ANN ALES 12/'98 izvirno znanstveno delo UDK 711.523(497.4 Koper}.004.69"313" ANALIZA REVITALIZACIJSKE PROBLEMATIKE KOPRSKEGA MESTNEGA JEDRA; FIZIČNI PROSTOR IN DRUŽBENE VSEBINE Marjan HOČEVAR Fakulteta za družbene vede, SS-1000 Ljubljana, Kardeljeva ploščad 5 IZVLEČEK Revitallzacijska analiza koprskega starega mestnega jedra kaže na zaostrovanje razkoraka v razvojni dinamiki novejših mestnih predelov Kopra in centralnega - staromestnega. Ponovno vzpostavljanje centralnosti mestnega jedra ni mogoče, saj razvojni trendi v svetu kažejo na nujno razpršitev aktivnosti na vseh prostorskih tavneh. To pomeni, da je potrebna razmišljati v smeri rehabilitacije edinstvenih ze obstoječih in odkrivanju potencialnih lokacijskih, societalnih, ambientalnih ter simbolnih prednosti. Bistveno je upoštevanje dveh enakovrednih kriterijev: zagotavljanje integracijskih funkcij in hkrati omogočati skupinam in posameznikom različne oblike individualnosti v prostoru, izhodiščna ni fizična, obno vit ven o -g radi teljska prenova, temveč usklajeno in pretehtano mesebojno upoštevanje treh elementov: družbene dinamike, posameznika in grajenih struktur. Ključne besede: revitalizacija, gentrifikacija, integracijske funkcije, selektivnost, diverzifikacija, demasifikacija, identiteta I.UVOD Podatki javnomnenjske raziskave kažejo, da kar 41% Koprčanov raje ostane doma, kot da bi šli npr. na gledališko predstavo na prostem pred Pretorsko palačo Več kot 35% pa jih meni, da je prebivanje v koprskem starem mestnem jedru primerno le za tiste, ki si za bivanje ne morejo zagotoviti kaj boljšega. To sta samo dva empirična podatka, ki kažeta na resnost problematike zamiranja (družabnega) življenja in slabih bivanjskih razmer v koprskem starem mestnem jedru. Besedilo je osredotočeno na identifikacijo, retrospektivo in delno sistematizacijo problematike nekaterih ključnih družbenih funkcij in fizičnih struktur v starem mestnem jedru Kopra z vidika potreb po njihovi prenovi z upoštevanjem globalnih družbeno-prostorskih trendov oz. sprememb ob koncu tisočletja ¡glej poglavje 5). Revitalizacija koprskega mestnega jedra ¡e postavljena v širši kontekst dolgoročnega razvoja mestnih področij in mestne občine Koper. Za analizo so izhodiščni preliminarno pridobljeni "terenski" podatki in informacije,1 ki nedvoumno kažejo na zaostrovanje razkoraka v razvojni dinamiki novejših mestnih predelov Kopra ter centralnim - staromesinim, še posebej glede bivanjskega standarda ter javnih, družbenih vsebin. Degradacija koprskega starega mestnega jedra je posledica predvsem bivanjske in nato v večji meri tudi funkcijske radialno-frontalne širitve (rasti) mesta proti zaledju, kjer so se postopoma izoblikovali sorazmerno samozadostni (sub)lokalni centri. Po eni strani se je zmanjševal pomen prostorske centralnosti in s tem izpraznjenosti javnih vsebin staromestnega centra, po drugi strani pa so staromestni predeli v večini postajali bivanjsko zatočišče najšibkejših socialnih struktur prebivalstva. Današnja prostorska "slika" mesta Koper kaže določene značilnosti "problematičnih urbanih conacij'2 s povsem novimi centralnimi lokacijami, kakršne so tudi 1 Pričujoči članek predstavlja nekatere bistvenejše ugotovitve iz raziskave, katere prvi, inventarizacijski del je potekal v letu 1997, rlrugi del, javnomnenjska raziskava na območju Mestne občine Koper, pa od januarja do marca 1998. 2 Tu gre za pretežno monofunkcionalnost (spalna naselja, poslovna izključnost! predelov mesta, ki je značilen za klasični industrijski tip mesta (Frisbie. Kasarda: 1938:351. ANNALES 12/98 Marjan HOČEVAR- ANALIZA REViTAUZAOJSKE PROBLEMATIKE KOPRSKEGA MESTNEGA [EDRA: .., ?9-!M sicer značilne za hitro razvijajoča se evropska mesta. Pogojno lahko mestu Koper v kontekstu prostorsko-ča-sovne dinamike pripišemo ceio nekakšno ameriško vzorčnost, saj sta vitalna bivanjska (rezidencialna) in poslovna (funkcijska) pasova vedno boij jasno zamejena in se "odmikata" od mestnega jedra. Obenem pa je staro mestno jedro do sredine osemdesetih let občutne bivanjsko in funkcijsko stagniralo. Pristop k revitalizaciji,3 ki smo ga v raziskavi skušali konkretizirati, ni klasično zavzemanje za ponovno vzpostavljanje vseobsežne centralnosti mestnega jedra, saj splošni razvojni trendi v svetu kažejo na nujno, še bolj radikalno razpršitev aktivnosti na vseh prostorskih ravneh, tudi v mestih. To pa za koprsko staro mestno jedro pomeni, da je potrebno razmišljati v smeri rehabilitacije edinstvenih že obstoječih in odkrivanju potencialnih lokacijskih, societalnih, ambientalnih ter simbolnih prednosti, ne pa načrtovati iz preteklosti preslikano centralnost. Takšen pristop temelji na predpostavki, da morajo revitalizacijski posegi upoštevati dva bistvena in enakovredna postmoderna kriterija: zagotavljanje integracijskih funkcij (družabnost, "zapol-njenost", raznovrstnost, nesegregiranost, dostopnost) in hkrati omogočati skupinam, organizacijam ter posameznikom različne oblike individualnosti v prostoru (selektivnost, ločenost, samostojnost). Pomemben je tudi poudarek, da v izhodišču našega razumevanja revitalizacije ni le fizična, obnovitveno-graditeljska prenova, temveč usklajeno in pretehtano rnesebojno upoštevanje treh elementov: pospešene družbene dinamike (spreminjanja javnih societalnih vsebin), posameznika (prebivalca, obiskovalca) in grajenih struktur (stanovanj, javnih poslopij, odprtih prostorov ipd.) v razmerju med novimi (modernimi) in starimi (tradicionalnimi) družbeno-prostorskimi vsebinami (funkcijami). "Rdeča nit" revitalizacije torej ni muze-alizacija temveč, dinamizacija, oživljanje - mestnega jedra. 