) je Günterju Herbersteinu, lastniku gospo{~ine Hrastovec in ve~jega dela Slovenskih Goric, prodal dohodke od vinske tro{arine med Muro in Dravo. Cesar je te dohodke dobil od de`ele [tajer-ske, l. 1642. Zaradi velikih denarnih te`av pa jih je za dolo~eno vsoto prodal. Herberstein se je moral pri pobiranju vinske tro{arine dr`ati cenika in tarife, ki sta veljala do takrat; predvsem ni smel izkori{~ati gostilni~arjev, tafernerjev, kr~marjev in vinoto~ev. SI ZAP 51/72. Listina, orig. pergament, Dunaj 31. marec 1643. Pe~at odtrgan. Pergamentni rokopis s Herbersteinovimi spomini na posianiško službo. KIP 30 16 Pergamentna listina, s katero je Muzejsko dru{tvo leta 1910 sprejelo grofa Josipa (Josepha) Herbersteina za ~astnega ~lana Poslednji lastnik ptujskega, hrastov{kega in vurber{kega gradu je bil Josip (Joseph – Pepus) Herberstein. Za ~astnega ~lana Muzejskega dru{tva je bil imenovan zaradi svojega prispevka k raziskovanju ptujske zgodovine. Listino je napisal in okrasil z viticami ter ovalno upodobitvijo mesta Alois Kasimir (1852–1930). KIP, rokopisna zbirka Lit.: Ciglene~ki, Marjeta: Iz muzejske fototeke. V: Tednik, 31.3.1983, str.7; Ciglene~ki, Marjeta: Ptuj na starih vedutah, 1983. Sre~anje z Jutrovim na ptujskem gradu. Pokrajinski muzej Ptuj 1993, str. 49 17 Wagenseil, G. CH.: DIVERTIMENTO PER IL CLAVI CEMBALO KIP, glasbena zbirka, inv. M-30 18 Sgatberoni, Antonio: CONCERTO EX D PER IL CEMBALO Ptujska rokopisna glasbena zbirka iz sredine 18. stoletja predstavlja zaokro`en repertoar plemi{ke grajske kapele in sodi v najbogatej{i fond posvetne glasbe, najdene na na{ih tleh, ki nas vra~a v kulturno `ivljenje plemi{kih rodbin, ki so imele v 18. stoletju razko{ne dvorce v okolici Ptuja. Ustno izro~ilo kot najdi{~e omenja grad Vurberk. KIP, glasbena zbirka, inv. M-9 Lit. Bizjak, Milko: Ptujska rokopisna glasbena zbirka. V: Littera scripta manet. Napisana ~rka ostane. Ptuj, 1993, str 51. Ptujska glasbena zbirka je poleg novome{ke edina sklenjena zbirka glasbe 18. stoletja na slovenskih tleh. KIP 31 Cehovski red ~evljarskega ceha na Ptuju 1757 19 Marija Terezija je ptujskim ~evljarjem potrdila njihova cehovska pravila 2. julija leta 1757. Mestni arhiv je ob nastanku dobil gradivo cehov, ki ga je zbralo Muzejsko dru{tvo Ptuj. V~asih so bili dokumenti razstavljeni v muzejski zbirki, ki je bila v dominikanskem samostanu, v vitrini – cehi. Na zadnji strani je, poleg pe~ata zdru`enja obrtnikov ~evljarske stroke na Ptuju za sodni okraj Ptuj, zapis: »Prevzel dne 1. XI. 1939. Oddal po sklepu odbora zdru`enja muzejskemu dru{tvu Ptuj v s hrambo. Ptuj, dne 28. XI. 1939.« SI ZAP 10/18. Sign. CR- 18 original pergament, 10 listov formata libel, 26,5 x 34, 8 cm, velik pe~at cesarice Marije Terezije. Cehovski red je ptujskim ~evljarjem potrdila Marija Terezija leta 1757. ZAP 32 20 Auszug aus dem Hauptkatalog der Bibliothek enthält die Prof. F. Ferk’sche Bibliothek / Popis fonda Ferkove knji`nice. Popis je izvle~ek iz glavnega kataloga in {teje 3645 enot. Leta 1901 ga je sestavil dr. Hans Pirchegger. KIP, rokopisna zbirka 21 Originalna {katla s drobnimi tiski iz Ferkovega muzeja v Gomilici Knjige so bile razdeljene glede na stroko in ozna~ene z rimskimi {tevilkami od I do XIX. Pirchegger je v zgoraj omenjenem popisu na{tel najve~ knjig (989) z oznako II – nem{ka literatura in filozofija. KIP 22 Navodila za pripravo zdravil in jedil 1683 Rokopis ima dva dela: v prvem so od fol. 1–22 recepti za pripravo zdravil – vode, pra{kov, kadil, sokov, mazil, klistirjev, ~istil in napojev. Drugi del fol., 22–31, pa ima zbrane recepte za pripravo raznih jedi, juh, omak in mesa raznih `ivali. Manj{i rokopis izhaja iz zbirke Muzejskega dru{tva na Ptuju. Na nekaj mestih