N
O
John Carpenter in njegova soproga Sandy King sta podpisala pogodbo z Universal Pictures. Zavezala sta se narediti najmanj en film v naslednjih dveh letih (Carpenter kol režiser in Kingova kot producentka) ter pripraviti še več drugih, med njimi tudi remake klasičnega Universalovega horrorja iz leta 1954, The Creature from the Black Lagoon, ki ga je reiiral Jack Arnold. Carpenter ima en podoben hommage klasiki iz 50-ih let že za seboj: leta 1982 je reiiral sci-fi horror Stvor (The Thing).ki je remake filma The Thing (From Another World) (1951) Christiana Nybya (režijo velikokrat pripisujejo Howardu Han'ksu. kije bil producent).
Anne Nikita Parillaud je zvezda vampirskega horrorja Innocent Blood, ki so ga začeli pri Lee Rich Prods, (za Warner Bros.) snemati 13. januarja v Pittsburghu. Po scenariju Michaela Wolka relira John landis, igrajo pa še Robert Loggia, Anthony LaPaglia in Don Rickles. Po zelo uspelem horroju A n American Werewolf In London (1981) se je
Landis sedaj že drugič lotil te zvrsti. ***
Viítorio Cecchi Gori je že lansko jesen na MlFED-u naznanil svoj projekt panevropske distrbucijske mreže, ki bi prikazovala ameriške in evropske filme (služila naj bi predvsem za promocijo slednjih). Penta Europa je sedaj pripravljena na start in očitno se uresničujejo sanje Cecchi Gorija in njegovega partnerja Silvia Berlusconija. Dosedanji člani Penta Europe so: Penta (Italija), Jugendfilm (Nemčija), First Independent (V. Britanija), Les Films Ariane (Francija) in Monpole Pathe (Švica); računajo, da se jim bo marca pridružil tudi ameriški major v Španiji. Penta je že zagotovila paket prvih 10 filmov, med katerimi je nosilna italijanska super-uspešnica Johhny Stecchino (do sedaj prek 30.000.000 USD kumulativnega B O. izkupička v Italiji, samo v Rimu je imela ta komedija v prvih 11 tednih 346,268 gledalcev), vključeni pa so tudi ameriiki filmi iz proizvodnje Penta Intl. in še nekaj takšnih, za katere so bile prek izpostave kupljene pravice predvajanja. Ostali partnerji so obvezani distribuirati vse filme iz paketa (kino + video pravice), Penta pa jim v zameno ne zaračunava
minimalne garancije. ***
Walt Disney je imel prvič v zgodovini te družbe svetovno premiera svojega _ Ä filma izven ZDA. To je Blame It On 32 the Bell Boy (Hollywood Pictures), ki je 24. januarja startal v Veliki Britaniji (in do 9. februarja priigral 1.954.729 GBP). Glavne vi: Dudley Moore. Bryan Brown, Richard Griffith, scenarij in režija: Marie Herman.
N F O
oceno, ji je treba dodati še argument: Sam Robert Benton je po številnih zapetljajih, ki so spremljali snemanje, povedal, da bi tako ali tako spremenil osemdeset odstotkov svojih filmov, če bi za to le imel možnost. Namignimo, da bi scenarij za Bonnie & Clyde, s katerim si je ustvaril ime, lahko pustil pri miru, medtem ko filmu Billy Bathgate, s katerim se ponovno vrača v kriminal, škarje ne bi škodovale. Prvovrstne režijske in igralske moči so tu združene s preizkušeno kakovostno romaneskno predlogo E.L.Doctorowa, ki je filmu - via Miloš Forman - že poklonil Ragtime. Scenarist Tom Stoppard je pa tudi literat, če že nič drugega ... Billy je eleganten izdelek, temnejši in resonantnejši od kakega Dicka Tracyja, celo nasilje v njem deluje kot dodatek in v spomin prikliče Cotton Club. Superlativi vseeno umanjkajo. Do napake je prišlo že na samem začetku - v trenutku, ko sta režija in scenarij pristopila k ekrani-zaciji. Pri tem podjetju pretirane zvestobe izvirniku - beri: drugim umetniškim medijem - večinoma ne kaže odobravati. V našem primeru je drugače.
Roman je odličen - veliko boljši kot knjiga, ki bi jo utegnili spisati po Bentonovem filmu! Pri Doctorowu namreč takoj opazimo, da se moč romana skriva v prvoosebni pripovedi, ki je zelo privatna in prav zato visoko sporočilna. Stoppard je delo pogumno predelal in če Doctorow v Billyjevem opisu njegovega mobster-patrona Dutcha Schultza zapiše, da »kratek vrat napoveduje cel kup metafizičnih pomanjkljivosti«, kaže sklepati, da je scenaristična predelava svoj vrat čisto izgubila! Od sočnosti izvirnika se je oddaljila na raven nevtralnega opazovanja dogodkov in distanca je do vsega enaka - velika. Prevelika. Razlika med glavnimi in stranskimi liki je zato relativno zabrisana; iilm se v svoji želji, prikazati vsakogar, ne loti nikogar.