2. AKTERJI IN TEMELJNE SKUPINE PROBLEMOV PRI REVITALIZACIJI KOPRSKEGA MESTNEGA JEDRA Revitalizacijo pojmujemo kot sistematični in več-sektorski, ali bolje, nadsektorski dolgoročneje zasnovan projekt, kjer so jasno opredeljeni cilji oz. problemska področja fizične in družbene prenove ter vse posredno ali neposredno vpletene skupine akterjev. Tu na kratko analiziramo kolektivne in individualne akterje ter njihovo vlogo pri prenovi. Ena pomembnih podlag pri za- snovi revitalizacijskega načrta je upoštevanje javnega mnenja. 2.1 Akterji revitalizacije Današnje vsebinske "izpraznjenosti", "opustelosti" starega koprskega centra, nad katero obupujejo v največji men kulturniško razmišljajoči Koprčani in obiskovalci, ni mogoče "rešiti" prvenstveno ali samo z "mar-ketinškim" usmerjanjem k načelnim pozitivnim vrednostnim opredelitvam tega prostora med večinsko populacijo občine v smislu krepitve pozitivne identifikacije oz. navezanosti nanj. Ta dejavnik je lahko učinkovit šele takrat, ko so vsaj delno že otipljivi učinki postopkov rehabilitacije aktualnih družbenih in fizičnih degradiranih pogojev bivanja, neatraktivnosti obiskovanja, skratka, ko ljudje zaznajo pozitivne spremembe. Če ne pripišemo prevelike vloge spontanim, neformalnim oblikam rehabilitacije, česar sicer ni potrebno zanemariti, se moramo spoprijeti s ključnimi akterji, njihovimi posamičnimi interesi in potencialnim deležem vsakega od njih pri procesu prenove. Temeljni akterji, ki jih tu zgolj navajamo, so: - institucije: občina in njene administrativne ustanove, državne ¡centralne) ustanove, politične stranke, paradržavna združenja - interesni lobiji in vplivni posamezniki: kombinacija političnih, gospodarskih in interesov civilne družbe, združenja in klubi, vplivni posamezniki - mnenjski voditelji oz. ti. "sive eminence" - kapital: lokalni in regionalni dominantni gospodarski subjekti - podjetja, finančne fondacije, komercialne banke kot potencialni investitorji in kreditodajalci - stroka: (občinske; strokovne službe, neodvisni strokovnjaki, finančni eksperti, znanstvene študije, nadna-cionalne primerjalne ekspertize - prebivalstvo: posamezniki in javno mnenje; prebivalstvo starega mestnega jedra, prebivalstvo cbčine kot uporabniki prostorov. Nenazadnje je omenjenim akterjem, posebej pa občini Koper, potreben okvirni, vendar jasen odgovor na vprašanje: kaj z revitalizacijo vsak od akterjev pridobi oz. kakšne so koristi in kakšni so na drugi strani stroški. Seveda pa je; odgovor odvisen od perspektive posameznih akterjev, katerih interesi so lahko nezdružljivi. Če je pobudnik in koordinator občina Koper, kar je najbolj smiselno za dosego konsenza med udeleženci, mora ta ostalim akterjem prepričljivo predočiti predvsem revitalizacijske koristi oz. prednosti (tudi finanč- ni V besedilu uporabljamo tri analitične pojme, ki zadevajo načrtne urbane spremembe. 1. URBANO PRENOVO razumemo kot najširši okvir, ki zajema tekoče in predvidene procese preobrazbe in posodobitve (izično-prostorslcifi, gospodarskih ter družbenih struktur v strategiji razvojnih sprememb urbanega (mestnega) območja občine Koper, 2. REVITALIZACIfO definiramo kot enega specifičnih in hkrati najbolj kompleksnih segmentov urbane obnove. Relevantnost prostorske (lokacijske) zamejitve je sorazmerno natančno definirana z zgodovinsko utrjenimi simbolnimi in identifikacijskimi kriteriji, 3 REHA8ILITACIJA degradiranih pogojev bivanja je 50-ciološka kategorija in obenem eds-n temeljnih družbenih ciljev revitalizacije. ANNALES 12/'98 Marian HOČEVAR: ANALIZA RF.V1TAUZACUSKÏ. PROBLEMATIKE KOPRSKEGA MESTNEGA JEDkA,..., 79.04 .. ne). Vsako skupino akterjev posebej mora motivirati tako, da ji kot koordinator omogoči primeren delež soudiežbe pri načrtovanju ter izvedbi.4 2.2 Temeljne skupine problemov pri revitalizaciji Identificirane so skupine značilnih perečih problemov, ki v postopkih prenove zahtevajo postopno, usklajeno in sistematično reševanje.5 2.1.1 Problematična demografska gibanja Tu izstopa negativni selitveni saldo (skupaj z visoko stopnjo mortalitete), saj se je od leta 1961 v mestnem jedru zmanjšalo število prebivalcev za 38,5%. Danes je delež staromestnega prebivalstva 1 !,9%, pred 35 leti pa je bil več kot 30%. Problematična je tudi zamenjava etnične "stike", ki je (zdaj) zgolj navidezno pestra. Ne: uravnotežena etnična sestava je del strukturnega problema občine, vendar pa je prav v mestnem jedru najbolj izrazita. V svetu je že preizkušen mode! postopnega irt premišljenega ti. "mehkega prcbivalstve-nega oplemenitenja" (gentritikacije). kot del načrtne sta; ■ : romestn« rehabilitacije. Nazoren je podatek, da 35,4% vprašanih v javnomnenjski raziskavi meni, da je prebivanje v koprskem starem mestnem jedru primerno le za tiste, ki si ne morejo zagotoviti kaj boljšega. 