ima pe~at »Ferk Museumsbibiothek in Gamlitz«, kar pri~a, da je rokopis pre{el v last dru{tva `e ok. l. 1900, obenem s knji`nico in muzejskimi zbirkami prof. Ferka. SI ZAP 70/57. Sign. R-57 rokopis, original papir, trde platnice, format 16 x 20 cm. 23 Franz Ferk (1844–1925) Leta 1878 je v rojstnem kraju Gomilica (Gamlitz) ustanovil krajevni muzej, vendar je zbirko muzejskih predmetov in knji`nico z okrog 4000 knjigami l. 1895 podaril ptujskemu muzeju. Tako sta nastala mestni Ferkov muzej in Ferkova muzejska knji`nica. Fond te knji`nice je pozneje postal temelj za nastanek ptujske [tudijske knji`nice. 24 Ilustrirani Slovenec. Tedenska priloga »Slovenca« z dne 7. novembra 1926. Leto II, {t. 45 Priloga, ki je bila v celoti posve~ena Ptuju, nam na osmih slikovitih straneh prikazuje mestne znamenitosti, pomembne mestne mo`é in dogodke. Da je 33 med njimi tudi fotografija odbora Muzejskega dru{tva, ka`e na to, kako pomembno vlogo je le-to imelo v `ivljenju mesta. KIP, inv. S-2058 Camerario, Ioachimo: Symbolorum et emblematum ex volatibilus et in sectis de sumptorum. Centuria tertia collecta. Norimbergae (Nürnberg) 1598 Knjiga simbolov in reliefov iz sveta pti~ev Camerario, Ioachimo: Symbolorum et emblematum ex animalibus quadru ped-ibus de sumptorum. Centuria altera collecta Knjiga simbolov in reliefov iz sveta {tirino`cev. Norimbergae (Nürnberg) 1598 Knjigi sta vezani v usnje rumenkaste barve, pergamentni ovitek ima vtisnjen pozla~en ornament. V obeh knjigah je na notranji strani prve platnice zapis, ki pove, da je knjigo Ferkovemu muzeju v Gomilici leta 1881 (med ve~ drugimi) podaril advokat, dr. J. B. Holzinger iz Gradca. Na sosednji strani je starej{i zapis iz leta 1598, ko je knjiga iz{la (Georgius Gäller, p.). KIP, inv. L-178-D in L-179-D Lit.: Dragocenosti ptujske knji`nice. Razstavni katalog. LI{K 1988, str. 9. 25 XL I J I. NIL AMABL L I V S. ¦M"- -^L S^@|F ¦ Orf r*W^ tiAtsth Farem vagA cerv# cudewnm, Rarer i ves ngfaf tcrrs4&iQrd& D E rs. C ^ ace* Bogato ilustrirani knji`ici sta delo zdravnika Ioachima Cameraria (1534 - 1598) KIP Eksponat 25 34 26 Evangelia et epistolae. Evangeliji in pisma, Augspurg 1735 Knjigo je Ferkovemu muzeju leta 1887 daroval Ferkov stric Matija Ferk, kaplan na Ptuju. KIP, inv. L-164-D 27 Loniceri, Adam: Kreuterbuch, kunstliche conferteytunge der Bäume, Hecken, Kreuter, Getreyde, Gewürtze Knjiga o vzgoji dreves, grmovnic, `it, zeli{~, za~imb, In Franckfort (Frankfurt) 1582 Lesene platnice so zavite v usnje s tipi~no renesan~no vezavo 16. stoletja: reliefne podobe biblijskih oseb ali portreti protestantskih reformatorjev. Obravnava predvsem botaniko, vsebuje pa tudi pogravja iz `ivalstva, antropologije, rudarstva, zlatarstva in gumarstva. Barvne ilustracije so ro~no kolorirane Loniceri je bil sin znanega hebraista in sodelavca nem{kih protestantov Johanna in je bil po poklicu zdravnik in fizik. KIP, inv. N-16199-D Lit.: Dragocenosti ptujske knji`nice. Razstavni katalog. LI[K 1988, str. 9. Lonicerijeva knjiga opisuje sestavo rastlin in njihovo delovanje v {estih jezikih, obravnava pa tudi `ivali in kovine. KIP 35 Rudarski red za ni`jo Avstrijo iz 1553 28 Bergk Ordnung der Niederösterreichischen Lande 1553 Rudarski red je leta 1533 izdal cesar Ferdinand I. (1556–1564). Na prvo stran je zbiralec in lastnik zapisal: »To knjigo o koro{kem in salzbur{kem rudarskem redu sem jaz, Simon Hofsteter (Hofstäter), kupil za 2 goldinarja od Toma`a Otha, zidarskega mojstra iz Gmunda, dne 12. julija 1703 za 2 florina.