ef je KI ta i" jztr* bo & AMERIŠKA AMERICAN IN ŠPIRIT FOREIGN ; IN LANGUAGE ONLY > ^ AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNINQ DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, O., THURSDAY MORNING, MAY 15, 1941 LETO XLIV. — VOL. XLIV. ess je prišel Angleže prosit za mir? da je hotel videti starega prijatelja vojvodo ^amiltona, ki naj bi vplival na angleške kroge mirovne razgovore. - Nemčija je vznemir-|®na radi škode, ki jo povzročajo angleški ^ttibniki v vedno večjem obsegu. C,JI POJASNJUJEJO NARODU HESSOV BEG V ANGLIJO V lndon, 15. maja. — Rudolf Hess, prvi zaupnik fuehrerja Je odšel na svojo iniciativo v Anglijo kot mirovni posla-y 0 ^ danes splošno mnenje med Angleži. V ta namen se je t^^ti s svojim prijateljem, škotskim vojvodom Hamil-^ Govori se tudi, da je Hess povedal angleškim oblastem o ^ razmerah v Nemčiji, kar da ga je napotilo, da se je >() Samcat kot poslanec miru. Hess da je pri tem računal na ^'iateljstvo z vojvodom Hamilton. ln vojvoda sta se sezna " ¥ Čtff if ttfi st«1 1 d«"1 \e u 11936 v Berlinu na olim- , '^rah, kjer sta bila oba v ^ Jalnem odboru za tekme. (^s']ivih virov se poroča, ess pisal vojvodi osebno "e dolgo nazaj, v katerem govarjal, naj začne delo- . ^Sliji za premirje. Voj- ^ Pa ni odgovoril, ampak 5 v° pismo takoj izročil v ,1eleŠki vladi. Značilno je Hess na svojem začrtan kraj posestva ^miltona s plavo kre- Je s svojim letalom pri- v v bližini tega posestva. sUši se bo vsa tajnost ^prihoda v Anglijo po- ko bo podal pre-' ^chill javno izjavo to- j ^asi nekateri to zani- ■■ ^ugi trdijo z vso goto- ^ bo Churchill osebno ^6ssa, ali da ga je že. er JI ]F Pr> ot»rS «1> a %* •it« m01 ■ »M • časopisi svarijo a> naj tega ne stori, ker Pod njegovo častjo, da govoril z nacijem, kot ima roke do komol-e«evane s krvjo. Dvom-Je> da bi Churchill obelo- % te i t, i °sti, ki jih je zvedel od govoril ž njim. Ker Mosti kake važnosti za v°jno in glede Hitlerje-I °v> potem bo to varoval **tajnost. 'lim namen Hessove-a v Anglijo ta ali ta, iijj0t°vo, da bodo Angleži \ (vte®a silno propagando. SjalSredo), na primer, je radio v nemškem je-i^ndona sledeče: "Mi sei 1 , 2 nemško propagando, ]f a je Hess prišel iskat % tudi, da so mu zna-CŽne tajnosti. Toda ali jivl bolJ v skrbeh radi ■ ^čije, kot radi usode §*» % lt0 ^ipovedujejo, da je ga peljali v farmar-m)^ 0 Je pristal s padalom jl^ki rad videl vojvodo za katerega je p ri- bi bile neprecenljive vrednosti za Anglijo, da bi strla tiranijo, ki je danes v Nemčiji. Dalje je povedal, da povzročajo angleški bombniki v Nemčiji velik strah in da je civilno prebivalstvo vse preplašeno. Berlin, 15. maja. — Nazijska vlada ne prikriva, da je zelo iz sebe radi bega Rudolfa Hessa, zato si je nadela nalogo, da pomiri nemški narod, da ne bo iz tega koval kake sumnje. Prvi korak, ki ga je storil Hitler v tej smeri je bil ta, da je sklical na sestanek vse važnejše voditelje nazijske stranke. Na tem sestanku se "je sklenilo, da se potom organizacije, ki je razpre-žena do zadnje gorske vasice, zagotovi prebivalstvo, da je v Nemčiji vse v redu. To smatra Hitler za tako važno, da je prepovedal časopisom pisati o tem, ampak je poveril to nalogo samo nazijskim voditeljem. Zato ni v nemških časopisih niti besedice o Hessovem begu v Anglijo. Na-ciji pripovedujejo inozemskim časnikarjem, da se je Hess čutil kot nov Mesija in je hitel v Anglijo, da doseže premirje ter zanikajo, da je nesel Hess s seboj kake vojaške tajnosti. -o- Odlika za ročna dela V pondeljek in torek se je vršila v hotelu Statler razstava ročnih del pod pokroviteljstvom organizacije Needle Craft Guild of America. Svoja dela so razstavile umetnice iz severne Ohio, največ iz Clevelanda. Mrs. Johanna Mally je dobila za svoje delo eno prvih nagrad in sicer tri plave trakove in enega belega, a njena svakinja, gdč. Julia Mally, je dobila za svoja dela dva plava trakova in enega belega. čestitamo vrlima Slovenkama ! V bolnišnici Henry Crnigoj iz 643 E. 160. St. se nahaja v Huron Road bolnišnici, v sobi št. 304, kjer ga Govori se, da bo šla Francija nazaj v vojno proti Angliji in U. S. Vichy, .Francija. — Vzpričo govoric, da bo Francija pahnjena nazaj v vojno in sicer to pot proti Angliji in Zed. državam, je ameriški poslanik admiral Leahy posvaril francoskega načelnika vlade, maršala Petaina, naj Francija ne da Nemčiji nobene vojaške pomoči. Admiral Leahy je imel dolgo posvetovanje z maršalom Pe-tainom in sicer malo prej, pre-dno se je vrnil premier Darlan od posvetovanja s Hitlerjem, ki je dal Franciji nove ponudbe, če se bo zvezala z Nemčijo. Francosko časopisje v Parizu, ki je kontrolirano od nacijev, zahteva od francoske vlade, da se izjavi za vojaško pomoč Nemčiji, če bi isto napadle Zed. države. Danes bo vladni kabinet slišal pogoje, ki jih je prinesel Darlan od Hitlerja, nakar bo nesel premier Darlan odgovor v Pariz za nadaljna pogajanja z Nemčijo. MOŽ TOŽI, DA JE ŽENA PREMLADA Toledo, O. — Henry Bender, star 84 let, bi rad dobil ločitev zakona, ker je njegova žena premlada zanj. Ko sta se lansko leto poročila, je rekla nevesta, da je stara'70 let. Zdaj se je pa izkazalo, da je "komaj" 58. Mož se pritožuje, da ostaja žena vse'noČi zunaj in da ji mora od januarja letos plačati redno vsak teden plačo za postrežbo, da pa ni s postrežbo prav nič zadovoljen. -o- Največji bombnik bodo preskusili Dayton, O. — Major Stanley Umstead, glavni preizkuševalni pilot na tukajšnjem vojaškem zrakoplovnem pristanu, se je odpeljal v Santa Monica, Cal., kjer bo preiskusil največji-bombnik, ki je bil dozdaj zgrajen na svetu in ki nosi ime Douglas B.19. -o- - CS ^^ JV. t"-' » ----------7 e informacije, katere prijatelji lahko obiščejo. E, KADAR GRESTE ČEZ CESTO! načelnik George J. Matowitz pošilja mešča-Policija bo začela postopati strogo z ficijski svarilo Jifo1 ne pazijo pri prehodu preko ceste in s tem nehote i '^Srečo k sebi. Vsak bo priznal, da je treba nekaj sto-fy S| sve zmanjša število pocestnih nezgod, katerih so si v i^^ajih krivi ljudje sami, ker ne pazijo na signalne ^ na drUge prometne postave. Od Sv°jo brezbrižnost plačajo ljudje zelo težak da-jjjjj, ,51 ubitih oseb do 10. maja, jih je bilo 39 pešcev. Od % bilo 26 kolikor toliko samih krivih nezgode. Več \ j) ® Preko ceste, dasi jim je signalna luč to prepovedo-\ U- teri so šli preko ceste poševno, drugi so stopili na ^ Parkanimi avti. V mestni zbornici je predlog, da ' neprevidnega pešca aretira in da plača za prestop-kakor jo plačajo za prestopke vozniki avtov. IZ NAŠIH NASELBIN Pueblo, Colo. — Huda nesre ca je zadela tri dekleta, sestri rene in Mary Sajbel in Julija-no Novak, ko se jim je trikrat prekucnil avto, v katerem so se vozile. Irene Sajbel, stara 20 let in rojena tu, je umrla za poškodbami. — Pred dnevi je umrl Anton Centa, star 30 let in rojen tu. Zapušča starše in šest bratov. — Dalje je umrl Frank Pugel, star 28 let in rojen tu. Rojak John Pavlin je padel tako nesrečno, da si' je zlomil roko v zapestju. — Etbin Kirn se je ponesrečil pri delu v jeklarni odrezati so mu morali prst na roki. Buenos Aires, Arg. — V tej naselbini je 6. aprila umrla Marija Cigoj iz Malovšč pri ičierni čah. Bila je samska in v Argen tini zapušča dve sestri. — Rojak Zorko Rijavec se je pri delu težko poškodoval na nogi in nahaja se v bolnišnici. — Poroke Slavko Furlan in Jolanda Cesar iz Nabrežine ter Ivan Markoc iz Kala pri Št. Petru in Albina Klun iz Mislic pri Divači. Indianapolis. — Dne 6. maja je avtomobil smrtno povozi Ano Koren, staro 60 let in roje Po harmoniki jih boste spoznali Sledeča■ resnična zgodbica kaže, da se Slovenci najdemo in spoznamo tudi v največjem drenjv.. Samo pravo znamenje mora biti in že letimo skupaj. Anton Habjan iz Reno Arte, v Neiv-burghu služi Strica Sama v taborišču Woltem, Texas. Dolg čas mu je bilo, ker ni prav nikogar pozval. Niti enega Slovenca ni bilo v vsem regimentu, jp mislil. Pa. se vsede neke nedelje popoldne pred svojo barako, objame svojo ljubo harmonikov pritisne par gumbov gor in dol, potem pa raztegne meh prav do skrajnega konca, od vzhoda do zahoda iz harmonike se zasliši mili glas: treba ni, treba ni, moje ljubce plav-šati . . . In če verjamete ali ne, v petnajstih minutah je bilo okrog njega nič manj kot 25 slovenskih fantov-vojakov, ki so vreli skupaj, ko so zaslišali vizp iz slovenske Amerike. In tudi ni minilo še petnajst minut, pa je radovedno nategnilo ušesa taborišče ameriške armade, ko je zadonela preko njega lepa slovenska pesem. -o- Novomašnik Rev. Ule Vr nedeljo cen v mašnika Rev, Louis Ule OFM v Quigley semenišču v Chi-cagu. Novomašnik je sin pokojnega Antona Uleta, doma iz Be-zuljaka pri Cerknici, mati je pa doma iz Vrha pri Ložu. Materino dekliško ime je bilo Jennie Mekinda, sedaj Intihar, ki bo šla z družino na sinovo ordinacijo. Dom družine je na 857 E. 216. St. v Euclidu. Novo mašo do pel