38,1% vprašanih pa ocenjuje, da je to področje neprijetno za bivanje. Za vsakega šestnajstega vprašanega je od vseh negativnih lastnosti najbolj moteča etnična sestava prebivalstva. Od šestnajstih motečih dejavnikov zavzema p-oblematika "Neslovencev, tujcev, ne avtohtonosti sedmo mesto.6 Npr. pritegnitev stojevske in starostne pestrosti stanovalcev bi pomenila predvidena ustanovitev obalne univerze ali vsa; povečanje števila visokošolskih ustanov. To bi bif "ukrep", ki bi vsaj delno prispeval k postopni spremembi demografske strukture. 2.1.2 Funkcijska problematika Opazen je splošen trend praznenja in siromašenja funkcionalnih (ekonomskih, neprofitnih, prostočasovnih) dejavnosti, še posebej do sredine osemdesetih let. Zadnjih deset let je sicer zaznaven porast storitvenih dejavnosti, vendai ni načrtovan in dovolj diverzificiran, zato prihaja do pretirane funkcionalne "fluktuacije", uniformnosti in storitvene cenenosti. Vprašani v raziskavi postavljajo slabe oz. nezadovoljive storitve v starem mestnem jedru na drugo mesto motečih dejavnikov, takoj za problematiko parkirišč in pred komunaino ne- urejenostjo. 78% jih meni,, da nakupovalna raznovrstnost ni zadovoljiva. Sem sodi. tudi nedinamičnbst časovne in prostorske organizacije, nezapofnjenost javnih in poljavnih prostorov oz. določenih lokacij v dnevu, tednu, sezoni ipd. Ugotovljena je precejšnja neskladnost med zastarelo fizično urbano strukturo in družbeno dinamiko oz. spreminjajočimi se, sodobnimi življenjskimi stili ter potrebami ljudi. V tem oziru bi bilo potrebno zagotoviti večjo razvidnost in fleksibilnost lastninskih razmerij (npr. mešana lastništva, razdelane oblike najemništva), posebej v razmerju med občino in različnimi zasebnimi interesi. Razmerje med tržnimi, poltržmmi in netržnimi (javnimi) prostori, ki so v domeni občine, bi moralo biti prilagodljivo oz. takšno, da zagotavlja vnašanje vsebin, ki pospešujejo raznovrstnost in kvalitetno izrabo (glej sheme 1, 2,3). Shema 1: Fizična prenova grajenih struktur. Schcme 1: Physical renovation of built structures. FIZIČNA PRENOVA T 7ASK9NÎ PROSTORI (npr. sIjiKivDrji) JAVNI PROSTORI J j (n|«. nhčitiski iiritli) | TR7.NI PROSTORI j (npr. postavni> j t t 1 ZAt'RTI, POJ.O i>PRTI, ODPRTI (OKAJENI) PROSTORI j 2.1.3 Problematika družbenosti In individualnosti Gre za univerzalen trend, ko mestni (javni) prostori zgubljajo integracijski pomen ob istočasni krepitvi do-mocentričnosti in drugih oblik individualnosti (glej shemo 3). Eden revitalizacijskih ciljev je vzpostavljanje pogojev za povečevanje družabnosti zunaj doma, na oz. v javnih in poljavnih mestnih prostorih. V tem smislu so nazorni trije podatki iz javnomnenjske raziskave: 42,1% vprašanih je pritrdilno odgovorilo, da prosti čas raje preživljajo doma, kot pa da bi šli npr. na gledališko predstavo na prostem pred Pretorsko palačo, 64,8% vprašanih pa se v starem mestnem jedru zadržuje izključno zaradi nujnih, neodložljivih opravkov (npr. administrativnih). 32,8% vprašanih Koprčanov skoraj nikoli ali sploh nikoli ne gre tja na sprehod oz. brez točno določenega namen». Vendar pa je očitno, da so razlog obiskovanja neustrezne javne vsebine oz. storitvena ponudba, ki ni konkurenčna npr. televizijskim programom. Posebej je izrazita pasivizacija javnega dogajanja v ••; 1 O vlogi urbanega (posOmodernega upravljanja v mestih glej podrobneje v Mayer i!'JOS). V raziskovalnem poročilu so skupine problemov podrobneje analizirane. Sicer pa sorazmerno močan odpor do "Neslovencev1' in tujcev v starem mestnem jedru v sploJni populaciji ni izrazito prisoten. To ji? mogoče razložiti najprej z dejstvom, da je koncentracija naselitve "Neslovencev" tu največja, nato pa Se, da vprašani rev.tafizacijo nmfno povezujejo z avtohtonostjo življa. 81 ANN ALES 12/'98 Marjan HOČEVAR: ANALIZA REVITALIZACHSKE PROBLEMATIKE KOPRSKEGA MESTNEGA JEDRA; .... 79-31 večernih urah in nesezonskem času, ko sploh ni po nudbe storitev ali dogodkov. Blizu 40% vprašanih meni, da so gostinski lokali, trgovine ipd. prekmalu zaprte. Povečevanje motiviranosti prebivalcev, obiskovalcev, podjetnikov ipd. po družabnosti in zagotavljanju družabnosti poudarjamo kot revitalizacijski ukrep v smislu povečevanja vsebinske, časovne in lokacijske raznovrstnosti ter atraktivnosti javno-zasebne ponudbe (npr. večfunkcionaJnost javnih in poljavn/b prostorov - ambi-entov, "ustvarjanje dogodkov" in priložnostnih ali trajnih - ustaljenih prizorišč). Shema 2: Prenova družbenih funkcij. Scheme 2: Reconstruction of social functions. 2.1,4 Problematika kulturne in simbolne identitete Ta sklop revitaiizacijske problematike je v tesni med-odvisnosti predvsem s socialno-demografskim stanjem v mestnem jedru in drugima že navedenima. Sorazmerno razpoznaven je 1) fenomen "kontinentaiizacije identitete" in kulturnih, bivanjskih vzorcev, obnašanja ter navad, ki opazno prevladujejo nad avtohtonimi, istrsko-obmorskimi,7 2) fenomen prostorskega in funkcijskega neselektivnega prevzemanja, posnemanja identifikacijskih ter simbolnih vzorcev iz italjanske soseščine, kar pojasnjujemo kot "ambivalentnost vrednot".8 Na to problematiko nedvoumno kažejo med drugim rezultati ankete (izvedene junijal 996) meči koprskimi dijaki tretjega in četrtega letnika, v nekoliko manjši meri pa (udi anketa na vzorcu celotne populacije. Prvi fenomen je značilen (po starosti) bolj za srednjo generacijo, vendar se z višino izobrazbe manjša. Na to kaže npr. podatek, da v povprečju kar 34% vprašanih ni znalo navesti nobene od družabnih iger, značilnih za Slovensko Istro oz Primorje (glej graf 1 in 2), vendar pa le 17,8% tistih z dokončano srednjo šolo ali več. Drugi fenomen je po večini indikatorjev (npr. poslušanje glasbe, gledanje TV itd.) značifnejšt za mlajšo generacijo. Po spolu razlike niso značilne. Graf 1: Poznavanje družabnih iger, značilnih za Slovensko Istro in Primorje: Graph 1: Knowledge of social games characteristic of Slovene Istra and Primorje: 66% ne pozna nobene, ne more se spomniti 34% pozna vsaj eno Graf 2: Dvanajst največkrat navedenih družabnih iger, značilnih za Slovensko Istro in Primorje.9 Graph 2: Twelve most often stated social games characteristic of Slovene Istra and Primorje. 