« Na prvi strani je v rimi sestavljeno opozorilo o pravi~nosti in nepristranskosti rudarskega sodnika. Perk richter, richte recht Gott ist herr vnd du bist knecht. Würd du aber nit recht richten, vnd Gott die sach erst selbsten schlichten. Wehe alsdann dir armen knecht , daß du nit hast gerichtet recht. SI ZAP 70/56. Sign. R-56, Dunaj 1533, original, knjiga, papir, tisk , listi 1–104. Dalmatin, Jurij: Biblia, tu ie, vse Svetu pismu, Stariga inu Noviga testamen- 29 ta/Bibel, das ist die gantze heilige Schrifft: Windisch. Wittemberg,1584 Dalmatinova Biblija je prvi celotni prevod svetega pisma v slovenski jezik. Predstavljala je podlago za nove izdaje Biblije v sloven{~ini v naslednjih stoletjih in ohranjala tradicijo slovenskega knji`nega jezika . Muzejsko dru{tvo je Biblijo l. 1937 odkupilo od vinogradnika in upokojenega u~itelja Ko{arja na Kogu; le-ta naj bi jo na{el nekaj let prej na neki kmetiji v okolici Velike Nedelje. Iztrgani so bili naslovna stran in nekaj strani predgovora; manjkajo~e strani so dodali pri restavraciji l. 1986. KIP hrani {e en izvod Dalmatinove Biblije, ki smo ga v dar dobili leta 1991. KIP, inv. N-23621-D Lit.: Dragocenosti ptujske knji`nice. Ptuj 1988, str. 14. Smodi~, A.: Ptuj erwirbt Dalmatin-Bibel. V: Mariborer Zeitung, l. 77, {t. 29 (31.12.1937), str. 4. Zapis iz volila Florentine in Franca Ferka, leta 1897, o predaji in upravljanju 30 zbirk ter muzejske knji`nice. SI ZAP 6/12. Sign. MD I –6/1, {k. 8, {t. 823–824 36 Dalmatinovo Biblijo so leta 1584 natisnili v 1500 – izvodih; od teh izvodov je danes ohranjenih 78 primerkov: 36 v Sloveniji in 42 v tujini. KIP Eksponat 29 31 Strokovna knji`nica Muzejskega dru{tva v dominikanskem samostanu, v katero je bil vklju~en fond Ferkove knji`nice. PMP, fototeka arheolo{kega oddelka, neg. 215 32 Mestni Ferkov muzej 1928 Foto. Razglednica je v lasti F. Goloba 33 XXXII. Jahresbericht des Kaiser Franz Josef – Gymnasiums in Pettau. Veröffentlicht am Schlusse des Schuljahres 1900/1901 vom Direktor Andreas Gubo. Pettau. Im Verlage des Kaiser Franz Josef-Gymnasiums. 32. letno poro~ilo Gimazije Franca Jo`efa na Ptuju. Objavil direktor Andeas Gubo ob koncu {olskega leta 1900/1901. KIP, inv. N-16398-D 34 51. izvestje dr`avne realne gimnazije v Ptuju (1919/20–1928/29). V Ptuju, 1929. KIP, inv. S-2009 37 Ein treues Bild Herzocthumes Steiermark. Podoba vojvodine [tajerske. Gratz 35 1860 Delo je iz knji`nice dr. Jakoba Ploja. Na prvi strani je posvetilo iz l. 1876, ki nam pove, da je knjigo kot darilo za priden {tudij {tajerske zgodovine prejel ~etrto{olec Friedrich Ploj: “Dem Schüler der IV. Classe Ploj Friedrich zur Anerkennung des ausdauernden Fleisses im Studium der Steiermärkischen Geschichte. St. l. Realgymnasium Pettau im Juli 1876. Ant. Fichna, Director”. KIP, inv. N-16156-D Glavni katalog de`elne ni`je gimnazije Ptuj 1893/94. 36 Med profesorji de`elne ni`je gimnazije na Ptuju je bil leta 1893, ko je bilo ustanovljeno Muzejsko dru{tvo, tudi prof. Martin Cilen{ek. Ta je muzeju podaril svojo veliko zbirko mineralov. SI ZAP 142. De`elna ni`ja gimnazija Ptuj, Glavni katalog iz leta 1893 94, {t. 4/25. Stavba gimnazije 37 Gimnazija je bila ustanovljena 1869. leta. Fotografija je preslikana iz 51. izvestja gimnazije, Ptuj 1929. Knji`nica dr. Jakoba Ploja Notar Oton Ploj je gimnaziji leta 1921 podaril o~etovo knji`nico (789 del), ki 38 se je imenovala “Knji`nica dr. Jakoba Ploja”; postavil pa je pogoj, da se, poleg profesorjev in dijakov, omogo~i uporaba knji`nice slehernemu bralcu. Lit.: Komljanec, J.: Knji`nica dr. Jakoba Ploja. V.: 51 izvestje dr`avne realne gimnazije v Ptuju, 1929, str. 30–31. Jakob Ploj (1830–1899) 39 Odvetnik in narodni delavec, doma iz Grabono{. Bil je organizator ~italnic in taborov. Na Ptuju je bil ~lan kulturnopoliti~nih dru{tev, kandidat mla-doslovencev ter ~lan Muzejskega dru{tva. L. 1882 je sodeloval pri nakupu Narodnega doma. Lit.: Emer{i~, Jakob: Pomembnej{i sodelavci Muzejskega dru{tva od za~etka do danes. V.: Muzejsko dru{tvo v Ptuju 1893–1956. Ptuj 1983, str 35. Fografija je preslikana iz Vo{njak, dr. J.: Spomini. Drugi zvezek. Tretji del, od 1863 do 1873, str. 254. 