Rev. Ule v cerkvi sv. Kristine, o čemer bomo še več poročali pozneje. -o-— Vobenkrat mobiliziran— 20 krat dobil bonus Vichy, Francija. —■ V Algiru živi Arabec Abdullah, ki je dolgo vlekel francoske oblasti za nos. Dvajsetkrat je bil odpuščen iz francoske armade in vsaki-krat je dobil po 1,000 frankov aonusa kot je to navada, dasi ni nobenkrat služil v armadi. To je delal s ponarejenimi listinami. Ko je eno in dvajsetič zahteval odpust in bonus, so ga prije-i. Toda bonus je dobro porabil. Nakupil si je dvajset oblek, 100 kravat in mnogo drugih lepih oblačil, kar je tudi vzbudilo sum njo pri francoski policiji. -o-— Amerika z vso naglico pošilja ojačenja v razne garnizije Washington, D. C. — Armad-no poveljstvo je ukazalo poslati več kot 200,000 vojakov na razna oporišča zunanj ameriškega kontinenta v Atlantiku in Pacifiku. Vojaki bodo odšli na svoje postojanke tako hitro, kakor hitro jih bodo mogle voziti tje transportne ladje. Dasi vojaše odredbe ne dovolijo pisati o številu vojaštva v novih garfaizJijah, pa je toliko znano, da bo ameriška armada ojačila postojanke na Havajskem otočju, na Filipinih, v Alaski, Novi Fundlandiji in Panami. Nekaj vojaštva bo odposlanega tudi v Greenlandijo, kjer so v zadnjih mesecih že večkrat opazili krožiti nemška letala. Posadka, ki je bila odposlana na Bermudo, Trinidad in druga oporišča, ki jih je dobila Amerika od Anglije, za enkrat še ni tako številna, toda se bo vedno bolj jačila. Kadar bodo vsa ta oporišča zasedena od ameriškega vojaštva, bo ena četrtina vse ameriške armade zunaj ameriškega kontinenta. Etijopci so podili Lahe s čebelami London. — Iz Etijopije prihajajo poročila, kako so se domači--posve- ni borili proti Italijanom s čebelami. To so delali na ta način, da so se priplazili v italijansko taborišče in spustli na preplašene Italijane roje čebel. Ko so se Italijani otepali hudega "sovražnika" in bežali na vse strani, so Etijopci pograbili Italijanom orožje in potem ž njim padli po Italijanih. -o- Amerikanci so še vedno v vojni z Nemčijo Berlin. — Nemško časopisje je pronašlo, da so "pravi Ameri kanci" še vedno v vojni z Nemčijo. Stvar je pa sledeča. Indijanci rodu Tuscarora, ki prebivajo v državi New York, so leta 1917 formalno napovedali voj no Nemčiji. To so storili kot "samostojen narod," ki se niso šteli vključeni, ko so Zed. države leta 1917 napovedale vojno Nemčiji. Ko je bila podpisana mirovna pogodba, niso ti indi-janci kadili 'pire miru' z zastopniki Nemčije, zato so uradno še vedno v vojni z Nemčijo, trdi nemško časopisje. Dr. Krek z vlado New York. — Diplomatski viri poročajo, da se nahaja pri jugoslovanski vladi, ki je točasno v tujini, najbrže v Jeruzalemu, tudi slovenski minister dr. Mihael Krek. Baje je dr. Krek prevzel mesto umrlega ministra dr. Kulovca, ki so ga ubile nemške bombe pri napadu na Bel-grad 6. apnla, -o-- Poroka V soboto 17. maja ob desetih se bosta poročila v cerkvi sv. Vida Miss Anna Marie Blatnik, hčerka Mr. in Mrs. Andrew Blatnik iz 886 E. 76. St., in Mr. John Rusich. Prijatelji in znanci so prijazno vabljeni k poročni maši. Mlademu paru želimo vse najboljše v novem stanu. Veselo ženitovanje se bo vršilo v prizidku in avditoriju SND na St. Clair Ave., vhod iz Addison Rd. in ne v spodnji dvorani, kot naznanjeno v vabilih. Vile rojenice Pri družini Mr. in Mrs. Ma- Največja razstava slovenskih ročnih del Razstava se prične jutri v Slovenskem domu na Holmes Ave. in bo trajala tri dni. — Ameriška zastava, ročno delo slovenskega dekleta, bo poslana predsedniku Rooseveltu v dar . Jutri, v petek 16. maja bo formalna otvoritev razstave ročnih del pod pokroviteljstvom skupnih clevelandskih podružnic Slovenske ženske zveze, ki se vrši v obeh dvoranah Slovenskega doma na 15810 Holmes Ave. Razstava ob trajala tri dni, namreč prične se v petek in potem se nadaljuje v soboto in nedeljo, 17. in 18. maja, 1941. V soboto in nedeljo se prične ob treh popoldne in nadaljuje do polnoči. Odbor, ki je imel v oskrbi predpriprave za razstavo je skušal storiti vse kar je bilo mogoče, da se nudi članicam kot občinstvu oziroma prijateljem domače umetnosti ugoden čas za poset. Formalna otvoritev bo torej v petek ob pol sedmih zvečer, ko bo godba zaigrala ameriško himno in ta čas bo dvignjena na odru' ročno izdelana ameriška zastava, katero je izdelala mlada 12 letna deklica Anna Novak, ki pohaja v sv. Lovrenca šolo v Newburghu, in katero je tkala pod nadzorstvom č. sestre učiteljice. Po razstavi bo ta lepa zastava poslana predsedniku Franklin D. Rooseveltu iv dar. Tako bodo obiskovalci Bele hiše imeli priliko občudovati lepo delo slovenske deklice. Prva govornica pri otvoritvi bo Albina Novak, urednica uradnega glasila SŽZ, ki je imela glavno vlogo pri pripravljalnemu odboru. Nato bo predstavila prvo glavno podpredsednico, gospo Frances Rupert, ki bo podala pozdravni govor. Ob osmi uri zvečer pa pride na vrsto redni program, na katerem bosta nastopila v petju Matthew in Jean Dolenc s spremljevanjem godbe pod vodstvom Mr. Malo-vašiča. V umetnih plesih nato nastopijo Frankie, Marie in Madeleine Grdina, ki bodo podali več lepih točk. Program vsak večer se bo zaključil z razstavo mode, takorekoč "Style Show" pod vodstvom Mrs. Frances Kurre predsednice št. 50 in Miss Anne Tomažin, hčerke predsednice št. 25 SŽZ. Razstava bo odprta vsak večer do polnoči. Za okrepčila bo na razpolago več vrst pijača, štruklji, potice, krofi in druge dobrote. V soboto bo otvoritev razstave ob treh popoldne. Ob štirih bo podan mičen program po mladinskem oddelku od št. 15 iz Newburgha. Deklice bodo nastopile v petju in narodnih plesih. Večerni program na odru se pa prične ob osmi uri. V soboto večer bodo na programu plesalke od podružnice št. 14, med katerimi bosta še posebej nasto. rinčič na 642 E. 127. St., so te dni vasovale vile rojenice in ko j pila priljubljena plesalca Lillian so odšle, so pustile za spomin in Tini Ulle, katera res znata no v Mozirju na štajerskem. Bila je na mestu mrtva. V Ameriki je bila 36 let in tu zapušča moža, tri hčere in dve sestri. lu,štkanega. sinčka. Srečna mamica je hčerka poznane družine Lojzke Čebular. ičestitamo! Zopet doma Mrs. Margaret Haffner iz 14218 Thames Ave. se je vrnila iz bolnišnice. Tem potom se zahvaljuje za obiske, cvetlice in druga darila. Prijateljice jo lahko zdaj obiščejo doma. Gorko in dež Vremenski prerok naznanja, plesati, da ju je veselje gledati. V solospevu bo nastopila Miss Margaret Stakich v dvospevu pa Mrs. Agnes Žagar in Mrs. Mary Mauer. V soboto in nedeljo bo tudi demonstracija na najnovejših pečeh pod oskrbo Sušnik in Bohinc prodajalne in kdor bo navzoč ob času demonstracije bo dobil še posebno darilo. Pri razstavi mode v soboto in nedeljo da bomo imeli ta teden zelo to-,večer bodo tudi neveste, katere plo, a proti koncu tedna bomo i bodo opravile Grdina sestre, ki dobili dež, ki bo pomagal solati so vse članice SŽZ. Odbor je do. na noge. jbro vedel, da mladino miče naj- bolj tje, kjer je ples in ker je želja vseh, da bi si tudi mladina »rzela čas priti pogledat kaj vse znajo ročno izdelati pridne roke slovenskih žen in deklet, zato je bila za v soboto najeta Jankovi-čeva godba, ki bo igrala v gornji dvorani za ples in to od devetih naprej do polnoči. Tudi v soboto bodo na razpolago vse dobrote za lačne in žejne želodčke. V nedeljo, kot je bilo že včeraj poročano, se pa vrši pome-Ijiva slovesnost kadetk SŽZ na gričku pri Lurški Gospej, kjer oodo blagoslovljene palice, katere bodo nosile pri paradah. To bo ob pol treh popoldne. Vsi, ki boste navzoči pri tej slovesnosti, boste kaj blizu Slovenskega doma in se lahko ustavite na potu domov, ker razstava se prične ob treh in ob štirih bo lep program na odru. Nastopili bosta v dvospevu Mary Zaje in Anna Novak, potem v narodnih plesih prisrčkane deklice od podružnic št. 32 in 41 ter majhni deklici od št. 12, to sta Patsy Baron in Jacqueline Boje. V nedeljo večer bodo pri programu nastopile deklice od št. 10, ki bodo plesale "šesl" razTičhih narodnih plesov. V solospevu bo nastopila Miss Irene Jazbec in prav mične točke bosta na to podala Leonard in Eileen Zalar, ki znata plesati že odkar hodita in se razume, da sta vsako leto večja umetnika. V nedeljo večer bodo na plesu kadetke, ki bodo v medsebojni družbi zaključile lepo slavnost dneva. Igral bo Malovašičev orkester. Po programu v nedeljo večer se bo pa vedelo, kdo bo dobil 20 različnih krasnih ročnih del, dalje radio in krasno svetilko. Zadnja darova je poklonila trgovina Norwood Appliance. Predstavljene bodo tudi vse tiste članice SŽZ, katerih ročna dela so dobila odlikovanje. Namreč pri vsaki podružnici, ki bo imela stvari na razstavi, bodo razdeljene nagrade najlepšim stvarem. Za sodnice bodo osebe, ki pod-učujejo ročna dela v višjih šolah ali takorekoč avtoritete pri tem delu in pa Mrs. Kerr od YWCA, Florence LaGanke in Margaret Techy, ki so same prave umetnice v ročnih delih. Na tej razstavi bo imela svoje najlepše stvari tudi Mrs. Johanna Mally soproga konzula dr. James W. Mally-a, ki je že večkrat razstavila svoja dela po raznih razstavah v mestu in ki ima mogoče najbogatejšo zalogo ročnih del in bo gotovo zanimalo vse posetnike. Isto se bo videlo krasne stvari, katere ima Miss Julia Mally, sestra od dr. James W. Mally-a, ki ima tudi zelo bogato zalogo ročnih del, katere je sama izdelala in zbira skupaj te lepe stvari že zadnjih dvajset let. Svoj posebni prostor na tej razstavi bo imela tudi Mrs. Pau-lin, soproga našega rojaka, ki vodi gasolinsko postajo na 61. cesti in St. Clair Ave. Gospa Paulin zna delati umetne cvetlice, katere dela za največje trgovine v mestu. Na razstavi bo imela vsakovrstne vzorce in bo tudi kazala kako se delajo te krasne cvetlice. (Dalje na 3 strani) AMERIŠKA DOMOVINA, MAY 15, 1941 r r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER >117 St. Clair Avenue Published dally except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: Xa Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.0C Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalclh: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna Številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year O. