Zgodovina pedagogije. (Dalje.) Za žensko vzgojo niso dosta marali v Atenah. Matere so učile deklice domače posle, n. pr. presti, tkati, šivati, a največ so jim dajale v tem svete, kako bi se lepotičile. Radi tega so jim telo stezovale, lase in obrvi barvale. Le bogatejše so se nekoliko vadile v godbi in raorda še v čitanji in pisanji. Stara Grecija se je odlikovala z mnogirni učenjaki, ki so zlasti na pedagogijskem polji lepo učili. Tak učenjak je bil Pitagora, ki je imel svoj zavod v Krotonu, cvetoči grški naselbini v južni Italiji. V njem je deloval za nravno in znanstveno omiko. Na- čelo njegovo je bilo: bogov se bati in čednost ljubiti. Njegove učence so po špartanski vzgoji trdo imeli. Priprosto so bili oblečeni, zmerni v jedi in pijači; vina niso pili. Na lov niso smeli hoditi, ker to stori človeka neusmiljenega. Mladina je smela učitelja le poslušati; še-le odrasli njegovi učenci smeli so vprašanja staviti. Na večer so se morali sami vprašati: Kaj sem čez dan slabega storil? V čern sem grešil? Katero dobro delo sem opustil? Telovadili so se njegovi učenci tudi ter za blaženje srca gojili muziko. Sploh soglasno, harmonično izobraženje je bil smoter Pitagore; kajti po njegovem nazoru je svet harmonija, in ta harmonija naj bode tudi v človeškem bitji. Sramožljivost je Pitagori izvir vseh kreposti. Niso li to prekrasni nazori grškega učenjaka, ki je živel v 6. stoletji pred Kr.? V Atenah je živel v petem stoletji pred Kr. velik modrijan, Sokrat po imenu, ki je bil tudi velik pedagog. Ni imel sicer posebne šole, marveč iskal si je učencev po ulicah, cestah, sejmih, delavnicah, gimnazijah in dr. Iskal si je prav za prav le nekakšnih tovarišev, s katerimi se je razgovarjal v ta namen, da bi jih učil in vodil na pravo nravno pot. Poučeval je na dvojni način. Večkrat se je delal mož sam nevednega in prašal to in ono svoje učence. S popraševanjem se je seznanil o pomanjkljivih nazorih svojih učencev in jih zopet s polaganim nadaljnim razgovorom vodil na pot spoznanja. Sokrat posluževal se je torej ironije, da bi dosegel to, kako naj se učenci sami sebe spoznavajo. To je ena največjih terjatev, katero so kdaj pedagogi svojim učencem stavili. V glavnera svojem ravnanji držal se je Sokrat pri poučevanji indukcije. On je namreč postopal od stvarnosti, od konkretnosti do pojmov. Recimo, Sokrat je hotel seznaniti svoje učence s pojmom ^dobrota". V ta namen je povedal več slučajev, kako je ta pa uni skazal se dobrotljivega, kako je ta pa uni svojemu bližnjemu dobro učinil. Pojem vseh teh slučajev dobrote je splošen pojem o dobroti. Zato je pa hvalil Aristotel Sokrata, da je on prvi izurael pravo definicijo, pravo razlaganje. Sokrat je bil prvi učitelj nravnosti in kreposti ter prave modrosti. Njegov izrek je bil: Najboljša bogoslužnost je pošteno in pobožno življenje. Sokrat se je zavedal že, da iraa človek dušo, on je slutil že, da je en sam Bog. To mu je tudi naklonilo smrt, kajti njegovi sodržavljani so mu očitali, da taji bogove. Svojih naukov Sokrat ni v pismih zapustil. Njegovi nauki so se po njegovem največem učencu Platonu ohranili. Platon je prvi učil pedagogijo znanstveno in sistematično; on je dal vzgoji znanstveno podlogo. Njegov izrek je bil: človek postane to, kar iz njega vzgoja stori. Platouova učilnica se je zvala akademija in njegovi učenci akademiki. V svojih delih je smatral vzgojo za dolžnost države. Zavoljo krepke države je treba državljana dobro vzgojiti. Platon je priporočal vajo telesa in duše, rekoč: nKdor se uri samo v gimnastiki, muziko pa zanetnarja, ta postane divji, surov in neveden. Kdor se pa samo z muziko bavi, postane nemožke, mehkužne in boječe narave". Razen čitanja in pisanja naj se po njegovem mnenji goji še aritmetika, geometrija in astronomija. Neznanje mu pa ni največje zlo. Veliko znanje pri slabi vzgoji škoduje ve6, nego samo neznanje. Zato se nravna vzreja ne sme zanemarjati. Učence je treba vaditi štedljivosti in častoljubja. Igre so znamenito sredstvo vzgoje. Kaznovati je treba takrat, kadar dete starosti ne spoštuje ali kadar prestopi vzgojne postave. Platon je bil v filozofiji velik idejalist. On je med poganskimi filozofi najbolje spoznal moč Boga in duše. Bil je vreden učenec Sokratov. Živel je v Atenah v 5. in 4. stoletji pred Kr. Aristotel je živel v četrtem stoletji pred Kr. Bil je učitelj Aleksandra Velikega. Učil je za tem v Ateni v neki gimnaziji, katero so zvali licej. Njegovi učenci so se zvali peripatetici (šetalci), ker jih ni poučeval stojč ali sede, nego šetajoč se ž njimi 1* po drevoredu. Radi tega se je njegova šola zvala peripatetiška. Svoje misli o vzgoji razvil je Aristotel v svojih delih o etiki in o politiki ter ekonomiji. On je izvajal temeljno načelo vzgoje iz obče svrhe človeka in iz pojma države. Svrha vsega človeškega delovanja je s r e č a (endajmonija); ona