38 40 Vo{njak, dr. Josip: Spomini 41 Barvni zemljevidi nam na slikovit na~in predstavljajo podobo sveta, kot so ga poznali v prvi polovici 18. stoletja. KIP Josip Vo{njak je prvi slovenski politik, ki je napisal spomine na svoje `ivljen-sko delo. Na objektiven na~in je sku{al orisati razgibano politi~no dogajanje v drugi polovici 19. stoletja; med pomembnimi sodobniki, ki ji omenja, zasledimo tudi imena, ki so zaznamovala to dobo na Ptujskem. Homann, Johann Baptist: Atlas novus terrarum orbis imperia, regna et status exactis tabulis geographice demonstrans. Novi atlas ozemelj sveta, dr`av, kraljestev z natan~nimi zemljevidi. Noribergae, 17— Atlas vsebuje 26 zemljevidov, ki so ro~no kolorirani. KIP, inv. L-456-S 42 Pettauer Zeitung (1890-1918) 1889 je za~el izhajati Pettauer Lokalanzeiger, ki se je kasneje preimenoval v Pettauer Zeitung. Redakcija: Bürgergasse 14 Tisk: Tiskarna Wilhelm Blanke, Ptuj KIP, inv. N-22231-D 39 Dr. Hönisch: Gradivo za zgodovino Ptuja in okolice 1858 43 Dr. Hönisch je bil eden izmed znanih privatnih zbiralcev starin in piscev zgodovinskih zapisov na Ptuju. Iz arhivskih virov je zbiral podatke o ptujskih {kofih, plemi{kih rodbinah, ki so `ivele na Ptuju, ali ki so imele posest v ptujski okolici, zbral je imena grajskih poveljnikov, mestnih sodnikov, »{pitalskih« mojstrov, mestnih pisarjev in me{~anov. Izrisal je tudi nekatere nagrobnike v mestni `upnijski cerkvi sv. Jurija. SI ZAP 70/44. Sign.: R-44, original rokopis, papir, velikost 20 x 25, str. 1–115. Ohranjen rokopis ptujskega zbiralca, dr. Hönischa, gradivo za zgodovino Ptuja in okolice iz leta 1858. ZAP 40 44 Druge knji`nice: Slovenske Na ob~nem zboru Slovenske kr{~anske socialisti~ne zveze prosvet leta 1907 so sklenili, da mora vsaka `upnija dobiti svoje izobra`evalno dru{tvo ali pa naj vr{i njegovo vlogo vsaj knji`nica. Za obmejne kraje, ki so bili pod mo~nim nem{kim in südmarkinim pritiskom, so se pri~ele ustanavljati t. i. potujo~e farne knji`nice. Leta 1919 so ustanovili knji`nico Svobode v stari kasarni v Panonski ulici (dana{nji Lackovi). 1935 je bila Svoboda razpu{~ena, dru{tvo se je preimenovalo v Vzajemnostin prevzelo tudi fond knji`nice; 1940 je prenehalo delovati. Manj{e knji`nice so imela tudi druga dru{tva: Dramari~no, Hranilno in posojilno dru{tvo, Orel, Sokol ... Nem{ke Nem{ke javne knji`nice so se ustanavljale predvsem pod pokroviteljstvom Schulvereina in Südmarke z poudarjeno nem{ko ’’ostjo’’. 1902 so ustanovili ljudsko knji`nico (Volksbücherei) südmarkinega dru{tva, znotraj katere so `eleli zajeti tudi Ferkovo knji`nico. Nemci so ob prihodu, 1941, ustanovili Gemeinde Bücherei, katere osnova je bila evangeljska knji`nica oz. Bibliothek des Schwabisch – Deutschen Kulturbundes. Iz nje je l. 1943 nastala Städtbücherei, ki je imela prostore v stari kasarni, na Ungartorgase 5 (prej Panonska, danes Lackova ulica). 45 Nem{ka knji`nica Städtbücherei l. 1943 ekslibris Stadtbücherei Pettau Knji`nica je hranila okrog 4000 knjig. Obsegala je kakih 500 bralcev, ki so si v glavnem izposojali planinsko literaturo, kriminalne in fantasti~ne romane. Leta 1945 je padla na kasarno bomba, ki je mo~no po{kodovala tudi knji`nico. Knjige so prepeljali v zbirni center v Narodni dom in od tu so pri{le v novoustanovljeno [tudijsko knji`nico. Lit : Auer, Hans: Ein Juwel der Stadt Pettau, MbZ 9. 10. 1943. Fotografija je preslikana iz zgoraj navedenega ~lanka. Trideset let [tudijske knji`nice na Ptuju, Ptuj 1978, str. 73–74. 