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 tor 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 0 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 114 Thur., Ma. 15, 1941 Svetu je vzelo sapo V pondeljek večer je planila med ameriški narod radijska novica, da je pribežal v Anglijo njen največji sovražnik, desna roka diktatorja Hitlerja in njegov bodoči naslednik, Rudolf Hess. Vse je ostrmelo, vse križem se je spraševalo, če je kaj takega sploh še mogoče, da bi eden prvih nacijev, ki vodijo boj na življenje in smrt z Anglijo, pribežal v zavetje prav tiste Anglije, kateri napoveduje Hitler skorajšnji padec. Ta novica o Hessovem begu iz Nemčije pa ni bila samo presenetljiva novica za ameriški radovedni narod, ampak je napravila najbrže tudi nekaj zmede v Washingtonu. Predsednik Roosevelt, ki je imel napovedan zelo važen govor ameriškemu narodu za sredo 14. maja, je to nenadoma odpovedal. Politikarji komentirajo, da ima ta odpoved zvezo s Hessovim begom. Roosevelt, ki je nameraval povedati ameriškemu narodu novo smernico dežele in vlade, najbrže pričakuje iz Londona važne vesti. Logično bi bilo namreč, tako sodijo politikarji, da bo bivši zaupnik Hitlerjev povedal Angležem važne stvari o Hitlerjevih bodočih načrtih, kar bi lahko popolnoma spremenilo položaj ne samo v Angliji, ampak tudi v Ameriki. Gotovo je, da bo zdaj ves svet gledal v Anglijo in čakal senzacionelnih razkritij in vesti, ki jih bo dal Hess. Vsaj nekaj dni se bo pričakovalo to. Morda bo Hess povedal kaj važnega, morda ne, toda svet je za trenutek postal radoveden in čaka. Torej je razumljivo, da čaka novih vesti tudi ameriška vlada, zlasti pa predsednik Roosevelt, da bo potem tem vestem primerno usmeril deželo. Ako pa ne pride nič posebnega iz Londona, potem bo šel pa Rosevelt s svojim programom naprej, kakor si ga je začrtal, o čemer bomo slišali 27. maja po radiju. Lahko je mogoče, da bo ameriška politika popolnoma spremenjena radi te največje svetovne senzacije. Zakaj je zbežal iz Nemčije eden glavnih nacijskih voditeljev? Ali so se sprli mogočni nabiji med seboj, ali je kaj drugega? Pravega vzroka ne bomo zvedeli še dolgo, če bomo sploh kdaj. Eno pa lahko rečemo že danes, da če zbeži iz Nemčije eden "izvoljenih," ki so imeli oziroma ki imajo nemški narod, odnosno vso Evropo v pesteh, potem to nekaj pomeni. Če je zbežal iz Nemčije Rudolf Hess, katerega je mogočni Hitler imel najraje, ki je bil najintimnejši Hitlerjev zaupnik, njegova desna roka, takorekoč njegov zvočnik, ki je prenašal in uveljavljal vse Hitlerjeve želje in ukaze nemškemu narodu, potem da to svetu misliti. Nič bi ne bilo čudnega, če bi bil Rud'olf Hess zbežal iz Nemčije in ž njim še drugi nacijski vodje, če bi bila zdaj Nemčija na potu uničenja, poraza. Toda Nemčija je danes še vedno zmagovita. Podjarmila je vso Evropo in že gleda za novimi zmagami. Torej je treba iskati vzroke njegovega bega kje druge in najbrže je nastal spor med najvišjimi nemškimi voditelji. Kaj pa, če je imel "prestolonaslednik," feld-maršal Goering svoje prste vmes? Hitler je namreč dolojlil, da bosta vodila nemško državo po njegovi smrti Hess in Goering. In morda je nastal med tema dvema spor, kateri od obeh bo imel večjo moč. Dasi se je videlo, da je imel Hitler rajši Hessa, pa je Goering čutil, da ima narod njega rajši, v istem času je bil pa fakt, da je bil vodja nacijske stranke vse od leta 1932 Rudolf Hess. Da bi pa dva obenem vladala z enako močjo in oblastjo, je pa po človeškem razumevanju skoro nemogoče. Eden ali drugi bi se moral umakniti s prvega mesta. Kateri bi se pa umaknil, ko sta pa oba, Hess in Goering tako vladeželjna? Zato je bilo morda prav 1o, da je začel Goering gledati, kako bi spodrinil Hessa. Težko je misliti, da bi bil Hess padel v nemilost pri Hitlerju, s katerim sta prav za prav organizirala narodni socializem, ali nazijsko stranko. S Hitlerjem sta bila skupaj zaprta, ko se jima je leta 1923 izjalovil prvi poskus narodne revolucije. V ječi sta spisala tisto slavno knjigo; "Mein Kampf," v kateri je Hitler začrtal vso bodočo smernico nazij-ske stranke, kadar bo prišla do veljave. In po teh načrtih danes tudi stopa. Tako sta bila navezana Hitler in Hess, da si je Hitler privzel v dolgih letih občevanja s Hessom mnogo njegovih izrazov in navad. O Hessu so pripovedovali, da je bil brutalen, neizprosen, ampak samo pri izvrševanju Hitlerjevih ukazov in želja, ali pa kadar je branil Hitlerja. Drugače pa, pravijo, je bil Hess pošten človek, eden najpoštenejših v nazijski stranki in da ima mnogo persekucij na vesti samo zato, ker je bilo tako ukazano od Hitlerja, ali v dobrobit stranke kot .take. Morda je bilo kaj v bodočih načrtih fuehrerja Hitlerja, kar je oplašilo! Hessa, da je raje zbdžal, kot bi bil pa i'g/ikl nadaljno vlogo krvnika in tlačitelja. Morda je vedel, da je tudi on zaznamovan za poznejše "čiščenje," kot so bili nekateri nazijski voditelji, ki se niso v polnem strinjali s Hitlerjem. Še pred par dnevi je bil v Španiji, kjer je pripravljal pot Hitlerjevemu pohodu «a Gibraltar. Ko je pred nekaj dnevi govoril Hitler v nemškem državnem zboru, je sedel tesno ob njegovi strani Rudolf Hess. Morda je že takrat delal načrt za beg, dasi ni tega izdal z najmanjšo gesto. Razumljivo je, da je, Hessov beg zadel v živo Hitlerja in njegove pajdaše. Niti če bi bila strela udarila naravnost mednje, bi ne bili tako presenečeni. Ko so prišli k sapi, so začeli takoj trobiti med narod vest, da je bil Hess "udarjen" na možganih in da je vzel v zmedenosti letalo in se odpeljal. Celo pismo so kazali, ki ga je baje zapustil Hess, katero kaže, da! ni bilo vse v redu'! v Hessovi glavi. Toda človek, ki vodi samcat letalo na 800 milj dolgi poti in leti naravnost do škotskega mesta Glasgowa, kjer ima nekega svojega starega prijatelja, ne bo zmešan v glavi, ampak celo prav zelo pri zdravi pameti. Če je zbežal Hess v Anglijo radi osebne varnosti, potem bo govoril in mnogo povedal o notranjih razmerah v nacijski strani in bodočih Hitlerjevih načrtih. Razume se, da bodo Angleži previdni, kajti preveč neverjetna je vsa stvar, da bi ji mogel dati človek vero na prvi pogled. Kaj pa, če je vse to kaka nova Hitlerjeva zvijača Nemški bluf, da je bil Hess blazen je bedastoča, zlasti še, ker trdijo Nemci, da je Hess že dolgo kazal znake abnormalnosti. Kako je pa potem to, da ga je Hitler še pred par dnevi poslal v Španijo na važno misijo v državniških zadevah? In če je bil Hess blazen, kot trdijo Nemci, kako da je Hitler pustil vse važne državne funkcije v rokah umsko neodgovornega človeka? Razen, seveda, če je blazen tudi Hitler in vsi drugi glavni naciji, kar bi nel bilo nič čudnega, kar počno in kakršne načrte imajo. IKiakšen strašen udarec je beg njegovega največjega zaupnika za Hitlerja! V vsej Nen<čiji je bil Hess edini, ki je smel reči Hitlerju "ti." Kdo je zdaj še, kateremu more Hitler zaupati, če se mu je izneveril najboljši prijatelj? Kadar preti ladji nevarnost, so podgane prve, ki jo za-puste, pravijo. In ena podgana je že zapustila Nemčijo. BESEDA IZ NARODA Farani sv. Vida, pozor! Po dolgem času vam zopet priredi naše cerkveno pevsko društvo Lira veselo predstavo in sicer v nedeljo, 18. maja v šolski dvorani sv. Vida. Na programu bodo vesele pesmi in krtaka smešna predstava. Naslov vsega programa je "Malo tega, malo onega." Pridite in videli boste, kaj se zgodi, kadar oče zleze v sod, da bi tam pričakal fanta, ki ponoči lazi za njegovo hčerjo. Seveda na tej straži oče zaspi v sodu in potem se zgodi ... Do tu