Zato tvegamo tezo, da je Billy Bathgate moral propasti z enako nujnostjo, po kateri so Benetke Stoppar-da za Rosenkrantza in Guilden-sterna nagradile z levom. V prvem primeru je namreč !a (Stoppard) kastriral pripovedni subjekt, v drugem pa ga je šele vzpostavil - in kar je zdrobilo fabulo prvega filma, je fabulo drugega šele omogočilo. Paralelni postopek scenarističnega twista se je torej povsem različno izkazal. Izredna škoda, saj so zapleti romana sicer ostali nedotaknjeni. Film po drugi strani odlikuje izreden standard produkcije, tako da gre nedvomno za eno najbolj esteticizi-ranih gangsteriad, kar jih je naokoli. Ekipa je ustrezna: za Kramer vs. Kramer, Blue Lagoon I., Sophie's Choice in Days of Heaven nomini-rana kamera je Nestorju Almendro-su z zadnjim naslovom oskarja tudi prislužila. Dobro je delal tudi tokrat in ujel kontrast med ostrimi toni New Yorka ter mehkejšo svetlobo Sara-toge in mesteca Onondage, kamor
Dutch Schultz preseii svoj sodni proces.
Za okolje je skrbel odlično pozoren design produkcije Patrizie von Brandenstein, ta je v klub oskarjevcev prišla z Amadeusom. Budnejše oko opazi, da je na ulice filmske pripovedi pripeljala kinodvorane z Bright Eyes, prvim velikim hitom Shirley Temple iz 1.1934, leto dni mlajšo Naughty Marietta, operetni musical s tandemom Jeanette MacDonaldNelson Eddy, obcestna skladišča pa prelepila s plakati za Top Hat, žan-rsko lekcijo s Fredom Astairom in Ginger Rogers!
Medtem ko oko počiva na brezštevilnih elementih tega period piece, gledalčeva zmeda kulminira v dilemi narativne dezorientacije:
-	Je to film, ki bo še odločneje naprej potisnil slavo Nicole Kidman v vlogi neustrašne gangsterske femme fatale, ki zavrača vlogo metrese in se z implozivno igro zvezde zlije v amalgam Sigourney Weaver in Melanie Griffith, ... in je, z besedami romana »navita blond glava, potem bel vrat in ramena, kakor da vstaja iz morja«?
-	Je to film, ki po likvidaciji prohibi-cije in Al Caponeja, v preodsekano odigrani vlogi gangstr-skega leaderja Dutcha Schultza Dustinu Hoffmanu vseeno ne nosi mirnejšega spanca, ko se mora ta vleči iz ene sodne dvorane v drugo, medtem ko podkupljivost sodnikov in njihovo število naglo kopnita ... Film čudno zamaknjenega trikotnika, ki ga sestavljajo mogočnež in dva značaja, od njega dovolj neodvisna, da jima uspe preživeti?
In nenazadnje, vštric s sugestijo romana, je to film o mlademu povzpetniku iz East Bronxa, ki se obnaša kot krimi-groupie in v spletu srečnih naključij vselej uide smrti in teži lastne vesti, ko se polasti celo šefove gospe? Ali pa je kljub očitnim naporom Lorena Deana mladi Bathgate le pasivna priča dogodkov, ki se odvijajo mimo, ne pa zaradi in okoli njega? Kaže, da je tako. Roman E.L.Doctorowa je v zvestem prevodu Alenke Moder Saje k nam dostavila Prešernova družba.