46 Ekslibris Verein Südmark L. 1902 ustanovijo ljudsko knji`nico (Volksbücherei) südmarkinega dru{tva, ki je `elela zajeti tudi Ferkovo knji`nico. 41 Ekslibris Kmetijsko bralno dru{tvo v Kr~evini pri Ptuju in 47 Ekslibris Katoli{ko izobra`evalno dru{tvo za minoritsko `upnijo v Ptuju Bralno dru{tvo je bilo ustanovljeno l. 1895 kot posledica prizadevanja duhovnika Franca Gomil{aka iz Kr~evine. L. 1919 je bilo ukinjeno, ustanovijo Ka-toli{ko izobra`evalno dru{tvo za minoritsko `upnijo v Ptuju, ki je prevzelo tudi ves inventar. L. 1929 se je le-to preimenovalo v Prosvetno dru{tvo. Nahajalo se je v poslopju minoritskega samostana. 1941. so nacisti na trgu pred samostanom za`gali ve~ino knjig. Lit.: Trideset let [tudijske knji`nice v Ptuju, Ptuj 1978, str. 76-78 Ekslibrisi: 48 -@upna knji`nica v Makolah -Posojilnica v Makolah -Bralno dru{tvo pri sv. Ani v Slovenskih goricah Podatki o nekaterih dru{tvenih, o va{kih, farnih in drugih okoli{kih knji`nicah, so fragmentarni. V~asih nam o tem, da so neko~ obstajale take knji`nice, pri~ajo samo njihovi ekslibrisi, ohranjeni v knjigah. Pre{eren, France: Poesien. In Deutscher übertragung gasammelt und herausgegeben 49 von Dr. Fr. Vidic. Nem{ka izdaja Pre{ernovih poezij. Wien (Dunaj) 1901 Ljudska knji`nica Narodne ~italnice je med drugo svetovno vojno do`ivela enako usodo kot {e nekatere slovenske knji`nice: nacisti so knjige za`gali, razpustili dru{tva in zaplenili njihovo imetje. Po koncu vojne je stavba Narodnega doma pre{la v dr`avno last. Nekaj ostankov knji`nega fonda se danes nahaja v KIP, od tega je najve~ nem{kih knjig. KIP, inv. N-16395-D Mi in na{i Nemci, Maribor 1928 50 KIP, inv. S-213 Jugoslavische Antologie. Dichter und Erzähler/Jugoslovanska antologija. 51 Pesniki in pripovedniki, Zürich 1932 KIP, inv. N-4421-D Reiseerinerungen aus Indien von Ruprecht, Kronprinz von Bayern. Spomini 52 prestolonaslednika Ruprechta bavarskega na potovanje po Indiji. München 1922 KIP, inv. N-12193-D 42 53 [est slik A. Kasimirja, ~lana nem{kega dru{tva Schllarafia z imenom Frauenlob Na Ptuju je bilo l. 1884 ustanovljeno nem{ko dru{tvo Schllarafia. Cilj dru{tva je bil negovanje prijateljstva, umetnosti, humorja in bratske ljubezni. Pod okriljem Muzejskega dru{tva je nastala zanimiva zbirka arhivalij, zbranih pri {tevil-nih dru{tvih na Ptuju. Med ~lani dru{tva Schlaraffia je bil tudi ptujski slikar Alois Kasimir, s ~lanskim imenom Frauenlob, ki je na {aljiv na~in obele`il obisk ~lana iz Gradca, z imenom Flunkerer. SI ZAP 6/12 . Sign. MD II 12/ 3, {t. 15. Lit.: Nada Jurkovi~, Nem{ko dru{tvo Schlaraffia. Ptuj~an, l. VII, {t. 6, Ptuj 2001, 13.junij, str.12. Ptuj, akvarel, ohranjeno delo A. Kasimirja, ki je kot Schllaraf nosil ime Frauenlob. ZAP 54 Bo`idar Rai~ (1827–1886) Narodni buditelj, jezikoslovec, politik in publicist. Bil je pobudnik taborskega gibanja, sodeloval je tudi pri ustanovitvi ptujske ~italnice leta 1863. 1865. je 43 dal pobudo za ustanovitev ljutomerske ~italnice. Med letoma 1860–1886 je bil `upnik in kaplan pri Sv, Barbari v Halozah, 1884–1886 pa de`elni in dr`avni poslanec za ptujski okoli{. Mihael Herman (1822–1883) Juridi~ne {tudije je dokon~al v Gradcu. V letih od 1850–1870 je slu`boval kot krajevni in kriminalni sodnik v razli~nih krajih po [tajerski, tudi na Ptuju. 