2.1.S. Fizična in ambientalna problematika Za staro mestno jedro je značilna infrastrukturna oz. komunalna dotrajanost, ter primerjalno s celotnim mestnim delom občine, podstandardni stanovanjsko-bi-vanjski pogoji. Malo je večfunkcionalnih namesto eno-tunkcionainih javnih ali poljavnih prostorov. Nekateri ambientalno in estetsko neustrezni urbanistično-gra-diteljski posegi v (pol)preteldosti dajejo vtis urbane dez-organiziranosti in komunalne ravnodušnosti. V postopku revitalizacije je nujno usklajevanje fizično prenovitvenega načrtovanja občine l zainteresiranimi (zasebnimi ali javnimi) agenti (bankami, podjetji) po končanem lastninjenju in denacionalizacijsk/h postopkih. 7 V tem kontekstu smo opravili ana:izo jedilnikov desetih gostinskih lokalov v Kopru in ugotovili, da jedilniki le v manjši meri vsebujejo ji-.di zraiilne za Priinorje o?.. Slovensko Istro, fi Ambivalertncfei vrednot je (v anketi) razvidna iz hkratne kritike in prevzemanju italijanskih vzorcev. Npr.: pogosto gledanje italijanskih TV postaj in hkratna k-itika prevelike prisotnosti italijanskih proizvodov v trgovinah. 9 Vgrafu so po pogostosti navedene družabne igre kakor so jih navedli vprašani, tudi če dejansko niso značilne le za Primorje :n Slovensko Istro. 82 ANN ALES 12/'98 Marjan HOČEVAR: ANALIZA REVIÎÀllZACiJSKE PROBLEMATIKE KOPRSKEGA MESTNEGA JEDRA,., , 79-94 Shema 3: Identiteta mesta m ambientalna prenova. Scheme 3: Identity of the town and its ambiental renovation. S1MB0I.NA AMBIENTALNA PRENOVA I llWrntTA ESTE-TIKA rWOST^HSKA 3 dru/ijt-na Z3 SÍMDOI.HA VCf.UlU.NA Graf 3: Kaj najbolj simbolizira mesto Koper. Graph 3: What symbolises thc iovvn of Koper to thc most? 2 v..';;. ;•:. ■ : Titov tr£ s .: PrtlArttapiNKO .¿k» top« fev- ' Čcv»MfsU Grlica v . . Cefomo m<3$!oo fetf/o kislin 1 rfn i C«1% EVi$ttniiko c. : TsE BroEa hbfttft rrtetl Koprom InTirjin i j '(M !Q0 JOP 400 "■"■,'' '/» K00 Ob fem poudarjamo diferencirano vlogo različnih revi-talizacijskih akterjev. Ob predpostavki, da bo pobudnik in glavni koordinacijski akter prt procesu revitalizacije < občina (oz. njene posamezne agencije), je v ta namen nujna nek a kina pregledna stroškovno-koristnostna matrica s hipotetičnimi pozitivnimi in negativnimi učinki if-vitalizacijskih aktivnosti za posamezne akterje, kot so opredeljeni v prej in jem poglavju. V smislu povezave z raždelkom 2.i.4. tudi konkretno predlagamo dokaj radikalno ambientalno-funkcionalno spremembo oz. dopolnitev staramestne vedute. Ta sestoji iz premišljene neposredne ambientalne in deloma funkcionalne povezave Luke in starega mestnega jedra (npr. simbolično prežemanje luških žerjavov in cerkvenega zvonika}, kar bi bil med drugim korak k načrtni krepitvi pozitivne, če ne ze dominantne, identitete pristaniškega mesta (glej shemo 3). Predlog se, kljub morebitni ekološki spornosti, zdi smiseln, če upoštevamo, da po mnenju 39,5% vprašanih v raziskavi Luka predstavlja drugo najpomembnejšo simbolno točko (oz. področje) mesta takoj za Titovim trgom s Pretorsko palačo, Ložo in cerkvijo. 2.1.6 Upravno-prsvna problematika Ugotavljamo, v nekaterih primerih, pomanjkljivo koordinacijo upravno-administrativnih ter strokovnih služb, še posebej po nedavnih spremembah v ustroju občin. Večinoma staro mestno jedro ni obravnavano niti ni formalno opredeljeno ali zamejeno kot specifična teritorialna enota (če izvzamemo seštevek štirih krajevnih skupnosti). Predvsem je za potrebe revitalizacijskih aktivnosti nujno potrebna sistematična in med posameznimi občinskimi uradi usklajena teritorialna in funkcionalna "evidenčna kartoteka" starega mestnega jedra (npr. popolna in ažurirana informacijska ter analitična baza celotnega, tudi zasebnega, nepremičninskega gibanja). Pri analiziranju nepremičninskih baz podatkov smo namreč ugotovili, da so te popolnejše pri nekem zasebnem podjetju, čeprav so izvorno občinski. 3. KAKŠEN MODEL IN STRATEGIJA REVITALIZACIJ ZA KOPRSKO STARO MESTNO JEDRO USTREZA? klealno-tipskih modelov10 oz. konceptov, ki se jih poslužujejo načrtovalci pri revitalizacijah starih mestnih jeder je več. Najpogosteje se operira s koncepti "kon-zervacije", "turistifikacije", "sitizacije"11 in "gentrifika-cije"12 Večinoma so, ko pride do razprave o njih, predmet različnih, seveda, konfliktnih interesov akterjev -udeležencev revitalizacije. Najiažje pa je seveda problem odpraviti s formulacijo "vsakega nekaj". Dejansko do zavestne projektne odločitve o kombiniranju in prekrivanju kriterijev navadno v praksi tudi pride. Vpogled v asanacijski načrt iz leta 1973, v prvi zvezek študije Koper 2020, Planersko delavnico, druge občinske planske akte, sporadična pisma bralcev in nenazadnje analiza naših intervjujev akterjev (prebivalcev, formalnih in neformalnih voditeljev, poslovnežev itd.) kaže, da ne obstaja kolikor toliko jasna vizija o prevladi enega nad drugim konceptom, kar ni izrazita koprska posebnost.'' Toda, če je res, da je sama po sebi umevna kriterijska '0 idealnotipski modeli predstavljajo homogene konceptualne celote in siuiiio !. I 'l Centiifikacija oz. oplemenitenje izhaja iz ang. pojma gentrification populational enrichement), ki so ga ameriški in angleški . sociologi začeli uporablajti v sedemdesetih Jetih za akcijsko delovanje pri vračanju srednjih in višjih slojev v stara mestna jedra in nasploh v prede.e mest s problematično demografsko strukturo. 