ima svoj temelj v krepostih. Praviea do vzgoje pripada roditeljem. Mati naj se briga za telesno skrb, oče za duševno izobraženje. A tudi država se ne sme ogibati te svoje dolžnosti. Ona ima nadzor nad vzgojo. Vzgoja se pričenja s privajenjem in poukom. S poslednjim naj se priCne s sedmim letom, in sicer v početnih predmetih in telovadbi. Od štirnajstega do dvajsetega leta naj se uče mladenči višjih predmetov. Prva tri leta naj se bavijo z.muziko, potem sledi znanstvena izobražba, posebno grarnatika, retorika, risanje, dialektika in filozofija. Pri vsakem pouku naj se pazi na to, da se uči najprvo to, kar je potrebno in koristno za življenje. Največja naloga vzgoje je moralna izobražba. Brez nje bi bil človek najslabša in najdivjiša stvar na svetu. Zgodaj je treba mladež privajati na poslušnost, kajti brez nje ne more obstati nijedna država, in kdor hoče vladati, mora se pred vsem naučiti slušati. Aristotel je bil v filozofiji nasproti Platonu realist. Rojen je bil 1. 384. pred Kr., a umrl je 1. 322. pr. Kr. Plutarh je živel v pivem stoletji po Kr. Nekaj časa je bil učitelj filozofije v Rirau. Napisal je krasne životopise najglasovitejših mož starega veka, katere so velike zgodovinske in moralne vrednosti. V delu o ,,vzgoji dece" razvil je svoja pedagogijska načela. Svrha vzgoje je bila Plutarhu bogosličnost. Pri vzgoji odločujejo: narava, pouk, navada. Telovadske vaje so potrebne, da se telo ohrani zdravo in krepko. A se ne smejo pretiravati, da se moč v detetu ne uniči in ne ubija volja do duševne izobražbe. Mladenči boljšega rodu potrebujejo pouka v tako zvanih encikliških znanostih, posebno jim je treba, da se uče retorike. Nad vse predmete je treba učiti filozofije, kajti ta znanost je duši to, kar je telesu gimnastika. Od mladih nog je treba deca priučiti, da resnico ljubijo, a se ogibljejo laži, ki se niti robu ne spodobi. V obče je treba, da se radujejo nad tem, kar je lepo, a da se žaloste nad vsako grdo rečjo. Treba je paziti, da se znajo vladati, kadar so razdraženi, da ne govore odveč in da ne posegajo po tujem blagu. Družijo naj se s takovimi mladiči, ki se lepo ponašajo in lepo grški govore. Izbero naj se jim taki pedagogi, ki se odlikujejo po bogatem izkustvu in čistem moralnem življenji. Očetje ne smejo biti s sinovi prestrogi; dajati jirn pa morajo lepe vzglede. če so roditelji brez sramožljivosti, bodo taki tudi njihovi otroci. ¦ II. Mi7n.lja.ni. Riraljani so težili po tem, kar je praktično in koristno. Po tera načelu so uravnali tudi svojo vzgojo. Znanosti in umetnosti niso gojili zato, da bi se mladež ž njirai dovedla k človečnosti in kreposti, raarveč zato, da se sposobi za državno službo. Samo država se sicer ni neposredno bavila z vzgojo, marveč jo je vselej roditeljein prepustila. Oče je imel veliko oblast nad syojim detetoni. Mogel ga je zapreti v ječo, poslati ga na težko delo, dati ga v najem ali prodati ga, še celo ubiti ga je mogel brez vse kazni. Dete zavreči je bilo po zakonu dopuščeno, a to se je vendei* le redko zgodilo. Prvo vzgojo je imela v roki mati, ki ga je telesno in dušno vzgojevala, priučeč ga najprvo na priprostost in zmernost. Hišni red je bi! kaj strog. Pred detetom se ni stnelo govoriti nič nespodobnega. Zavoljo tega so očetje, kadar so hodili v goste, seboj vodili tudi sinove, da so se kraj njih sami čuvali nezmernosti in nepristojnosti. Mladina je movala spoštovati starce. Kdor ne bi vstal pred sivim starcem, zaslužil bi smrt. Posebno se je gledalo na to, da se v mladini vzbudi ljubezen do domovine in da se napeljuje k plemenitemu delu. Zavoljo tega so jim pripovedovali o življenji odličnih dedov. S početka so očetje sami poučevali svojo deco, in to večinoma v čitanji in pisanji. Pri tem so jim tolniačili stare domače pisce in pesnike. Za gimnastiko niso dosta marali. Učili so jih nadalje na pamet zakone, napisane na dvanajst tablicah. Vežbali so jih tudi v petji, plesu in govorih, v katerih so slavili dela hrabrih mož. Razen tega so imeli dosta rano tudi šole. A to so bili skozi in skozi zasebni zavodi, za katere se vsaj v početku država kar nič ni brigala. Imeli so jih na ulicab, i to na razkrižjih (triviis) ali na trgih. Take šole so zvali -ludi", ker je bil pouk v njih pripravna igra duha. Učitelji teh šol zvali so se Bludi magistri", a so bili zelo slabo plačani in niso iraeli nikakoršne veljave. V šoli se je začenjal pouk s sedmim letom, a učilo se je to, kar v domači hiši, namreč čitanje, pisanje, računstvo, moralni izreki, zakoni i. dr. Pisalo se je na tablicah, prevlečenih z voskom, z orodjem, koje so zvali Mstilusu. Računalo se je pa na prste in pa na nekaki računski tabli (abacus) tako, da so na njej zlagali kamenčike (calculi). Ustrahovanje je bilo zelo ostro; šibo so večkrat rabili. Horacijev učitelj Orbilij postal je slaven po svoji okrutnosti. (Dalje prih.)