55 ^eprav Nemec po rodu, je Herman postal zagovornik slovenskih narodnih zahtev. L. 1861 je postal poslanec v {tajerskem de`elnem zboru za kme~ke ob~ine Ptuj, Rogatec in Ljutomer in se boril za uvedbo sloven{~ine kot uradnega jezika. Od ustanovitve l. 1864 je bil tajnik ptujske ~italnice. Josip Komljanec (1873–1942) 1898. je opravil doktorat iz filozofije in se l.1902 zaposlil na takratni de`elni 56 gimnaziji na Ptuju; l.1923 je bil imenovan za njenega ravnatelja. Na njegovo pobudo so l. 1907 ustanovili Ljudsko knji`nico Narodne ~italnice, ki jo je vodil deset let. Bil je tudi odbornik in pozneje {e na~elnik Hranilnega in posojilnega dru{tva, v letih 1928–1939 pa predsednik Muzejskega dru{tva. Narodni dom, okrog l. 1910 57 Ptujska ~italnica je prostore za Narodni dom kupila l. 1882, kjer so se v ~asu pred prvo svetovno vojno odvijale dru{tvene dejavnosti, ki so pripomogle k utrjevanju slovenstva. Lit. Hernja - Masten, Marija: Narodni dom na Ptuju in njegovi lastniki do druge svetovne vojne. V: ^ZN 2002/1, str. 13–19. Portret Simona Povodna 58 Objavljen v jubilejni {tevilki ^ZN, l. 1933. Sliko je odkril Viktor Skrabar, v sejni sobi de`elne vlade v Gradcu. Simon Povoden (1753–1841), ptujski histori-ograf, velja za enega najpomembnej{ih zbiralcev ptujskih antikvitet; zbral je {tevilne arhivske vire, sam pa je bil avtor preko 30 zgodovinskih del. Lit.: Kristina [amperl – Purg, Ptujski historiograf Simon Povoden 1753–1841. Kronika, letnik 29, Ljubljana 1981, {t. 3, str. 255–258; Ali~, Fran: [tirje ptujski lokalni zgodovinarji, ki so pripravljali ustanovitev in vodili na{ muzej. V: Ptujski zbornik 1893–1953, Ptuj 1953, str. 8–15. 44 Portret Ferdinanda Raispa Portret ptujskega zgodovinarja Ferdinanda Raispa Ferdinand Raisp (1818–1898) je bil od l. 1848 upravitelj Dietrichstein-Herbersteinske posesti Gornji Ptuj. Poleg {tevilnih zgodovinskih zapisov, ki jih je objavljal v Grazer Zeitung, je l. 1858 izdal svoje najbolj znamenito delo, z naslovom, Pettau Steiermarks älteste Stadt(Ptuj, najstarej{e {tajersko mesto). Dokler mu nem{ko usmerjeni me{~ani niso odvzeli naloge, je bil tudi uradni zapisovalec dogodkov in mestni kronist. Lit.: Ali~, Fran: [tirje ptujski lokalni zgodovinarji, ki so pripravljali ustanovitev in vodili na{ muzej, v: Ptujski zbornik 1893–1953, Ptuj1953, str. 8–15. 60 Simon Povoden: Cerkvena zgodovina I – 1823; II – 1824 Beytrag zu einer steyermärkischen Kirchengeschichte, von allen Slovenen, wie auch von den deutschen Pfarreyen, Kuratien und Filialen, des ganzen Marburger Kreises, welche darin anoch bestehen oder seit einigen Jahren bere-its aufgehöret haben 1823 Erster Band. Von allen Stiften und Klöstern welche in unserer Steyermark noch bebstehen oder schon aufgelassen sind. 1824 II Band. Prepis obse`nega Povodnovega rokopisa je ptujskemu Muzejskemu dru{tvu podarila slikarka, Vera Blumenau - Simoni~, maja 1924, o ~emer pri~a zapis na prvi strani rokopisa. SI ZAP70/60. Sign. R-60, original rokopis, velikost 19,5 x 23,5 cm, papir, str. 1–542. 45 Kronika Ptuja I. 1873–1886 61 Ferdinand Raisp Chronik von Pettau I., upravitelj gospo{~ine GornjiPtuj in ptujski kronist. V Kroniko je napisal uvod in vpise od 1. januarja 1873 do 23. decembra 1879, in sicer: fol. 1u 23u in fol. 1–72. Nato so uradno pisanje kronike prevzeli nem{ki profesorji ptujske gimnazije. SI ZAP 70/73. Sign. R- 73, original rokopis papir, velikost 21 x 35,5 cm, fol. 1U do fol. 23U: uvod, fol. 1–fol. 138. Raispove vpise v kroniko je leta 1879 pregledala komisija za oceno zapisovanja krajevnih kronik iz Gradca. ZAP 46 62 Raisp, Ferdinand: Scizzen aus meinem Wandleben. Prizori iz mojega popotnega `ivljenja, 1838–1840 V rokopisni knji`ici avtor opisuje pokrajine in mesta, ki jih je obiskal: Gradec, Dunaj z okolico, Linz, Salzburg, Celovec, Ljubljano, Trst, Benetke, Padovo itd. KIP, inv. S-25748-D 63 Altdeutscher Schwank und Schertz. Staronem{ke anekdote in {ale, Leipzig Del starej{ega fonda KIP predstavljajo tudi dela iz zasebnih knji`nic, ki so sem pri{la bodisi preko Muzejskega dru{tva, s t.i. Narodno imovino, darovi, ali pa kako druga~e. Knjiga nosi ekslibris ptujskega lekarnarja Poberaja, pozneje pa je pre{la v last Muzejskega dru{tva. KIP, inv. N-11696-D 64 Schübler, Johann, Jacob: Nützliche Anweisung zur unentbehrlichen Zimmermannskunst. Koristna navodila za tesarsko umetnost, Nürnberg 1749 Ekslibris: Franz Wibmer Pettau, Unt.