TOMAŽ KRŽIČNIK
NA TUJ RA
OTHER PEOPLE'S MONEY
režija:	Norman Jewison,
scenarij:	Alvin Sargent,
lotografija:	Haskell Wexler,
glasba:	David Newman,
igrajo:	Danny DeVitto, Penelope Ann Miller, Piper Laurie, Gregory Peck,
producent:	Warner Bross., ZDA, 1991.____
Ob komedijah z Dannyjem DeVitom gledalcu koristi nekaj šabloniziranja, ki velja sicer za univerzalno, a v meandrih in količinah ameriške popularne zabave nepogrešljivo mišljenjsko orodje. Poskusimo! Ne gre torej za Pee Wee Hermana in njegove investicije v komičnost in-
fantilnih analogij, niti za Leslie Niel-sna, ki ta Traumdeutung mehanizem v seriji svojih Naked Gun izdelkov uporablja za anarho-lingvistično pa-rodiranje krimi-univerzuma, niti ne gre za intelektualistične izpade Wo-odyja Allena, ne za humorno divizijo t. im. malega človeka, ki se je v film
odcepila iz Saturday Night Live, če
ostanemo le pri kvartetu delno osebne izbire: Dan Ackroyd - Chevy Chase - Bill Murray - Gilda Radner, kaj šele za tip krohota Eddieja Mur-phyja, ki je tudi začel na prej omenjenem showu. DeVitov opus torej ob vseh drugih prinaša dovolj definiran profil črne, cinične komike. Kako bi tudi mogli zapisati kaj drugega ob škratu, ki je prvič resno opozoril nase z vlogo v Letu nad kukavičjim gnezdom! Podčrtajmo ponazoritev DeVitovega tipa humorja z najboljšima primeroma: naj zanju obveljata njegov režijski poskus Vrzi mamo z vlaka (Throw Momma From the Train, 1987) in dve leti mlajša Vojna zakoncev Rose (Warof the Roses),
VIKEND Z
WEEKEND AT BERNIE'S
pri kateri mu kaže priznati posebne zasluge za to, da kljub studijskemu vztrajanju ni dopustil, da bi konec zbanalizirali v happy end! Prehajamo k našemu filmu in laskave tone bo treba zamenjati... s precej nižjimi, namreč. Komedija Na tuj račun je precej nenavadno skrpucalo, ki je skozi žanre drvelo s tolikšno hitrostjo, da se mu to krepko pozna. Film krasi vtis nezadostne povezanosti med posameznimi elementi in ko je tega efekta-nanizanke konec, gledalcu ne more biti jasno, kaj si je pravzaprav ogledat. Namen kritiške pozicije ni in najbrž ne sme biti zahteva po kristalno čisti žanrski opredeljivosti, zato pa si dovolimo tezo, po kateri je treba veliko koncentracijo žanrskih ele-
mentov v enem celovečercu vsaj primerno razblažiti: s tekočimi prehodi, paralelizmi scenarija, morda s kakim flashbackom ... Film se odpre obetavno, saj je DeVito kot borzna hijena Larry the Liquidator, učinkovit antipod zatohlemu novoangleškemu podjetjecu, ki od tradicije kar poka in za katerega se v čisti zombie maniri dobri stari časi niso nikoli končali. Kot rezultat odličnega castinga vlogo lastnika nosi Gregory Peck, za katerega je podoba, da mu sploh ni treba igrati! Karte so torej na mizi, vemo, kdo je tu the living dead in kdo v rokah drži odrešilni {borzno špekulantski) kol, še en dokaz, da je DeVitova komika res črna ... Film pa zaigra proti dejstvom, s tem tudi proti gledalcu. Kar mu zamerimo.
V imenu tradicije potem Peckova tovarnica ne sme propasti, Larry in delničarji pa ne zasluziti. Na socialo se zatem nalepi še ljubezenski zaplet, ki pa niti trikotnik ni, skrbi samo za sočnost dialogov ter za višji PG/Parental Guidance faktor. In potem rez: Naš ljubezensko borzni klobčič se nekje v drugi polovici filma bliskovito in nepopravljivo zavozla v dva morilsko dolga, statična govora obeh glavnih nasprotnikov, dostojna zgodovinskih Caprovih moralk .... ki so danes zadosti tvegane, da jih je bolje pustiti pri miru in se odreči sleherni reciklaži! To je moment, ki ga doslej ni prezrla skoraj nobena spodaj podpisanemu dostopna ocena filma, in hkrati moment, ki bi nas moral izredno zaskr-beti!
Film Na tuj račun nas namreč sili verjeti, da je komedija lahko samo ¿melodrama z drugimi sredstvi«. Nismo prepričani, daje res tako, saj smo z njim dobili komedijo na temo bushevske Amerike, taksno, od katere so ostale le še marketinške oznake. Se Amerik(an)a slabo počuti?
TOMAŽ KRŽIČNIK
N F O
režija:	Ted Kotcheff,
scenarij:	Robert Klane,
fotografija:	Francois Protat,
glasba:	Andy Summers,
igrajo:	Andrew McCarthy, Jonathan Silverman,
producent:	The Rank Organization, ZDA, 1989.