sem vam povedal, a naprej pa ne povem, če ste kaj radovedni in če hočete zvedeti vso stvar, pa pridite v nedeljo v šolsko dvorano ob osmih zvečer. Seveda morate ltt'poprej it šmar-nicam, potem pa pridite naravnost v šolo, da nam boste dali s svojo udeležbo korajžo. Ce mogoče kateri ne ve kje, je šolsko poslopje, naj vam služi tale opis. Ko pridete iz cerkve od šmarnic, se obrnite na levo in jo mahajte po Glass ulici naravnost čez 61. cesto (tukaj pazite, da vas ne podere kakšen avto), potem pa hodite še naprej, da pridete do velikega poslopja, ki je zidano iz rdeče opeke in to je šola sv. Vida in če še ne boste gotovi, pa vprašajte kakšnega pevca, ki bo gotovo kje tam v bljižini, pa vam bo gotovo povedal za pravi prostor. Vstopnina je samo 35 centov, saj veste, da je treba povsod plačati, če hočete kaj lepega videti in slišati. To bo seveda treba plačati pri vhodu, če boste pa hoteli iti ven, pa vam ne bo treba nič plačati. Po koncertu bodo pa tudi godci nastopili, da se boste lahko tudi zavrteli. Tako mislim, da sem vam dovolj točno opisal pot do dvorane. Torej, ne pozabite priti v nedeljo ob osmih v šolsko dvorano. Vstopnice lahko dobite pri vseh pevcih zbora Lira. S pevskim pozdravom in na svidenje! Za društvo Lira, Frank Kuret. pripravno tudi za društvene veselice, koncerte in druge enake prireditve. In ko bo to dograjeno, mislim da bo odgovarjalo vsem zahtevam naše naselbine. Sedaj pa je dolžnost vseh delničarjev, da greste na roko di-rektoriju in kupite še vsak eno 1 ali več delnic. Torej kadar vas obiščejo naši zastopniki, ne od-ženite jih praznih, pač jim pojdite na roko kolikor morete. Pokažimo, da smo pripravljeni še nekaj žrtvovati za korist naroda in ponos naše naselbine. Tudi tisti, ki še niste delničarji, imate sedaj priliko, da postanete, ker to je gotovo zadnja kampanja za prodajo delnic. Posebno naših mlajših je dolžnost, da pristopijo zraven, ker ne bo poteklo dosti let, pa bodo oni voditelji tega pfedjetja. Kako se bo z delom graditve napredovalo in kdaj bo otvoritev prizidka, bomo že poročali pozneje. Anton ■ Perušek. SND v Maple Heights se širi Prizidek našega Narodnega doma se je pričel graditi tako hitro, da niti nismo imeli časa poročati, da se bo začelo z delom. Sedaj pa poročam, da se je že začelo graditi. Pogodbo z našim domačim stavbenikom Mr. Joseph Demsharjem, smo sklenili zadnji teden in on je takoj začel z delom. Vsak, ki poseča naš Dom je uvidel, da je postal premajhen, take v klubu, kakor tudi ob raznih prireditvah. Zato se bo povečalo klubove prostore in napravilo gostilno (bar room) zraven dvorane, tako da bo bolj Naj ostane v spominu Cleveland - Newburgh, O. — Slovesno in posnemanja vredno so dekleta Marijine družbe slavnost 4. maja 25-letnico obstoja iste. Navadno je tako, da ko mine kakšna slavnost, je tudi vse pozabljeno. Ta slavnost, ob priliki 25-letnice naše Marijine družbe, je bila pa že tako lepa, da se je nikakor ne sme kar tako pozabiti. Res je bila priprosta in ponižna v posvet-nosti, a bila pa je tem večje vrednosti za duhovno življenje. V nedeljo, 4. maja so se dekleta zbrale v šolski dvorani in so ob devetih med slovesnim pritrkavanjem zvonov odkorakale v cerkev k sv. maši. Med mašo smo videli krasen prizor, ko so prve pokleknile k obhajil-ni mizi ustanoviteljice. Kakor so pred 25 leti pričele Marijino družbo s sv. obhajilom, so to sedaj tudi ponovile. Za temi pa so pristopile k obhajilni mizi vse članice Marijine družbe. Krasen pogled je bil tudi na rediteljice v cerkvi, ki so nosile bela in modra oblačila okrašena s srebrnim trakom in v laseh pa so imele bele nageljčke. Ustanovnik naše Marijine družbe g. kanonik J. J. Oman je imel slovesno sv. mašo, njegova pomočnika pa sta bila Rev. Slapšak in Rev. Baznik. Slavnostni govor v cerkvi pa je imel Rt. Rev. Msgr. Carl Frey. Iz kora pa so doneli ubrani glasovi članic Marijine družbe, ki so se še posebno pripravile za tli dan. Po končani službi božji pa so se zopet podale v Slovenski narodni dom k skupnemu zajuterku. Popoldne pa s0 ob dveh, v spremstvu tukajšnjih društev, zopet odkorakale v cerkev. Družbeno bandero je krasil lep srebrn venec, ki se je prav lepo lesketal v žarkih spomladanskega sonca. V cerkvi je šolska mladina pod vodstvom častitih šolskih sester kronala Kraljico Majni-ka, kateri so se ustanoviteljice naše Marijine družbe že ob ustanovitvi izročile v varstvo in tudi družba nosi ime "društvo Kraljica Majnika," katerega so vodile vseh 25 let v najlepšem soglasju. Na majniškem oltarju je med številnimi cvetlicami brlelo nešteto svečic v čast nebeški Kraljici, ki je prav gotovo blagoslavljala z oltarja zbrane svoje hčere ter jim tako dala moči in vztrajnosti še za nadaljno delovanje. Ustanovnik, kanonik Oman je imel lep nagovor in nato pa so bile pete litanije, pri katerih je odpevala polna cerkev v najlepši harmoniji. Zvečer ob pol sedmih pa so zasedli gostje svoje prostore krog lepo okrašenih miz v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti. Tega slavnostnega banketa se je udeležilo tudi lepo število ustanoviteljic, čeprav imajo nekatere že svoje hčere v Marijini družbi. Vse so se z veseljem odzvale vabilu sedanjega vodstva. Po večerji je predsednica Mary Strekal v lepem govoru pozdravila vse navzoče in se jim obenem tudi zahvalila za tako lepo udeležbo in podelovanje ob priliki te slav-nosti, ki se je tako lepo završi-la. Mary je s svojim nagovorom pokazala navzočim, da je zmožna biti predsednica Marijine družbe. Tako mlada je še, a s svojim govorom je pokazala popolno razumevanje in pomen Marijine družbe. Nadaljni program pa je vodil Father Baznik, ki je poklical k besedi več oseb, katere so vse v lepih besedah čestitale k tako lepem jubileju Marijine družbe in s željo še za nadalj-ne uspehe. Father Baznik je sedanji duhovni vodja Marijine družbe. Naša mladina ga ljubi, ker je dober duhovnik in poln veselega humorja. Tako je minil dan tega veselega praznovanja, ki bo gotovo ostalo vsakemu v trajnem spominu. Opazili pa smo tudi, da naša mladina deluje v boljšem sporazumu, kot pa to delamo mi starejši. Pri njih ni opaziti tiste maščevalnosti, ki je navadno pri ženskah, ker nekatere vedno mislijo, da same znajo vse in druge pa nič. Pri tej slavnost! smo videli veliko lepega, kar do sedaj še nismo videli in vse to se je vršilo v složnosti deklet, ker so priznale druga drugi, da vsaka nekaj zna in ve. To pa je bilo tudi nam vsem v čast in ponos. Dekleta, bodite pozdravljene in naj vas čuva Kraljica Majnika in naj Bog po njeni priproš-nji blagoslavlja vaša dela, da si boste že na tem svetu zaslužile, da vam bo Kraljica Majnika odprla vrata v večni maj, kjer boste gledale na večno kronano Kraljico. Apolonija Kic. -o- Volčja nadloga Volčja nadlogana Norveškem postaja od zime do zime vedno obupnejša. Tropi teh zverin se ne pojavljajo samo v severnih in osrednjih krajih Norveške, marveč tudi v zapadnih pokrajinah ter povzročajo ogromno škodo. Pred kratkim se je primerilo, da je trop gladnih zveri napadel osebni avtomobil, ki je bil na poti iz Vadsoeja proti Kirkenesu. Zveri so se približale avtomobilu v trenutku, ko se je isti moral ustaviti zaradi defekta sredi pota. Vozač in inženir, ki sta se vozila z avtom, sta se v zadnjem trenotku rešila s skokom v voz. Volkovi so na to oglodali gumaste obroče in ukrivili zaščitne blatnike. Obleganje je trajalo več ur in se je končalo šele ko je po cesti pridrvel drugi avto. Med obleganjem pa so šoferju in inženirju zmrznile noge. SLOVENSKA ŽENSKA ZVEZA Ustanovljena 19. decembra, 1926 v Chlcagi, m. Inkorporirana 14. decembra, 1927 v državi Illinois. Duhovni svetovalec: Rev. MIlan Slaje, 1709 E. 31&t St., Lorain,c P GLAVNI ODBOR: „ Predsednica Mrs. Mary Prisland, 1034 Dillingham Ave., Sheboyg^w Prva podpredsednica Mrs. Prances Rupert, 19303 Shawnee Ave.