-Steiermark Na naslovni strani je notica prej{njega lastnika iz Vara`dina. KIP, inv.-N 16136-D 65 Vo{njak, dr. Josip: Spomini. Drugi zvezek. Tretji del od 1863 do 1873. l. V Ljubljani, 1906 Ekslibris: Viktor Skrabar pe~at : Notariatskandidat Viktor Skrabar 19./7.’21.Konservator Pettau, Steiermark Podpis na vrhu naslovne strani: Skrabar Pe~at:: Knji`nica Muzejskega dru{tva v Ptuju KIP, inv. S-3545-D-d 47 Vo{njakovi spomini, ki jih je vdova Marija Skrabar po mo`evi smrti podarila knji`nici Muzejskega dru{tva. KIP Küzmi~, [tefan: Novi zakon ali testamentom gospoda nasega Jezusa 66 Krisztusa. V Koszegi 1848 Ekslibris: Saria Balduin V KIP je ohranjenih nekaj del, ki jih je arheolog B. Saria podaril knji`nici Muzejskega dru{tva (gre predvsem za njegove objave), knjig z njegovim ekslibrisom je malo. KIP, inv. S-647 Swoboda, Wenceslav Aloys: Kralodworsky rukopis. Königinhofer Handschrift. 67 Kraljedvorski rokopis. Praga1829 Ekslibris: Martimi @unkovi~ Davorin @unkovi~ se je aktivno vklju~eval v polemiko o Kraljedvorskem rokopisu, zato je imel v svoji knji`nici precej ~e{kega gradiva. KIP, inv. ^-123-S 48 68 Megisser, Hieronim: Dictionarium Quator linguarum. Videlicet Germanicae, Latinae, Illirycae (quae vulgo Sclavonica appelatur) et Italicae, sive Hetrurscae. Nem{ko-latinsko-slovensko-italijanski slovar, Clagenfurti (Celovec) 1744 Ekslibris: @unkovi~, Martimi Dragoceno delo, pomembno za slovensko kulturno zgodovino, je bilo poleg drugih dragocenosti del knji`nega fonda Davorina @unkovi~a. KIP, inv L-360-D 69 Osmrtnica Davorina @unkovi~a 70 Poslana je bila na dan njegove smrti, in sicer u~itelju Smodi~u, na Ptuj. Davorin @unkovi~ (1858–1940) Ekslibris Davorina @unkovi~a Davorin @unkovi~ na fotografiji okrog leta 1900. Fotografija je preslikana iz ~lanka Bruna Hartmana, Mariborska kadetnica. V: Ve~er, 13. 5. 1993. Ljubiteljski jezikoslovec in publicist, sicer podpolkovnik. Napisal je vrsto nekri-ti~nih zgodovinskih del o avtohtonosti Slovencev na na{ih tleh, se aktivno vklju~eval v polemiko o pristnosti Kraljedvorskega in Zelenogorskega rokopisa. Njegovo najbolj znano delo je knjiga Die Ortsnamen des Oberen Pettauer Feldes(Maribor, 1902). V tridesetih letih se je posvetil vojni zgodovini in izdal {e nekaj knjig v samozalo`bi. Po njegovi smrti so sorodniki precej dragocenih del iz njegove bogate knji`nice podarili muzejski knji`nici. 49 Ekslibris Viktorja Skrabarja Viktor Skrabar (1877–1938) 71 Pravnik in arheolog. Bil je notar na Ptuju in pozneje v Ormo`u. Sodeloval je pri arheolo{kih izkopavanjih ter 1913. odkril t. i. III. mitrej, na zgornjem Bregu. V ptujskem muzeju je skrbel za pridobivanje spomenikov arheolo{kega, arhivskega in literarnega zna~aja ter skrbel za njihovo ureditev. Posebne zasluge je imel, da je muzej pridobil nove prostore v nekdanjem dominikanskem samostanu. Svojo bogato knji`nico je zapustil Muzejskemu dru{tvu. Ekslibris Saria Balduin Saria Balduin (1893-1974) 72 Klasi~ni zgodovinar, arheolog in numizmatik. Doktoriral je iz prazgodovine in klasi~ne arheologije. Sodeloval je pri arheolo{kih izkopavanjih na Ptuju in svoje izsledke objavljal v strokovnih glasilih. L. 1941 je napisal vodník po Ptuju, z naslovom Pettau. Ein Führer durch die Stadt und deren Geschichte. Po drugi svetovni vojni je moral zaradi svoje nem{ke dr`e zapustiti Ptuj; umrl je l. 1974 v Münchnu. Fotografija je preslikana iz knjige Festschrift für Balduin Saria zum 70. Geburtstag. MÜnchen 1964. Ekslibrisi: - Ernsta Fürsta - sve~arja