GozdVestn 77 (2019) 4 158
Uvodnik
Pri delu v gozdu mora biti varnost vedno na 
prvem mestu
Po ujmah, ki so v zadnjih letih pogosto prizadele naše gozdove, je bilo 
pogosto izpostavljeno vprašanje glede možnih načinov ocen poškodo-
vanosti drevja in sestojev. Ocenjevanje škode je težavno, saj žled pov-
zroča različne oblike poškodb na različno velikih površinah. Poškodbe 
so najpogostejše v krošnjah. Pogosti so zlomi vrhov in posameznih 
vej, lahko pa je poškodovan tudi obsežnejši del krošnje. V določenem 
obsegu pa prihaja tudi do terminalnih poškodb dreves, kot je npr. prelom 
debla ali izruvano drevo kot posledica teže ledu. Poškodovane površine 
lahko spremljamo s terenskim (terestičnim) zbiranjem podatkov ali pa 
z uporabo tehnik dalinjskega zaznavanja ter poznejšim preverjanjem 
informacij na terenu. Ključne informacije, ki jih zbiramo, so prostorska 
lokacija poškodb, poškodovana površina, oblika poškodb ter intenzivnost.  
V aktualni številki predstavljamo nekoliko natančnejšo možnost oce-
njevanja poškodb posameznega drevja na podlagi laserskega skeniranja.
Sanacija posledic ujm pa lahko poteka izključno na terenu samem. Delo 
v tovrstnih razmerah je zelo nevarno in žal še vedno prepogosto usodno 
za gozdne delavce. Izpostavljeni so predvsem nepoklicni izvajalci del v 
gozdu. Delo v gozdu, predvsem sečnja in spravilo, je nevarno že samo po 
sebi. Kadar pa te dejavnosti potekajo v gozdovih, ki so jih poškodovale 
ujme, kot so snegolom, vetrolom ali žledolom, so razmere za delo še 
veliko težje. Statistika kaže, da se v letih pojava večjih ujm in leto pozneje 
poveča število smrtnih nezgod med nepoklicnimi izvajalci del. Letos 
jih je bilo že šest in če se bo trend nadaljeval še v drugi polovici leta, bo 
število preseglo 14 % smrtnih nezgod v prometu v letu 2018! Pristojni 
na ZGS opozarjajo, naj delo v gozdu vedno poteka v paru z izkušenim 
gozdnim delavcem, da naj bodo delavci dobro opremljeni (poudarek 
na varovalni opremi) in predvsem dobro usposobljeni ter previdni.
V strokovnem prispevku predstavljamo analizo odkupnih cen gozdnih 
lesnih sortimentov iz zasebnih gozdov. Po letu 2014 so se odkupne cene 
lesa iglavcev nekoliko znižale, medtem ko so se odkupne cene hlodovine 
listavcev (bukev in hrast) zvišale. Glede na podatke v zgornjem odstavku 
si želimo, da bodo v prihodnje gozdni delavci (poklicni in nepoklicni) 
pri delu vedno postavili na prvo mesto njihovo varnost in šele potem 
razmišljali o dobičku pri sečnji oz. sečnji in prodaji lesa.
Dr. Mitja SKUDNIK