- u land, Ohio. Druga podpredsednica Mrs. Mary Goghe, 4517 Coleridge St., Pi" Pa' «1 Tretja podpredsednica Mrs. Mary Shepel, 5 Lawrence St., Ely Četrta podpredsednica Mrs. Prances Raspet, 305 Spring St., PuePW-Peta podpredsednica Mrs. Mary Kocjan, 5 Ash' St., Calumet, ^ Tajnica Mrs. Josephine Erjavec, 527 N. Chicago St., Joliet, I" Blagajničarka Mrs. Josephine Muster, 714 Raub St., Jloliet, IU- % \ pri % Ali NADZORNICE: Mrs. Mary Tomažip, 1902 W. Cermak Road, Chicago, 111. Mrs. Mary Otonlčar, 1110 E. 66th Street, Cleveland, Ohio. Mrs. Mary Smoltz-Lenich, 609 Jones St., Eveleth, Minn. PROSVETNI ODSEK: ,1st Mrs. Albina Novak, urednica in upravnica "Zarje," 1135 & ' Gleveland, Ohio. Mrs. Frances Ponikvar, 1030 E. 71sti St., Cleveland, Ohio. Mrs. Prances Sušel, 726 E. 160th St., Cleveland,, Ohio. Mrs. Anna Petrich, 2178 Burton St., Warren. Ohio. Mrs. Emma Shimkus, 717 Fifth St., La Salle, 111. WIS' SVETOVALNI IN POROTNI ODSEK: Mrs. Agatha Dezman, predsednica, 649 So. 29th St., Milwaukee, Mrs. Anna Kameen, P. O. Box 767, Forest City, Pa. Mrs. Rose Jerome, 214 Grant Avenue, Eveleth, Minn. Mrs. Agnes Mahovlich, 9525 Ewing Ave., South Chicago, IH' Mrs. Olga Mirkovich, 2348 N. W. Roosevelt St., Portland. Ore. . Namestnica nadzornicam Josephine Seelye, 1228 Addison Rd., cle Ne izgubljajmo zlatih prilik! i p|ra Vsak izmed nas ima pred se boj vsak dan 24 zlatih ur in vsako uro obdano s šestdesetimi biseri in vsaka minuta izgubljena je biser izgubljen, ki se nikdar več ne povrne! Ko premišljujemo o času, katerega smo pustili iti mimo nas, brez da bi storili vsaj malo v prid človeške družbe, takrat bi moral vsak obrniti svoje misli v bodočnost in v nove načrte, na-de in upe, ne pa se samo besedno kesati ali žalovati nad časom, ki je odšel za vedno. To so samo prazni izgovori, ki mnogokrat vse preveč vplivajo na naša mehka srca, da postanemo tako rekoč brezbrižni in se prav nič ne izboljšamo. Torej sedaj, ko se je narava že popolnoma odela s zelenim plaščem in suhe veje zopet postale košate z lepim zelenim listjem sedaj bi se morali tudi mi znotraj ogreti z navdušenjem, ki bi nas krepilo, da storimo kar največ moremo za svoje bližnje ter jih privedemo v družbo, kjer bodo našli novo razvedrilo in zadovoljstvo. Izmed družb ali organizacij, s katerimi smo mi Slovenci v Ameriki naravnost bogati, lahko brez obotavljanja rečemo, da je Slovenska ženska zveza med prvimi, kar se tiče družabnih aktivnosti. Naše podružnice, ki poslujejo v štirinajstih tednih, ako je med in iskrena dobra v0'^ Z "a s V Slovensko 6 _ sprejemamo katoliš^ ^ dekleta, ki se počutiJ^ 'i' za kar se vzame njihJJifl seda. V mladinski 0 j d iv^, lahko vpiše deklice o« , ^ ' let starosti, ki plačal ^ >0 Ne, '■Po i da bi Dal i Ž 1 i t, oki B. len centov na mesec. v ,„}!» "V, delek se pa sprejel ti od 14 do 55 let sta^.,^ čujejo 25 centov meS ei' iott Dre to majhno mesečni*10^! ^ ča do sto dolarjev k P jj ^ c stroškom v slučaju s f » za oba oddelka jJ odrasla članica Vrej\i no glasilo "Zarja/ ^ ? lei 44 strani lepega- ".j]jz ,, br^ja, oziroma P°r° )D ^ slovenskih naselbin- ^ ^ krat se je že P°u strani članic, da J h vredna več kot ^, mesec. In to še 111 vsaki podružnici s® ^ cam najlepša pn111 . tične izobrazbe in lep % nosti. Pri mnogih poc , t.., slu je jo vsakovrstni jni ^ katerih si članice jzi p omw znanstvo in p"*- .^y drugi se naučiti n?Lni Tfte , čine v gospodinj ^ci jj^. X kakor v raznih P1^1 šivanje, petje,, dra S^fVd, zdravstvu in šport%> državah Amerike in katerih je ma rečeno, noben*1 ^rJ1 že čez sto po številu, ter član-1 kle bi ne smela gl^ stva v odraslem in mladinskem I pe prilike spadat1 oddelku do 12,000, izvršujejo | ženski zvezi v A^®^ f ^ pri^K vse povsod velike naloge, ki slu- j vam nudi 11 ^.•^op11'' \ žijo v napredek in povzdigo pristopiti ker . $e slovenskih naselbin. Pri nas v I prosta in drugega ».vvviiomii IIODCIUIII. ril nas vil-1""3«" "'»s- »jj Clevelandu šteje Zveza do štiri: kot običajna t,- H tisoč žen in deklet in to število j članica SŽZ va ^g o^ ^ 'K "Hi ----------"V-iV^i, 111 w iJlCVllUj---------------------. , bi se kaj lahko pomnožilo, ako lie pomagala pi"jl.Je v?" bi se zavzele vse agilne članice ! ce, kjer boste dob1 ^ in vsaka žrtvovala le par ur svojega časa v ta lep namen. V glasilu "Zarja," katerega mesečno prejemajo vse članice SŽZ, naglašamo že delj časa, da nikar ne zamudimo lepe prilike, ki se nam nudi v jubilejni kampanji, ki se vrši sedaj v počast petnajstletnice Zveze. Vsaka članica naj bi se potrudila pi'idobiti vsaj eno novo članico v kampanjski dobi. Toda v mnogih slučajih je vse nagovarjanje padlo na gluha ušesa in ni bilo odziva, po katerem se je hrepenelo. Približno vsaka je enostavno odgovorila, da je še čas in predno se kampanja zaključi, bo že doprinesla svoj del. Toda čas je hitro potekel! Mnogi dnevi, zlate ure in biseri so se izgubili in preostaja nam še dva tedna časa, namreč do 31. majnika in tudi ta dva tedna bosta kar hitro odšla v večnost. Ker pa imamo v naše članstvo mnogo zaupanja, zato ne i smemo obupati, temveč rokave zavihat, glavo pokonci in podplate namazat, pa hajd na delo ! Čas odlašanja je minil, sedaj so pred nami samo še dne- «1 Vit sel1"' t In tiste članice.^/JJ^ ke in se tudi ^° sale. marljivo potrudil« ® /J . ^ nice boste pa dob1' •« grade. Za tri no* D J ^ bi vsaka krasno 1 p < s6 d; >J \\ zvezinim znakon^ ^o ^ ^ in več pa pridejo so ■ ; ne nagrade, kate1 ''H, dobrodošle. Hj aj OČI ob Ha > Kraju, seaaj j- ji «iQ da pridemo fc, Za večjo Sl^ V zvezo v Ameriki^^ij/; paj najlepše P°f i i -Požar v Trb^ vno je nastal oge^j ^ veljski glažuti- ^ p jetno zanetili °ir,te$)e.\ vaj zlezli na P° ^ Torej drage ^V.lJ'da riške Domovine,^ (> j. pristopite k nam 1 (e . po družabnost in Jj* do katerih so oP !|W članice SŽZ. ključi 31. majnj^V , pomeni, da je c ut [J ^ kraju, sedaj je % ^ \ *vita K C m t -'da ; vi, katerih tudi eden ne sme bi- Z veliko požrtvo^ ti izgubljen ali zanemarjen. Mnogo se še lahko stori v dveh nega poslopja 111 Z veliko požrtvo^tft cev je bil ogenj P° " omejen na srednJ ■ )i ■k Zl He Sot A in,1 Pitl iy. Jf uebto jed iu. i. Ma \bi Wls' jlev«1 t nan" lja- ske tij° i od1 od • oft .•osti'.1' H AMERIŠKA DOMOVINA, MAY 15, 1341 SATAN IN IŠKARIOT Po nemškem izvirniku K. Mays to ni mislila. Prenaglo ji prišla njegova snubitev. Podala se je. '' jo res vara Melton—? Je bilo res, da mara za njo ^ zato, ker v samotnem Al-^U ni imel druge—? 11 takle Indijanec—! Niti "a nima, po divjini se poti-P0d šotorom živi—. Pa pra- Wia zlata in srebra, koli-si ga poželela—. In grad Palačo—! Ali bi res bil bo-ce bi hotel, kakor je pra- je menda razmišljala. ' ladi Indijanec pa je stal nio in jo ostro opazoval, ;b| hotel uganiti misli, ki so ^'e po glavi. 1 ker le ni odgovorila, je začel: kaj misli Bela cvetlica "°gastvo ljubi, zabavo, ve-2'vljenje v velikih mestih °žcev—. Rdeči človek pa drugega kot svoj šotor, in puško—. V gozdu živi savani in ničesar ne razu-' M 6 bo drugače, če le hoče cvetlica! Reci pa grem ne- °ttia in ti izpolnim željo! Dre- i t J Se ne bo dotaknila mo-Bele cvetlice, da ji pri-, toliko zlata, kolikor ga eS'e in poželi." ^zat0 in odločno je govoril. Slo je. Vsa vzradoščena ffeila: Res bi mi prinesel ? Toliko zlata, kolikor °eem—v "a." Helton, da me vara, pra- ,/eizkusi ga!" Jako?" ^tevaj, da hočeš videti Ampak ne smeš mu po-ij. da si govorila z menoj!" ij|.! Preizkusila ga bom. i. mi je, da bom smela < ietK S* ri> Si«' se 1)0 rs 1 vj „<0 „ fl° * 0 % Sa do časa videti očeta—. b° mož beseda' ga takoJ Vtim Pa pridem k tebi." i'e bo ti dovolil! S silo te Vrža1-" Pa naj storim, če me J^ževal ?" pa Jridi vsak ve-'xlu PViiSo tew Času na tole mesto! 0val te bom. Ce ne pri- ' 0fn koj vedel, da te ne pu-bom šel k njemu in zah-t' da te mora izpustiti. Ce \>, e samo dotakne, ga ubi-V ,J0Š tudi mož beseda?" Idi kača je zvit do vseh sj' tebe pa ne bo varal. Zane-Oi^mene! Howgh!" /ic|„i se je in šel. Niti roke > P j taleč je prišel, pa je sko- iic« f rt ^ J ' ''^jvSjV * bi ga pridobila za sebe? \ ,8a je premišljeno polju- < »vic< < ■A » 4* ^ WJl je srce nenadoma ^j^telo za mladega pogla-Ali pa bi morebiti i naj veljal kot predpla-^ 2lato, ki ji ga je oblju-Menda je delovalo jjf' V ifli: K1 K 11.. Y>aj dal. dala daleč je za njim, štiri ko- l a mu ovila roko okoli vra- tul ,8edi sem poljub. Vrnila se a na kamen. delavcev, ki smo jih pripeljal v Almaden, je ušel, velik, močen človek, ki ga Bela cvetlica goto vo dobro pozna, mislim." "Poznam ga." "In bolje ga pozna ko druge belokožce." "Odkod veš?" "Njegovo oko mi je povedalo. Čuvalo je nad teboj. Ljubila si ga —?" "Ne!" je naglo odgovorila. "Pa on ljubi tebe —?" "Ne vem. Za menoj je prišel iz Evrope." "Če je tako, te gotovo ne bo užalostilo, ako ti povem, da je mrtev." Se je le zavzela. "Mrtev—? Odkod veš?" "Tista belokožca, ki jima pravite Wellerja, sta ga zasledovala in ubila. Starejši sam mi je tako povedal. Mrharji so raztrgali njegovo truplo." Pomolčala je. Ali še ji je le vzbudila vest —? Pa malomarno je zamahnila z roko in prezirljivo povedala: "Bolje je, da se je tako zgodilo —. Zoprn mi je bil —. Sem ga vsaj rešena." "Da! Ne bo se več vrnil. Jaz pa pridem spet jutri zvečer.. Pridi tudi ti! Howgh!" Odšel je. Obsedela je nepremična in zamišljena. Pa je dlesknila s prsti kakor človek, ki bi si rad pregnal neprijetne misli, ter polglasno načela razposajeno poulično popevko, vstala in odšla po hribu. Lahko bi bil stopil za njo, pokazala bi mi bila pot na ploščad. Pa mi niti na misel ni prišlo, predobro sem poznal življenje pri Indijancih, vedel sem, da Zvita kača še ni odšel, O. Henri: "Pridi in vzemi me!" rim se bo pravkar poročila. Ko ni imel nobene pravice. Zdelo Pravijo, da se utopljenec pred smrtjo spomni toliko stvari, celo onih iz najbolj zgodnjega de-tinstva. če je to res, potem je pač mogoče, da vstane človeku pred očmi ta ali oni dogodek iz življenja, v