in medi~arja Franza Wibmerja - usnjarja Paula Piricha - lekarnarja Poberaja - Grete Lebinger 73 Ohranjeni ekslibrisi pri~ajo o nekdanjih lastnikih knjig 50 FILATELISTIÈ NA RAZSTAVA OB JUBILEJIH KNJIŽNICE IVANA POTRÈA PTUJ IN ZGODOVINSKEGA ARHIVA PTUJ Ob visokem jubileju, 110-letnici Muzejskega dru{tva Ptuj, zasnove Knji`nice Ivana Potr~a Ptuj in Zgodovinskega arhiva Ptuj, sta Filatelisti~no dru{tvo Ptuj in Zvonko Verta~nik zalo`ila prilo`nostni `ig in ovitek. Za motiv na ovitku so bile izbrane {tiri stare razglednice. Na njih so stavbe v katerih sta se nahajala knji`nica in arhiv, in sicer: Narodni dom, Ferkov muzej, Minoritski samostan in Mali grad. V prilo`nostnem `igu sta oba logotipa zdaj{nih ustanov, ki slavita visoki jubilej. Ob tem jubileju sta pripravila Knji`nica Ivana Potr~a in Zgodovinski arhiv Ptuj skupno razstavo. Na njej sodeluje tudi Filatelisti~no dru{tvo Ptuj s prilo`nostno filatelisti~no razstavo, ki jo je pripravil Zvonko Verta~nik. Razstava obsega dve zbirki, in sicer: Slovenska knji`evnost v filateliji in Arhivsko gradivo pripoveduje. V zbirki Slovenska knji`evnost v filateliji so predstavljeni slovenski knji`evniki, obletnice prve slovenske knjige in druge obletnice, vezane na knjige. Zajete so vse po{tne in filatelisti~ne izdaje, kar jih je bilo izdanih na to temo v Jugoslaviji in v samostojni Sloveniji. Zraven znamk so v zbirki prikazani {e ovitki in `igi prvi dan, ki jih je Po{ta izdala ob vsaki izdaji prilo`nostne znamke; zraven rednih izdaj Po{te so {e razne izdaje filatelisti~nih dru{tev, kot so prilo`nostni ovitki, maksimum karte, dotiski in prilo`nostni `igi. Zbirka je razdeljena na tri poglavja: Knji`evniki Slovenije; Obletnice knjig in ustanov; Liki iz otro{kih slikanic in knji`ne ilustracije. Zbirka obsega 72 listov. V zbirki Arhivsko gradivo pripoveduje so zbrane vse izdaje, vezane na to temo, in sta jih izdali Po{ta Jugoslavije, Po{ta Slovenije, oziroma zalo`ila dru{tva. Med te sodijo tudi prilo`nostni ovitki in `igi, katere je zalo`ilo Filatelisti~no dru{tvo Ptuj. Na znamkah in ovitkih so prikazane listine, grbi, pe~ati in {e kaj, kar sodi v to tematiko. 51 Zbirka je prikazana na 36 listih. Zahvaljujem se Knji`nici Ivana Potr~a Ptuj in Zgodovinskemu arhivu Ptuj za sodelovanje. Posebej pa se {e zahvaljujem na{im ~lanom dru{tva, Francu Golobu, Francu Petku in dr. Bo`idarju Ko`elju, ki so mi posodili del filatelisti~nega gradiva za obe zbirki; prav tako se zahvaljujem Po{ti Slovenije in Po{ti Ptuj za izposojo in prevoz razstavnih vitrin. Zvonko Verta~nik Prilo`nostna ovitek in `ig, ki ga je izdalo Filatelisti~no dru{tvo Ptuj. 52 ZBIRANJE IN OHRANJANJE PISNIH IN TISKANIH DRAGOCENOSTI Razstava ob 110-letnici Muzejskega dru{tva na Ptuju 7. november 2003, Razstavi{~e knji`nice Ivana Potr~a na Ptuju Avtorici razstave in kataloga: Mira Jerenec, Knji`nica Ivana Potr~a Ptuj Marija Hernja Masten, Zgodovinski arhiv na Ptuju Zalo`nika in izdajatelja kataloga: Knji`nica Ivana Potr~a Ptuj – zanjo: Tja{a Mrgole Juki~ Zgodovinski arhiv na Ptuju – zanj: Ivan Lovren~i~ Filatelisti~no dru{tvo Ptuj – zanj: dr. Bo`idar Ko`elj Zvonko Verta~nik predstavlja zbirke na temo: Knji`ne in arhivske upodobitve v filateliji Gradivo za razstavo je bilo zbrano v: Knji`nici Ivana Potr~a Ptuj Zgodovinskem arhivu Ptuj Pokrajinskem muzeju Ptuj 53 Fotografije: Albin Kova~i~ Boris Fari~ Foto Langerholc Uredili: Mira Jerenec Marija Hernja Masten Lektor: Peter Lipav{ek Oblikovanje kataloga in razstave: Darko Ferlinc Prelom in fotoliti: Grafi~ni studio OK, Maribor Tisk: Tisk in knjigove{tvo [tumpf Naklada: 500 izvodov Izdajo kataloga so omogoèili Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije Mestna obèina Ptuj Tenzor d.d. Ptuj tenz*r