13 Pn podobni raziskavi v Rogaiki Slatini smo naleteli na enako dilemo (glej navedbo literature). ANNALES 1 '¿/'98 Marja« HOČEVAR; ANALIZA REVITAUZAGJSKE PROBLEMATIKE KOPRSKEGA MESTNEGA JEDRA; „., 7944 heterogenost, je tudi res, da je nujna operacionalizacija najboljše kombinacije, kar pomeni tudi vsaj delno favorizacijo enih (ali enega) kriterijev nad drugimi. Naše prepričanje je, da je v koprskem primeru kot izhodiščno revitalizacijsko potezo, potrebno vsaj v prvi fazi favorizirati nekoliko širše pojmovan koncept "gentrifikacije", t.j. demografskega oplemenitenja, kar bomo v nadaljevanju podrobneje pojasnili. Na kratko, taksativno, predstavljamo posamezne kriterije in jih konkretno za primer koprske revitalizacije tudi ovrednotim ter do njih zavzemamo stališče. 3.t Kriterij ohranjanja izvirnega ali koncept konzervacije Ta revitalizacijski kriterij prevladuje, ko se skuša utemeljiti popolno prednost zaščite kulturno-zgodovinskih prostorov in/ali objektov, pred vsemi drugimi ukrepi. Osnovno stališče je, da v kultumo-zgodovinsko jedro ni treba posegati, ostati mora estetsko, funkcionalno in simbolno vemo duhu časa zgodovinskega nastajanja, razen kolikor ne gre za posege v zaščito objektov in grajenega prostora nasploh. Navadno so ti akterji iz določenih specializiranih strokovnih ktogov (npr. arheologi) pridružujejo pa se jim lahko obiskovalci (namenski turisti) nekateri umetniki, včasih politiki, zelo redko pa sami stanovalci. Pri pregledovanju gradiva (npr. strokovnih ali časopisnih člankov od leta 1990 naprej) in intervjujih posameznikov v Kopru nismo zasledili eksplicitnih sklicevanj, ki bi kazali na prevladovanje tega kriterija. Nekoliko izstopa študija oz. priporočila S. Bernika (I982)u in recenzorska polemika okrog primernosti gradnje marine (1990-1992), kjer je koncept "konzervativne konzervacije" pri recenzorjih močneje prisoten.15 V asancijski študiji iz leta 1973 smo prav tako zasledili močno poudarjanje varstvenih režimov "stopenj in kriterijev spomeniške zaščite" {str. 49), ki niso sorazmerne s pospešeno dinamiko družbenih individualiziranih potreb. Skratka smo pred dilemo, ki v koprskem primeru še ni razrešena: arhitekturni in zgo-dovinsko-ambientalni režimi zaščite so v osnovi preveč togi in onemogočajo modernizacije konkretnih vsebin. Morda je še najbolj tipičen primer Pretorska palača, kjer so imele odločilno besedo pri prenovi konzervalorske stroke, kar pomeni, da je funkcija spomenika (v muze-alnem smislu) ie zgradbe pred vsemi ostalimi. Pač pa pa smo v obeh javnomnenjskih anketah ugotovili, da precejšen del (skoraj dve tretjini) vprašanih zaznava prenovo starega mestnega jedra prav v smislu konzervacije objektov oz. spomenikov (glej graf 4). Graf 4: Kaj se vam osebno od spodaj naštetega zdi najbolj pomembno pri obnovi in oživljanju starega koprskega mestnega jedra f Graph 4: From the items stated below, what do you personally consider as most important in the renovation of the historical centre of the town? zaičil-i in cijrlfllM >;>umGA piKim'iivw-i deb f.M.l.J iifctf!|H 7.1 JiWlhlKljU olrip jironwMfl ucrdi I w, ■powHÎrih |((jV locirnnw Muro od ttlariln ulrqu i.i ■filif^njiiiju (klnviwh m™i {IrpwitW. irr.ixJi, Wvjfoih nantir lia k'iim, nn mort;m w,' uOtočiJj KM —i ClilO Menimo, da konzervacija kot prevladujoči koncept v smislu nespremenljivosti izvirnega v grajenem prostoru v koprskem primeru ne pride v po štev, saj bi (o vodilo k "muzejskemu", statičnemu, ne pa živemu mestu, zato je pri razreševanju omenjene dileme potrebno popuščati v obe smeri. 3.2 Kriterij prevlade turizma ali koncept "iuristifikacije" Kot kažejo dosedanji izvedeni revitalizacijski projekti pri nas in v tujini, je to najmočnejši kriterij (glc-j npr. Prelog 1987, Smith 1989, Mikuž 1938), verjetno zaradi precejšnje konsenzualnosli (potencialno) večine vključenih akterjev. Edini, pri katerih je delež nasprotovanja, bolje rečeno delitev mnenj, opazen, so sami prebivalci starega mestnega jedra. Sicer pa je bistvo tega kriterija neselektivna, večinska prostorsko-funkcionalna preobrazba prostorov za namene turistične in pro-stočasne ponudbe. Prostori, vsebine oz. dejavnosti, ki niso (ne bodo) v skladu s tem kriterijem, so pravzaprav vsaj implicitno označeni kot moteči ali neoptimalno izkoriščeni. Moteči so torej tudi sami prebivalci.16 Nevarnost absolutizacije principa turistifikacije je posebej izražena prav v mediteranskih in obalnih mestih nasploh, tako da predstavljajo močno skupino pritiska na politiko ravnanja s takimi področji (van den Berg: 1994, Boddy et al., 1986), kjer investitorji računajo - ne nujno upravičeno - na zanesljiv, hiter in stalen zaslužek, mnenja prebivalcev pa ne upoštevajo. V občinskih doku- 14 Načela zaščite zgodovinskega jedra Kopra, Revija za Urbanizem, (1982*. 