trenutku, ko si slači rokavico. To se je zgodilo Trisdelu, ko je stal v svoji sobi poleg mize in gledal čuden cvet v cvetličnem loncu. Bila je to kakteja z dol gim, občutljivim listjem, ki ga je najrahlejši vetrič zganil, kakor bi hotelo gledalca privabiti bliže. Trisdelov najboljši prijatelj, nevestin brat, je stal pri jedilni omari na drugem koncu sobe. Ni mu bilo prav, da Trisdel noče deliti z njim njegove dobre volje. Oba mladeniča sta bila praznično oblečena; gumbi na njunih srajcah so se svetlikali v poltemi, ki se je počasi kradla v sobo. Trisdel, ki*si je počasi odpenjal rokavico, je premišljeval o dogodku, ki se je odigral pred nekaj urami, še je čutil vonj cvetja, ki se je širil po cerkvi, še je slišal šepetanje več sto svatov sorodnikov in prijateljev, šelest svilenih oblek in posebno tihi glas duhovna, ki je poročil mladi par. Znova se je Trisdel spraševal, kako in čemu je izgubil to dekle, ki se je pravkar poročilo z drugim. In ta nerazumljivi, čudni dogodek se ga je globoko dojmil in naenkrat je bil v položaju, v kakršnem ni bil še nikoli. Videl je samega sebe, takšnega, kakršen je v resnici bil, brez maske. Zaprt in ponosen. Te dve lastnosti sta bili njegov ščit skozi vse življenje, dokler nista postali iz- pa je potem opazil topel pogled, s katerim so njene svetle oči gledale na ženina, je bil razočaran. Kajti zelo dobro je poznal ta pogled in takoj mu je postalo jasno, da on sam zanjo prav nič več ne pomeni. Kako se je to zgodilo? Kaj ju je odtujilo? Nikoli se nista prepirala, nista imela različnih nazorov, nikakšen nesporazum ni motil njune medsebojne naklonjenosti. Zakaj torej? čemu? Tisočkrat je v duhu gledal dogodke, ki so se odigrali tik pred naglo, nepričakovano izpremem-bo. Vendar mu je vzrok odtuji tve ostal neznan. Elza je bila čarobno dekle, iskrena in romantična. Godilo ji je, da ga je dvignila na piedi-stal, on pa je rad sprejemal njeno občudovanje. Pripisovala mu je vse mogoče in nemogoče lastnosti, talente, poštenje in ča-stiželjnost. On pa je vse to sprejemal, kakor puščavski pesek Vsrkava vodo — in ne obljublja, da bo pognal cvet* In ko je odpenjal drugo rokavico, je prišel do spoznanja, kakšen bedak je bil. Bilo je to tistega večera, ko je bil obljubil Elzi, da jo bo dvignil k sebi na piede-stal, na katerega ga je bila ona sama postavila: ponudil ji je, da bo z njo delil vse dobrobiti svojih dobrih lastnosti — kot s svojo ženo. Tedaj je med drugim z navdušenjem rekla :"Veš, kapitan Carters mi je nedavno pripovedoval o tebi in dejal, da govoriš španski kot kakšen Španec. Zakaj, mi tega nisi nikoli povedal? Povej, ali je kaj na svetu, česar bi ti ne vedel?" Carters je bil falot. Res je, vedel je nekaj španskih besed in pregovorov, ki se jih je slučajno naučil iz kakšne knjige. Ali raziti lastnosti njegovega znača ja. Ko je Elza stopala pred ol- za vraga, čemu ji je Carters go- enkrat je utihnil in potem pre se mu je, da nikoli ni bila tako vesela in srečna kakor tistega nepozabnega večera. Ali dekliška sramežljivost ji ni dovoljevala, da bi takoj odgovorila na njegovo ponudbo. "Najpozneje jutri zvečer ti pošljem odgovor," je dejala, in on je pristal na to, prepričan v svoj uspeh. Naslednji dan mu je minil v prijetnem pričakovanju njenega odgovora. Pozno popoldne je prinesel Elzin šofer kaktejo. Nobenega pisma, nobenega listka, samo na kaktejo pritrjen listič s tujim imenom, verjetno botanično ime cvetice. Trisdel je ne-potrpežljivo čakal vse do večera, ali nobenega odgovora ni bilo. Njegov ponos in trma mu nista dovoljevala, da bi jo poiskal in zaprosil za njen končni sklep. Šele čez nekaj dni sta se srečala v hiši njunih skupnih znancev. Pozdravila sta se kakor navadno, ali v njenih očeh je bil vznemirljiv vprašujoč izraz. Vljuden kakor vsi svetovnja-ki, ali trd ko zid v svojem ponosu, je Ti*isdel čakal na njeno opravičilo. Potem je Elza naenkrat spremenila svoje vedenje, kakor to pač ženske znajo, in postala zelo nedostopna. In tako sta se vse bolj in bolj odtujevala in njuno prijateljstvo se je razblinilo. Kateri izmed njiju je kriv te odtujitve? Nejevoljni Trisdel je iskal odgovora na to vprašanje. Prijateljev glas je naglo prekinil tok njegovih misli. "Kaj je s teboj ? 'Držiš se, kakor da bi bil ti ženin, a ne samo priča . . . Mene poglej! Prevozil sem dva tisoč milj na odvratni ladji, natovorjeni z bananami in česnom, samo da bi mogel prisostvovati tej ceremoniji. Ne pozabi — samo eno sestrico imam — in zdaj sem jo izgubil." Na- da kje čaka in da pojde skrivaj tar/ fe ^ Trisdelu sa™ za ?a k» nutek zdelo, da je njen bledi bilo tako ljubko, da se ga 111 mo- ža njo. Morebiti na ploščadi pod nekaj, da se je tako 1 p]0 bi celo ostal kakršnimkoli Izgovorom ter pazil na svojo zaročenko. Bolje je bilo, da sem za tisti večer opustil poizvedovanje. Nisem se smel podajati v nevarnost. Previdno sem se vr-nil v Playerjevo votlino. Če sem dobro premislil, kar sem slišal, in preudaril, kako korist mi prinaša, sem si moral priznati, da sem lahko čisto zadovoljen z uspehom svojega nočnega izleta, celo več sem dosegel, nego sem nameraval. Pot na ploščad sem si lahko ogledal tudi pozneje, za tisto noč mi je ni bilo treba poznati. Kajti tisto, kar sem zvedel, mi je odprlo čisto nove možnosti in pota k rešitvi izseljencev, ako sem prav naobrnil novice. Rešil sem jih lahko, ne da bi mi bilo treba čakati na Močnega bivola in na njegovih dve sto Mim-brenjev, in če sem vse dobro premislil, se mi je nudila celo možnost, da bi jih rešil brez Winnetoua in brez drugih svojih spremljevalcev, čisto sam in brez boja, niti kaplje krvi bi mi ne bilo treba preliti. In tista možnost je bila — lepa Judita. Kako lahkomiselno, koketno dekle je bila tista lepa Židinja! Brez posebnega razburjenja je sprejela novico o smrti svo-ijega nekdanjega zaročenca —. S posmehljivo popevko je odgovorila na pripombo, da so j mrharji raztrgali njegovo tru- pbraz dokaz^da.jajeno srce pri- gel odreči in tako-je sprejel še pada drugemu, ne temu, s kate- en lovorjev venec, do katerega senečeno vzkliknil: "Ni mogoče, pa to je moj stari znanec, ta kakteja! .,Prijatelj, kje si jo dobil?" JVV^očila. Ubogi Herkul —! In kaj po kača pa je presenečen reče njegova "nevesta," ko ga ''j^; Se počasi vrnil in rekel: bo zagledala živega —! Živel je Bclgcrski kralj Boris je obiskal Berlin. Gorn ja slika nam kaže sestanek kralja Borisa in Hitlerja. Desni na sliki, ki sega kralju v roko je general-maršal Wilkelm Keitel. Boris je kralj le še po imenu, kajti tudi njegova dežela je že pod nemškim varstvom. . . Itl a cvetlica mi je prosto- še namreč, rešil sem mu živi je-j ^ ^ala, česar bi je danes nje, kmalu si je opomogel, v ,} bil prosil —. Naj pomi-'našem taboru je bil. Je odslej noben drug mo- pa tako čisto pokvarjena le, ^ ^e poljubiti! 1 ni bila. Zmotil sem se, ko sem Se zdani, naj preizkusi zasodil, da se ne briga za očeta, ■ -V a- Sama se bo prepriča- da ga je ravnodušno prepustila I , vara. Jutri zvečer pri-:njegovi usodi, v strupenem rud-! jj ?etnkaj in gorje Meltonu, j niku. Prepričana je bila, da V ''e kaj zalega storil! j mu gre dobro, bolje ko drugim 'Hi^bvalo za poljub pa ji j izseljencem, da ga bo od časa povedal, česar bi sa- jdo časa videla in da bo oboga-°Vo ne zvedela. Eden od tel. Episkopalni škof Rt. Rev. William T. Manning-v New Torku je blag oslovi!. 20 ambu-lanenih avtomobilov, katere je poslal v Anglijo "British-American Ambulance Corps." Ceremonije so se vršile v New Torku. "T0 je darilo," je odvrnil Trisdel trmasto. "Ali mogoče po znaš to posebno vrsto kaktej ?" "Seveda. Na stotine takšnih kaktej rase okoli Punta. Poglej tu je napisano njeno ime. Ali znaš špansko?" "Ne," je odvrnil Trisdel grenkim nasmehom. "Je špansko?" "Da, v moji novi domovini ljudje verujejo v govor cvetic in v moč govora. Ta kakteja se na primer imenuje "Ventomarme" - lepo ime, ki pomeni: "Pridi in vzemi me!" Največja razstava ženskih ročnih del (Nadaljevanje s 1 strani) Poleg vseh teh stvari bodo v izložbah tudi vsakovrstne zgodo vinske stvari kot narodne noše, zlatnina že stara po 50 in več let ter mnogo drugega. Videlo se bo tudi "Hobby Show," to so stvari, katere nekatere osebe zbirajo skupaj na leta in leta in pri tem se nabere velika zbirka, ki je zanimiva za pogled. Da bo pa razstava popolna, se bo videlo, kako se izdelujejo razna ročna dela. Pokazan bo kolovrat in pri njem bo predica, ki bo kazala kako se je pred leti moral presti sukanec, dočim se sedaj dobi vse tako komodno. Dalje se bo Videlo pri delu žene, ki znajo keklati, kot so doma po večini na Notranjskem in Mrs. Anna Slopko bo pa pokazala kako se ročno dela posteljne odeje. Tako, vidite, ne bo manjkalo nobene' stvari. Zbralo se je skupaj, kar je bilo sploh mogoče med nami dobiti. Vstopnina v predprodaji je za članice in druge samo 15 centov in s tem se dobi listek za nagrade in pri