"Ta tip ima še po smrti bolj živahno spolno življenje kot jaz, ki sem mlad in živ«, reče Larry, ko vidi zadovoljno žensko, ki ji še nikoli ni bilo tako dobro kot zdaj, ko je spala z Ber-niejem, ne da bi vedela, daje mrtev. Ta tip, ki »uživa« še po smrti, je torej Bernie, menedžer v newyorski zavarovalnici in lastnik razkošne vile na »rajskem otoku«. Za njegovo posmrtno življenje sta bistveni prav ti statusni opredelitvi: da je boss v legalni instituciji, vendar bolj pokvarjen in pomehkužen ter manj civiliziran kot mafijski boter, kateremu v resnici služi. To je, denimo, prva
lekcija te obešenjaške komedije, ki bolje kot gansterski film pokaže resnično stanje stvari v zvezi s kriminalom v ZDA: to pa je, da so legalne institucije tiste, ki za kriminalce opravljajo umazan posel. Bernie je torej tipičen boss, ki se hoče obdržati tudi na podlagi trupel - podrejeni zanj obstajajo oz.je z njimi prijazen le, če se jih mora znebiti (ko prizadevna mladca, Larry in Richardo, odkrijeta poneverbo, ju povabi v svojo vilo, da bi ju dal ubiti). In druga odločilna statusna pote2a je prav ta vila na »rajskem otoku«: tu Larry in Richard odkrijeta Berniejevo in nato osuplo
opazujeta, kako nihče od Berniejevih bogatih in žuraških prijateljev ne opazi, da je mrtev. In natanko to je v tem filmu scenarista Robberta Klana in režiserja Teda Kotcheffa (ki je v The First Blood »kreiral« Ramba) definicija »ameriškega raja«: to je kraj, kjer nihče ne opazi, da si mrtev, še posebej ne, če si lastnik razkošne vile, motornih čolnov, avtov idr.; ta inditerentnost je pogojena prav s substitucijo »biti« z »imeti«, se pravi, da lahko Bernie »je«, čeprav ga ni več, prav in edino prek tega, kar »ima« (pijačo v hiši, čolne in druge stvari, ki jih pri njem jem-
Kitajska mafija, organizirana v triade, je ie od nekdaj vpletena v. hongkongško filmsko industrijo (nekateri domačini ocenjujejo, da triade nadzorujejo kar 90% le-te). Pred kratkim pa je hongkonškim filmskim delavcem prekipelo in 16, januarja so organizirali demonstracije proti izsiljevanju in ustrahovanju s strani triad; pohoda se je udeležilo 300 ljudi, med njimi tudi takšni zvezdniki kot so Jackie Chan, Chow Yun-fat, t Ali Leung-wai in Amy Yip. Položaj filmskih delavcev je res neprijeten, čeprav ne za vse enako. Tako triade tistim snemalnim ekipam, ki nočejo sodelovati, uničijo opremo ali pa spustijo kače na prizorišče. Mnoge triade so osnovale svoje filmske družbe, ki snemajo filme, v katerih slavijo svet podzemlja, in potem prisilijo lastnike kinematografov, da te filme vrtijo, četudi so dvorane skoraj prazne. Tudi znani igralci so včasih prisiljeni, da zanje igrajo za nižje plačilo kot navadno ali pa morajo sprejeti vloge, ki bi jih sicer odklonili. Igralce, ki nočejo sodelovati, surovo premlatijo, igralke pa tvegajo, da se ho na njih zvrstila cela skupina posiljevalcev, kot se je zgodilo eni od njih, ko je zavrnila spolne usluge režiserju, članu triade. Igralec Andy Lau je moral nastopiti v triadnem filmu, potem ko so ugrabili njegovega managerja in ga imeli za talca, Amy Jip pa so silili k slačenju pred kamerami. Malo verjetno je, da bo protest ogorčenih filmskih delavcev kaj zalegel, upoštevaje moč triad in njihovo nepripravljenost, da bi se odpovedale tako donosnemu viru zaslužka.
Curtis Hanson, katerega thiller The Hand That Rocks the Cradle je še
vedno pri vrhu ameriške B.O. lestvice, se ho v kratkem lotil komedije. Z Leonardom Goldbergom je za Hollywood Pictures že podpisal pogodbo o snemanju filma Distinguished Gentlemen, v katerem ho igral Eddie Murphy, snemati pa bodo začeli aprila. Za cinična 90-ta leta je Matty Kaplan napisal scenarij, kije nova inačica Caprovega Mr. Smith
Goes to Washington iz 1.1939. ***
Michaela Caina so ponovno pritegnili v vohunske igre v filmu Blue Ice producenta Martina Bregmana. V scenariju Rona Hutchinsona je zanj predvidena vloga Harryja Andersa, ki se mora proti svoji volji spet ukvarjati s špijonaio, ko mu ugrabijo ženo. Njegov soigralec je Bob Hoskins, snemati pa se je začelo februarja v Londonu, v režiji Russela Mulcahyja. Tik pred tem je Caine nastopil še v zadnjih posnetkih filma Noises Off (Touchstone), ki bi marca že moral priti v kinematografe.
IGOR KERNEL
N F O