15 Glej Plane-ska delavnica (1-1 5.1992). 16 V tem smislu je bi značilen primer revitalizacije Dubrovnika. Prebivalci starega mestnega jedra so se uprli, kar je povzročilo precejšen umik investicij v turistično infrastrukturo (Rosic.':. 1066). 84 ANN ALES 12/'98 Marjan HOČEVAR: AN AU2A REVITALIZACTJSKE PROBLEMATIKE KOPRSKEGA MESTNEGA JEDRA. ..., 75-M mentih občine Koper (od 1984 do 1993), v nekaterih strokovnih tekstih in v sami ¿tudi;i Koper 2020 (1. in 3 zvezek) koncept turistifikacije starega mestnega jedra ni absolutiziran. Lahko celo ocenimo, da tisti, ki temati-žirajo koprski turizem ne računajo na velik pomen (sezonskih) turističnih zmogljivosti v starem mestu, pač pa predvidevajo njegovo rast neposredno ob obali, deloma v ožjem pasu zaledja. Nasploh ocenjujemo, da iz dosedanjih predlogov (predvsem novejših, po letu 1990) lahko izluščimo nekakšno ravnotežje za in proti. Pretekli revitalizacijski "impulzi" celo kažejo nekakšno inditerentnost do turistifikacije tega prostora ali pa gre v več. primerih za deklarativne izjave brez trdnih stališč (npr. prispevek za planersko delavnico, 1993). 3.3. Kriterij poslovnega centra ali koncept "sitizacije" Pri kriteriju "poslovne revitalizacije" gre za preobrazbo starega mestnega jedra v poslovni center, cilj pa sta največja možna kapitalska dobičkonosnost in mo-nofunkcionalna koncentracija dejavnosti v prostoru. Ta kriterij izhaja iz preprostega prepričanja, da je že sama fizična obnova in infra strukturna sanacija objektov ter zgodovinskih" prostorov nasploh tako draga, da so potencialni investitorji le dobro stoječa podjetja, organizacije, ki zaradi centralnosli in prestižnosti lokacije investirajo v prenovo. V ozadju je še ena, že precej preživela miselnost, da mora biti "biznis" skoncentriran na eni lokaciji. Povečevanje dostopnosti v prostoru s telekomunikacijskimi sredstvi, ki smo mu priča, pa temu argumentu zmanjšuje verodostojnost. Če je na eni strani dejanska pozitivnost sitizacijskega principa revitalizacije rentna donosnost za občino, zaslužek storitvenih dejavnosti, pa je na drugi strani sorazmerno velika nevarnost negativnih posledic absoiuti-zacije sitizacije: zmanjševanje splošne atraktivnosti historičnih lokacij za ostale dejavnosti in njihova nedostopnost zaradi zviševanja cene najemnin, (pol)pri-vatizacija javnih prostorov in osiromašena ambientalna podoba, izpraznjenost javnih prostorov v popoldanskih in večernih urah, zahteve po liberalizaciji prometnega režima za osebne avtomobile s strani "biznisa" itd. Prevlada tega kriterija v Kopru ni zelo verjetna, niti ni bila v preteklih razpravah močneje prisotna, ker 1) funkcijo "cifya" 2e sedaj prevzema področje Bonifike, še posebej pa ti. Ogrlica, in 2) zaradi neustrezne strukture fizičnega prostora in posledično nezadovoljive fizične dostopnosti. 3.4. Kriterij oplemenitenja prehivalske strukture ali koncept "gentrifikacije" To je najbolj teoretsko obravnavan, raziskan in tudi najpogosteje projektno izvajan kriterij revitalizacije tako v Evropi kot tudi v ZDA. Sociologi pa mu nasploh pripisujemo dominantno vlogo v zvezi s strukturno prenovo, še posebej v "socialno-demografsko problematičnih" predelih mest. V zadnjih desetih letih je v literaturi in v poročilih socioloških analiz revitaliza-cijskih projektov pojem gentrifikacije že kar sinonimen pojmu revitalizacije.17 Definira se kot "proces fizične asanacije, nove izgradnje in socialno-slojevske preobrazbe, izjemoma tudi popolne populacijske zamenjave. Bistvo tega koncepta je, da se z močnimi kapitalskimi investiranji v nižjeslojevskih in/ali imigrantskih stanovanjskih predelih starih mestnih jeder ustvarijo pogoji za transformacijo v kvalitetno bivanjsko področje, kamor se seli del višjih družbenih slojev. Pri tem je v ozadju sociološka podmena, da so aspiracije dela srednjega sloja po (tudi navideznem) sodelovanju pri "po-kulturjenju" osiromašenih predelov mesta v vzponu. Obenem je aspiracija dela srednjih slojev po bivanjski centralnosli zaradi njihovega življenjskega stila in ritma tako v vzponu, da je to zanimivo tudi za gradbeniške in ostale investitorje, kar pa s stališča humane logike pomeni hkrati najpreprostejšo in najzaneslivejšo pot k rehabilitaciji degradiranih lokacij.18 Hkrati obstaja nekakšna "mehkejša" gentrifikacijska varianta, kjer je poudarjena slojevska pluralizacija, s čimer se je mogoče izogniti za moderne urbane sisteme negativnim druž-beno-prostorskim pojavom prostorske razslojenosti oz. segregacije (Bailey, Robertson: 1997). Tej, ti. "mehkejši" možnosti populacijskega oplemenitenja starega mestnega jedra Kopra pripisujemo pomemben, če ne že odločilnejši pomen. V dosedanjem raziskovanju smo zaznali, da se pravzaprav to načelo Že spontano pojavlja, kar zaznavajo in s pridom izkoriščajo že nekaj časa nepremičninske agencije. Tudi iz pogovorov s prebivalci, ki jim interesenti za odkup stanovanj trkajo na vrata, smo razbrali, da je proces že v teku. Žal tega spontanega trenda še ne zaznavajo občinske institucije, ki z nezainteresiranostjo ali v nekaterih primerih celo z oviranjem upočasnjujejo gentrifrkacijo. Očitno ni potrebnega zavedanja o izjemnem pomenu ohranjanja in krepitve bivanjskih funkcij v starem mestnem jedru.'9 17 Na temo "gentrifikacije" obstaja vrsta samostojnih publikacij. Najbolj citirana, tudi zaradi praktičnih napotil in kritičnih očitkov tehnidstičnega razumevanja načrtovalcev je študija Smidia in Wi!!iamsa (t 986!, glej tudi Hamnett (198«1). 