vratih bo pa vstopnina 25 centov. Torej sezite po tike-tih, ki so v predprodajih pri vseh podružnicah v Clevelandu. Najtopleje priporočamo prav vsem, da si ogledate našo pristno domačo umetnost, da se prepričate koliko znajo narediti pridne roke naših Slovenk. Čestitamo organizaciji SŽZ in celotnemu odboru, ki se je zavzel za to pomenljivo razstavo, ki bo ena največjih, kar smo jih še kedaj videli med nami. IZ DOMOVINE —Omerzova tatinska družba obsojena. Pred novomeškim okrožnim sodiščem se je morala zagovarjati nevarna družba Jožeta Omerze, ki je pred meseci kradla, kar ji je prišlo pod roko. Vseh zlikovcev je bilo 11. Obtožnica navaja, da sta glavna obdolženca Jože in Tone Omerza brata, obdolženka Marija Omerzova pa mati zloglasnega vlomilca Franceta, ki je pred nekaj leti z drznimi tatinskimi pohodi strahoval velik del Slovenije. France je svoj-čas prinašal nakradeno blago na svoj dom in ga potem skrivaj razpečaval, pri čemer sta mu vneto pomagala zdajšna obdolženca Jože in Tone, ki sta bila zaradi tega tudi obsojena. Vendar žalostna usoda brata Franceta, ki si je sam sodil, bratov nista poboljšala. Nasprotno, Jože je postal Francetov veren naslednik. Spet je moral za zapahe, a spet ga kazen ni spametovala. Ko je zadihal svobodni zrak, jo šel takoj spet na svoj stari zločinski posel. V Jožetu Zakšku je dobil pajdaša in pomagača za izvrševanje tatvin, kakor tudi za raz-pečavanje nakradenega blaga. Obadva sta pridobila za svoje početje tudi svoje domače, in sicer obdolžence Zakškove: Jo-žefo, Franceta, Marijo in Karla Toneta in Marijo in pol leta robije, oba tudi na trajno izgubo častnih državljanskih pravic, ostali pa so obsojeni na štiri do sedem mesecev strogega zapora, edino Antonija Cizljeva je bila obsojena le na štiri mesece zapora pogojno za dobo treh let. —Ustavljeno delo v tvornici. Tvornica perila v Murski Soboti, ki je last g. Ludvika Šiftarja je za krajšo dobo ustavila obrat. Da delavke ne bi bile preveč prizadete, bodo najpotrebnejše med njimi dobivale polovico dozdajšnje mezde kot podporo. Skupna naklada nemških dnevnikov znaša 24 milijonov izti-sov. * * * V Angliji je zaposlenih že nad pol milijona žensk v vojni industriji. MALI OGLASI Poceni ledenice 7 ledenic v dobrem stanju, se dobi po $1.00 komad in sicer od 10 do 1 ure čez dan. Vprašajte spodaj v kleti na 736 E. 93. St. (116) Proda se delikatesna trgovina na 185. cesti. Zelo prometen vogal v sredini slovenske naselbine. Vprašajte na 1020 E. 185. St. (May 15, 17, 20) Konfekcijska trgovina z licenco za pivo, se mora prodati; jako nizka cena; nahaja se v slovenski naselbini. Za naslov vprašajte v uradu tega lista. (May 15, 19, 21) Kokoši naprodaj Naprodaj je 20 kokoši, Leg-norn, dobro nesejo. Proda se tudi 10 Bandies ali turške Či-cice. Pokličite po telefonu HEnderson 2716. (114) Delo dobi Išče se ženska ali dekle za hišna opravila; plača $12 na teden. Za naslov se poizve v uradu tega lista. (114) Trgovina naprodaj Proda se konfekcijska trgovina. Vprašajte na 6718 St. Clair Ave. (115) Redka prilika Prilika, ki se nudi samo enkrat v življenju. Naprodaj je slaščičarna in delikatesna trgovina, z vsemi električnimi pritiklinami, velika zaloga, na glavni cesti, ki vodi preko mesta; dela dober denar, jako dober promet. Se mora videti, da se jo more prav ceniti. Lastnik mora prodati radi smrti v družini. Za sestanek pokličite HEnderson 8409, 1151 E. 71. St. Trgovina je vredna mnogo več, kot se pa vpraša zanjo. --(115) Naznanilo Vljudno naznanjamo vsem našim klijentom, da je tudi vsled smrti Mr. Breskvarja vseeno urad odprt in posluje; v vseh ozirih naj se ljudje zaupno obrnejo na naš urad. kjer bodo točno in solidno postrežem. Haffner Insurance Agency 6106 St. Clair Ave. ENdicott 5127 (May 17) Stalno delb Ženska srednjih let dobi stalno delo za vsa hišna dela pri majhni družini. Ob večerih gre domov. Vprašajte na 6108 St. Clair Ave. (Wed., Fri., Mo.x) Trava naprodaj Proda se lepa trava (Creeping Bend). Vprašajte pri Frank Novinc, 23250 Ivan Ave., vogal 232. St., Euclid, O., telefon IVan-Omerzovo,! hoe 4991-W. razen teh pa še Ivana Cizlja, Antonijo Cizljevo in Martina! Černošo. Največ ukradenega; (May 9, 13, 15, 21, 23, 27) Prihranite si denar „ v . Imejte vedno doma zaboj ni-blaga je spravil v promet Jože ve_ Jd yas gtane aamo ^ Emery's Bar Zakšek. Razprava je trajala od jutra do večera, nato je predsednik senata razglasil: Jože !Omerza je obsojen na 14 in pol i leta robije, Jože Zakšek na 10 LIQUOR — BEER — WINE Ml Addison Rd. odprto do 2:30 zjutraj (Mav 9, 10. 13, 15, 17, 20, 22, 24, 27, 29) Code 07-C KVORT P Dve gotovi poti sta, po kateri se prihrani dena*"' ? se ga vloži v banko, ali pa se okoristite z našo pomla«a r1 razprodajo modrocev. Še nikdar nismo imeli tako ugodnih cen za vas! 5 pomislite, da lahko kupite čisto bombaževi modroc, P r teže, z navadno ali lepšo prevleko, za samo g BSilliP1^ ' $5.95 r Ali da lahko dobite Inner Spring modroc z 5 letno garancijo za polovico originalne ce 5 prej $39.50, na razprodaji samo $19.75. £ PRIDITE K NAM SEDAJ IN SE OKORISTITE S TO RAZPRODAJO! i 1 DRUGE POSEBNOŠtTI 1 MODROC E PRENOVIMO) | NAJNIŽJE CEjtf, č Anton Grdina in Sinovi [a 6019 St. Clair Avenue 15301 Waterloo &0*' JlJTJTJTJTJT^UT-nJlj^^ JTJTJTnjTJTJt 71 rLTUTnJTJTJTJTJTTU"^ jem pa je bil kmalu dober prijatelj. Gaute je bil edini izmed Er-lendovih sinov, ki si je v Silu pridobil prijateljev. Nobeden izmed bratov pa ni ostal v dolini tako tuj kot Nikulaus. Nikdar se ni mešal med druge mladeniče — celo tedaj, kadar je šel tjakaj, kjer so se shajali k plesu in veseli zabavi, je po navadi stal kraj travnika in gledal — s takšnim obrazom, kot bi se imel za preveč imenitnega, da bi se družil z njimi. Ako pa ga je zamikalo, se-je nepovabljen udeležil igre — in ljudje so potem rekli, da deja to zato, ker bi se rad postavljal:: bil je okreten, močan in uren, hitro se je dal izzvati na boj — in ko je premagal dva ali tri izmed najslovitejših rokoborcev v dolini, so morali ljudje prenašati njegovo bahanje. In kadar se mu je zahotelo, da bi šel plesat s kakšnim dekletom, mu ni bilo mar ne njenih bratov ne sorodnikov in prijateljev, marveč je plesal, se z njo sprehajal in posedal na samem — in nikdar se ni zgodilo, da bi ga bilo kako dekle zavrnilo, ako ji je Nikulaus Erlendsson ponudil svojo tovariši jo.' S tem se ni ljudem nič bolj priljubil. Odkar je brat oslepel, ga je Naakkve malokdaj puščal samega, ako je pa kdaj pod večer prišel iz hiše, je bil isti kot nekoč. Tudi svoje dolge lovske pohode je Naakkve zdaj skoraj popolnoma opustil, vendar pa si je ravno tisto jesen kupil od upravnika predragocenega belega sokola, pa tudi streljanje z lokom in druge telesne vaje je gojil še vedno z isto vnemo. Bjorgulf .se je bil naučil tudi s slepimi očmi igrati šah, in brata sta si pogosto ves božji dan preganjala čas ob šahovnici; oba sta bila strastna igralca. Potem je Kristina slišala, da govorijo ljudje o Naakkveju ih nekem dekletu, Tordisi Gunna-rjevi s Skjenna. Tordis je naslednje poletje preživela na planini. V tem času je bil Naakkve ponoči večkrat z doma. Kristina je zvedela, da je bil pri Tordisi. Materino srce je trepetalo, se krčilo in zvijalo kot trepetlji-kov list na svojem peclju. Tordis je bila iz starega in častitljivega rodu, dober in nedolžen otrok; nemogoče, da bi ji hotel Naakkve nakopati sramoto. Ako se mlada človeka resnično spozabita, se bo moral s tem dekletom poročiti. Vsa b61na od bojazni in sramu je Kristina kljub temu čutila, da bi gotovo ne bila preveč žalostna, ako bi prišlo do tega. Še pred dvema letoma komaj bi niti slišati ne hotela o tem, da Tordis Da bo napravljen prostor za novo municijsko tovarno, se je moral umakniti tudi slavni stolp "Crystal palače" v Londonu. Iz njega se bo dobilo tudi 800 ton starega železa, ki ga bodo porabili v vojne svrhe. nobene težkoče ni dobiti osebnega posojila! Dobro .ie vedeti' da dobite pri Morris Plan Banki polne koristi 24 letne Izkušnje in zadovoljno rešitev vsako možno potrebo za denar, ki se pojavi v življenju povprečnega človeka in družine. Če bi vam kak naš posojilni načrt ne prinesel zadovoljstva in bi vam ž njim ne bilo pomagano, bomo uredili ceneno posojilo na lahka odplačila, ki vas bo zadovoljil. Morris Plan Bank 921 Huron Rd. - Lee Rd. pri Meadowbrook Detroit pri W. 117 St. - St. Clair pri E. 147 St. 14006 Kinsman Road Člani Federal Deposit Insurance Corporation Gunnarjeva postane kdaj za njo gospodinja na Jorundgaar-du. Dekletov ded je živel s štirimi poročenimi sinovi na svojem dvoru, ona pa je imela veliko bratov in sester; bila bi revna nevesta. In vsaka ženska iz tega rodu je dobila najmanj enega slaboumnega otroka. Podzemci so tem ljudem zamenjavali otroke ali pa so jih ure-kli; kakor tudi so si prizadevali, da bi porodnice varovali, vendar ni zalegel niti krs blagoslov. Zdaj sta živel Skjennu dva starca, k1 ^ bil Sira Eirik spoznal za neta, prišla sta bila nema na svet — in najstarejšega brata je kla vila, ko mu je bilo najst let. Sicer pa s0 skjennskem rodu lepi imeli so srečo in j živini, toda bilo da bi mogel roc STRAIGHT RYE WHISP • Ne sodite kakovost Old PoTtBg' po tej'izjemno nizki ceni. P0*"1 ga! Vdihajteta čudoviti vonj- ^ . Jajte ga v cocktajlih, highballs. > ga vzemite "čistega." Rekli b®8'* da je enak žganju, ki je <'va dražji. Tukaj je bogat, robu«'6"' I j, popolen okus, ki vam bo res M' tis" Po steklenici ali požirku — 86 PROOF priznajo, da je najboljši kup v I AS. BA*g£ * cor Detroit, 1 "|L Peoria. ' Glasgow. ŽENINI IN NEVESTE' Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina ( 6117 St. Clair Ave. HEnders<>0 AMERIŠKA DOMOVINA, MAY 15, 1941 Mati je stala la...