1S Podrobnejša etimološka in vsebinska pojasnitev v Beauregard, 198tvf>6-">9 19 Primerjaj analizo sanacije st.irornesine stanovanjske problematike v raziskovalni študij» "Prenova Pirana" ¡1976). Glej še primer Izole (1982). 85 ANN ALES 12/'98 Marian HOCPVAR: ANALIZA RevITAlIZACIH-Kt PROBLEMATIKE KOPRSKEGA MESTNEGA IEDRA;..., 79-94 Graf 5: Razlogi za zadrževanje v starem mestnem jedru. Graph 5: Reasons for frequenting the historical centre of the town. tam živim sploh ne hodim skoraj nikoli nekajkrat na Isto enkrat mesečno vsaj enkrat tedensko vsak dan ¿S/;-. SSSfc=== : H m^ ? IMiliii ] sngSgK §¡¡§1 i m^-mm MllSi ■ ■ ■'-.v-.-.v WW lija fgpifSpK^iSiifte BBBS9 i ==»£:( -1 g s prehod H cerkev E3nujni opravki E! nakupi CD prireditve na prostem □ kino S gostinski lokali B obiski 0% 20% 40% €0% 80% 100% 3.4.7 Gentrifikacija "z občutkom" iz izkušen; pri izvajanju revitafizacijskih procesov evropskih mest (tipični in eksemptarični so primeri Boiogne, Lyona, Birminghama, pariških, londonskih predelov, v zadnjem času Prage in Budimpešte) lahko skle-pamo, da gre za edini resnično uspešen kriterij revitalizacijo, ki posledično, vsaj deloma, pritegne oz. "pripravi teren" vsem prej opisanim modelom. Menimo, da je "mehka" gentrifikacija nujna tudi kot izhodišče bivanjske rehabilitacije koprskega starega mestnega jedra. Tu pa izražamo še zaverianje, da je koprski revi-taiizacijski problem le deloma mogoče reševali z gen-trifikacijo, saj je potrebno prej v celoti rešiti problematiko lastništva in vlaganja, še posebf?} pa zato, ker mimo tega ta kriterij lahko predstavlja nevarnost "pro-tiučinka", ko preobrazba populacijske strukture na selektivnih že oplemenitenih lokacijah mesta poveča učinek pozitivne simbolne prezentacije le-teh, torej le nekaterih lokacij, v celoti pa se poveča problematična kontrastnost celega področja v več pogledih. Toda v tistih evropskih mestih,21 kjer je proces gentrifikacije ustrezno kombiniran z ostalimi revitaliza-cijskimi kriteriji, raziskovalci zaznavajo predvsem naslednje pozitivne posledice: - zviševanje splošne as p i rac i j ske ravni npr. do okoJja, bivanjske atmosfere, med vsemi socialnimi kategorijami stanovalcev - dodaten in mestoma močan ter konstanten interes investitorjev (npr. bančni krediti, investicije) - večja skladnost ciljev investitorjev in lokalne oz. občinske oblasti (npr. ponujanje kombiniranih kreditov) . - zmanjšanje spfosne "zapuščenosti" in dinamizadja nebivanjskih javnih dejavnosti (npr. zapoinjenost javnih prostorov) itd. 4. REV&TALiZACIfA IN "PRiZORIŠČNOST" Posebna pozornost je v raziskovalni nalogi namenjena inventarizaciji družbenih vsebin v javnih in poljavnih prostorih v starem mestnem jedru. V tem besedilu izpostavljamo fe nekatere pomembnejše ugotovitve, ki zadevajo tudi širšo mestno problematiko. Naslanjamo se na primerjavo načrtovanja "razvojnih prijemov" nekaterih evropskih mest. Osnovni namen analize preteklega in sedanjega "dogajanja" s primerjavo nekaterih drugih evropskih mest je anticipacija prihodnjih trendov, predvsem pojavnih oblik procesov gio-balizacije (internacionalizacije) in vzporednih procesov individualizacije (avtonomizacije). Na izbranih primerih turističnega, kulturnega in športnega dogajanja smo skušali istočasno preverjati večkrat, tudi v javnomnenjski raziskavi, izraženo zaskrbljenost zaradi opustelosti, nedinamičnosti in "nedo-gajanja" v/na (javnih) mestnih prostorih (primerjaj graf .3) ter izpostaviti koncept (potencialne) nadnacionaine pri-zoriščne kompetentnosti mesta Koper. Koncept temelji na prepričanju, da (stara, zgodovinska! mestna jedra v sodobnih razmerah, ko zgubljajo nekatere funkcije centralnosti, lahko dinamlzirajo utrip !e z aktiviranjem 20 Konkretni predlogi so natančneje pojasnjeni v integralnem tekstu raziskave. 21 Najnovejši uspešen primer je britansko (industrijsko) staro mestno središče Birmingharna (Glej Scott, 1997). 86 ANNALES 12/98 Marjan HOČEVAR: ANAf.lZA REVITALIZACIJSKE PROÈlEMATtKE KOPRSKEGA MESTNEGA JEDRA;.... 79-94- različnih vrst stalnih in občasnih prizoriščnih dejavnosti (npr. atraktivnih dogodkov različnih vsebin; npr. sejmov, konferenc, kulturnih in športnih prireditev), še posebej takih, ki so nadlokalno, nadnacionalno primerljive in zanimive ter se na ta način vključujejo v specializirana omrežja evropskih mest.22 V tem okviru se nam zdi nujna čimprejšnja vključitev v nekatere nadnacionalne medmestne organizacije (npr. org. mediteranskih mest OVM, org evropskih pristaniških mest EOPC, organizacijo evropskih festivalskih mesti Pri vseli treh navedenih dejavnostih: kulturi, turizmu in špoitu smo v nekaterih primerih identificirali trende k demasifikaciji aktivnosti v urbanem prostoru. Tako je opazno povečevanje zanimanja ljudi za ukvarjanje z individualnimi športi. Manjši je tudi razkorak pri udeleževanju množičnih (ekipnih) športnih prireditev, s tem v zvezi pa tudi naraščanje potrebe po več specializiranih spornih prizoriščih (objektih). "Povprečen" Koprčan, se javnih prireditev udeležuj nekajkrat letno (v 31%'', vsaj enkrat mesečno pa se prireditev udeleži 12% vprašanih. Čeprav se sicer Je vedno v povprečju najpogosteje udeležuje množičnih