« tala od mraza in bolečine; ogrnila je bila čez srajco samo plašč. Dolgo'je stala tamkaj, dokler ji nepokritih las ni docela zmočil vlažni nočni zrak. Naposled je v gornjici vse utihnilo. Ko je zopet prišla doli v izbo, je stopila k postelji, v kateri sta spala Gaute in Lavrans. Ne eden ne drugi ni bil nič opazil. Medtem ko so ji lile solze po licih, je stegnila v temini roko, se doteknila obeh toplih obrazov in prisluhnila enakomernemu zdravemu dihanju dečkov. Zazdelo se ji je, da sta zdaj tadva vse, kar ji je še ostalo od njenega bogastva. Vsa trda od mraza je zlezla v svojo posteljo. Eclen izmed psov, ki je doslej ležal pred Gautejevo posteljo, se je priplazil k njej, skočil na posteljo in se ji na spodnjem koncu zvil na nogah v klobčič. To je bila vsako noč njegova navada, Kristini pa srce ni dalo, da bi ga spodila ven, čeprav jo je tako tiščal, da so ji noge zaspale. Toda žival, ogljeno črn, kosmat star medvedar, je bila nekoč Erlendov najljubši pes. To noč je Kristini dobro delo, da je ležal pri njej in ji grel mrzle noge. — Naakkve se je naslednje jutro prikazal šele za malico. Prišel je v hišo in sedel na častno mesto; po očetovi smrti je vedno sedel tamkaj. Med jedjo ni črhnil besedice in pod očmi je imel črne kolobarje. Ko je odhajal, je stopila mati za njim. "Kako je zdaj z Bjorgul-fom??" je vprašala tiho. Naakve se je še zmeraj izmikal njenemu pogledu, vendar ji je prav tako tiho odgovoril, da Bjorgulf spi. "Ali — je bil že poprej kdaj takšen?" je zašepetala straho- SLOV. DEL. DOM 15335 Waterloo Rd. priporoča: Kegljišča in balincarske prostore Točilnica: Vsak petek se servira okusno ribjo pečenko Godba in ples Vsako soboto imamo najete izvežbane godbenike —Domača zabava za vse— PODPIRAJTE SVOJO USTANOVO! RENU AVTO BODY CO. 878 East 152nd St. Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body in fenderje. Welding! jr. POZNIK — M. ŽELODEC GLenville 3830. East 61st St. Garage PRANK RICH, lastnik 1109 E. 61st St. HEenderson 9231 Se priporoča za popravila In barvanje vašega avtomobila. Delo točno to dobro Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. KEnmore 2237-M EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV FR. MIHčIč CAFE 7114 St. Clair Ave. Vsak petek serviramo ribjo pečenko ENdtoott 9399 6% pivo, vino, žganje in dober prigrizek. Se priporočamo za obisk. Odprt«? do 2:30 zjutraj I JUICi. Naakkve je prikimal, ji obrnil hrbet in spet odšel na izbo k bratu. Naakkve je noč in dan pazil na Bjorgulfa ter je kolikor moči odvračal mater od njega. Kljub temu je "Kristina slutila, da preživljata fanta marsikatero težko uro. Za gospodarja na Jorund-gaardu bi moral biti zdaj Nikulaus Erlendsson, a Se še malo ni utegnil pobrigati za dvor. Tudi je bilo videti, da ima, kot njegov oče, le malo veselja in poklica za to. Zato sta namesto njega prevzela gospodarstvo Kristina in Gaute, zakaj tisto poletje se je tudi Ulf Haldors-son poslovil od njih. Po nesrečnih dogodkih, ki so se končali s smrtjo Erlenda Nikulaussona, je Ulfova žena odšla z brati domov. Ulf je ostal na Jorundgaardu — poka zati hoče ljudem, je dejal, da se ne da pregnati z govoriče njem in lažmi. Semtertja pa se je vendarle izdal, da je že dovolj časa preživel tukaj"; morda se je mislil preseliti na se ver na svoj lastni dvor v Skau nu, kadar bi preteklo toliko časa, da mu nihče ne bi mogel oponašati, češ da je utekel govoricam. Pa glej, škofov zaupnik je pričel poizvedovati, ali ni morda Ulf Haldorsson protipostav-no zavrgel žene. Tedaj se je začel Ulf pripravljati na odhod in šel po Jartrudo, češ, da poj-de na sever, še preden bo jesensko vreme otežkočilo pot čez pogorje. Gaute ju je dejal, da se bo zmenil z možem svoje po-polisestre, ki je v Nidarosu oro-žar, in se nastanil pri njem, Jartrudo pa bo spravil na čjkjjoldvirkstad, kjer naj njegov nečak še nadalje gospodari zanj. Zadnji večer je Kristina pila na njegovo zdravje iz pozlačene srebrne kupe, ki jo je bil njen oče podedoval od svojega deda, gospoda Ketila. Prosila ga je, naj sprejme kupo in jo shrani kot spomin nanjo, nato mu je nateknila zlat prstan, ki je bil nekoč Erlendov; tega naj nosi v spomin na svojega sorodnika. Ulf jo je v zahvalo za to poljubil: "Taka je zdaj navada med sorodniki," je rekel smeje se. "Tiste prve čase, ko sva se spoznala, Kristina, — bil sem hlapec, ki je hodil pote in te spremljal k svojemu gospodu — gotovo nisi mislila, da se bova kdaj takole razhajala?" Kristina je zardela kot ogenj, kajti pri tem jo je pogledal s svojim starim, porogljivim smehljajem; kljub temu pa se ji je zdelo, sodeč po njegovih očeh, da je žalosten. Zato je rekla: "Naj bo, kakor hoče, Ulf, ali te nič ne vleče nazaj na Trond-hjemsko, saj si se na severu rodil in tamkaj vzrasel? Meni se pogosto toži po fjordu, pa sem le nekaj let preživela tamkaj." Ulf se je nasmehnil kot poprej, tedaj je tiho rekla: "Če sem te v svoji mladosti kdaj razžalila, s svojo prevzetnostjo ali — saj nisem vedela, da sta si bila z Erlendom tako bližnja sorodnika — mi moraš zdaj odpustiti!" "Nikar, nikar — in vrhu tega nikakor ni bil Erlend tisti, ki ni hotel priznati tega sorodstva. Nasprotno, jaz sem bil tako ošaben v svojih mladih letih — če me je že oče pahnil iz svojega rodu, tedaj tudi beračiti nisem maral" — naglo je vstal, stopil k Bjorgulfu, ki je sedel na klopi: "Razumeš, Bjorgulf, moj rejenec —, tvoj oče — in Gunnulf — oba sta mi izkazovala sorodniško naklonjenost od vsega začetka, ko smo se kot dečki sestajali — ravno narobe kot moji bratje in sestre na Hestnaesu. Kesne-je—nikdar nisem nastopal kot Erlendov sorodnik, razen kadar sem videl, da mu bom tako bolje ustregel — in njegovi ženi in vam, mojim rejencem. Razumeš?" je vprašal glasno, položil Bjorgulfu roko na obraz in pokril njegove ugasle oči. Razumem." Bjurgulfov odgovor se je glasil napol zadušeno izza njegove dlani; poki-mal je Ulfu v roko. "Razumemo, rednik," Nikulaus je težko spustil desnico na Ulfovo ramo in Gaute je stopil bliže k onim trem. Kristini je postalo čudno pri srcu — bilo je, kot bi hoteli govoriti o stvareh, o katerih sama ničesar ne ve. Tedaj je tudi ona pristopila in rekla: "Zanesi se na to, Ulf, naš sorodnik, to vsi vemo — nihče izmed nas, ne Erlend ne mi, ni imel tako zvestega prijatelja, kot si bil ti. Bog ti povrni!" Drugi dan je Ulf Haldorsson odrinil proti severu. Pozimi se je Bjorgulf nekoliko umiril, kolikor je Kristina mogla videti. Začel je znova prihajati z drugimi vred za mizo, hodil je z njimi k maši ter je voljno in prijazno dopuščal, da mu je mati pomagala in stregla, kar ji je bilo tako ljubo opravilo. In čim več časa je minilo odtlej, odkar je bila Kristina slišala, da se sinova menita o samostanu, toliko bolj živo je čutila, kako neizrekljivo težko ji je posvetiti najstarejšega sina samostanskemu življenju. Ni mogla dyomiti. o tem, da bi bil Bjorgulf tatil g'dtovo najbolje spravljen. Ni pa vedela, kako bo pri tem prenašala izgubo Naakkve j a. Torej je bilo nemara le res, da je bil prvorojenec nekako bolj tesno zvezan z materinim srcem kot drugi sinovi. Tudi ni mogla reči, da bi imel Naakkve res poklic za redovnika. Bil je sicer zelo nadarjen za duhovno učenost ter je imel veliko ljubezen do pobožnih vaj. Nš-vzlic temu se je materi zdelo, da ni kdo ve kaj duhov-skega mišljenja. V domačo cerkev nikakor ni preveč goreče hodil, pogosto je s to ali ono pretvezo zamujal službo božjo, tudi je vedela, da se tako on kot Bjorgulf spovedujeta domačemu župniku le s splošno izpovedjo. Novi duhovnik, Sira Dag Rolfsson, je bil sin Rol-fa z Blakarsarva, ki je bil poročen s sestrično Ragnfride Ivarjeve. Zato je zelo pogosto prihajal k sorodnikom na dvor. Sira Dag Rolfsson je bil mlad človek, okrog trideset let star, izobražen in učen. Toda starejša dva sinova sta se nasproti njemu hladno vedla. Z Gaute- Thomas Halley preizkuša železno omrežje, za katerim so zaprti jetniki v jetnišni-ci v Neio Yorku. Železo je tako trdo, dai se je trudil pet ur z žago za železo in je komaj zarezal eno šestnajstin-ko palca globoko.