športnih prireditev,- "' pa podrobnejša analiza pokaže, da tu izrazito prevladuje .kategorija nižje izobraženih, pretežno moš kih (primerjaj graf 6). Graf 6: Povprečno najpogostejše udeleževanje javnih prireditev po zvrsteh v %. Graph 6: /Vfosf frequent average attendance of public manifestations according to their types in %. ZVRST % Pri kulturnem dogajanju smo podobno ugotavljali povečano raznovrstnost in večjo selektivnost pri izbiri. Na to npr. kažejo podatki, da je več povpraševanja po enkratnih, posamičnih kot pa po abonmajskih kulturnih prireditvah. V zadnjih nekaj letih se je tudi povečalo število (bolj priložnostnih kot stalnih) kulturnih prizorišč. Za najbolj nadnacionalno pa lahko z gotovostjo opre- delimo koprsko mladinsko kulturno dogajanje. V analizi turistične ponudbe in povpraševanja je zaznati uveljavljenje mesta kot specifične (pol)tranzitne destinacije, čemur po našem mnenju ni potrebno pri-, pisovati, kot običajno, negativnega pomena. Ta trend smo preverjali na primeru terminske zasedenosti nastanitev in izvora gostov, kjer smo ugotovili, da so turistične nastanitvene kapacitete sorazmerno enakomerno zasedene skozi celo leto. SIcer pa se na splošnejši sociološki ravni vključno za primer Kopra zavzemamo za širše pojmovanje turizma v sodobnih razmerah, to je krepitev vloge ti. fluidrsega turizma,24 ki je v tesni povezavi z dolgoročno zakonitostjo naraščajoče fleksibilne mobilnosti posebnih kategorij ljudi, npr. fenomena nestalnega ali začasnega bivanja. 5. REVITALIZACIJA MESTNEGA JEDRA IN LOKALNO-GLOBALNA DRUŽBENA DINAMIKA Celovita urbana prenova ali pa zgolj prenova posameznih mestnih lokacij ne more bili obravnavana zunaj dolgoročnih strategij razvoja upravno-teritorialnih sistemov, v tem primeru občine Koper. Pri tem je ključnega pomena, da je v razvojni strategiji vsebovana predpostavka o sistemski odprtosti. Mesta "so bila" v vsej svoji zgodovini izpostavljena in "so se" izpostav[jalja!a vplivom okolice, toda geografski in funkcijski radij izpostavljanja ni bil nikoli tako širok in hkrati tako odločujoč za njihov razvoj kot danes. Razvojna dinamika sodobnih (zahodnoevropskih) mest je vedno manj neposredno odvisna od dejavnikov razvoja nacionalne države in usmerjevalne vloge njenih institucij, vedno bolj pa od sposobnosti avtonomnega In selektivnega vključevanja v transurbane, globalne integracijske procese (Parkinson, Harding: 1995, Hočevar, 1995). V Sloveniji se v tranzicijskem obdobju - posebej v novih zakonskih opredelitvah lokalne samouprave, žal, pojavljajo retrogradni procesi re-centralizacrje in deavto-nomizacije občin, kar nedvomno tudi v koprskem primeru negativno vpliva na zasledovanje sodobnih razvojnih prijemov. Revitalizacijo - oživljanje mestnega jedra razumemo kot pomembno atrakcijsko osnovo pri avtonomnem odpiranju občine navzven. Med drugim je to lahko učinkovit mehanizem "izogibanja" nacionalni perifer-nosti ter novi, centralistični politiki drža ve.Zato kot izhodiščno izpostavljamo podmeno, da je modernizacijo mesta Koper (kamor sodi tudi revitalizacija Množične športne prireditve (npr. nogometna tekma) 42 Javne mestne prireditve ob posebnih priložnostih (npr. Koprska noč) 39 Priložnostni sejmi inpr. božično-novoletni) 30 Primorski poletni festival 21 Ogled filma v kinu 19 Manj množične Športne prireditve (npr. jadranje, regatej 14 Veselice kje na podeželju 14 Ogled gledališke, plesne predstave 9 22 Več t> pomenu priložnost lih in stalnih nadnacionalnih dogodkov z a utrjevanje mestne identitete glej v Zukin, 1997. 23 Tu izvzemamo Koprsko noč, l.pr se dogodek odvije samo enkrat letne. 24 Primerjaj z Van deri Bergovim pojmovanjem fleksibilnega mestnega turizma (1994). 2b O geografskem pogledu na sistematične možnosti "izogibanju" perifemosti glej sheinatske prikaze v Butbn, 1992. str. 17-22. ANNALES 12/y8 Marjan HOČEVAR: ANALIZA RÊVITAUZAOlSKf PROBLEMATIKE KOPRSKEGA MESTNEGA IEDRA;..., 73-34 Shema 1: Ravni in elementi nadnacionalnosti mesta.21' Scheme 1: Levels and elements of the supernationality of the town. ravni elementi nadnacionalnosti FIZIČNO PROSTORSKA STRUKTURA PRIMERLJIVOST TEKMOVALNOST PREPOZNAVNOST POVEZLJIVOST univerzalni standardi v cene zemljišč, grajenem prostoru poslovnih prostorov "imidž ", atraktivnost simbolov grajenega prostora vključitev v mednarodno nepremičninsko ponudbo'' nadnacionalne kulturne, znanstvene izmenjave odprtost in pozitivna naravnanost do tujcev DRUŽBENE VSEBINE mednarodna mobilnost organizacija nad- promotivna vloga delovne sile nacionalnih dogodkov ambientalnih kvalitet delovne sile POSAMEZNIK mednarodno zaposlitve, lastništvo v promotivna vloga (PREBIVALEC) primerljiva izobrazba mednarodnih podjetjih uglednih ljudi, skupin mestnega jedra) potrebno obravnavati v smislu usme- in kulturno-zgodovinskih spomenikov, katere cilj nima ritve k nadnacionalni primerljivosti, tekmovalnosti, pre- veliko skupnega niti s celovitostjo niti s sodobnim poj- poznavnosti in povezljivosti, tako v smislu grajenega movanjem mestne dinamike. Takoj ko v izhodišču prostora, družbenih funkcij v njem kot tudi na ravni razumemo rehabilitacijo neke prostorske enote ob kon- posameznika - prebivalca. Pomemben delež pri vzpo- cu tisočletja kot kompleksno družbeno-prostorsko "pod- stavljanju pogo;ev nadnacionalne vpetosti občine (ier jetje", se moramo zavedati, da gre za odnos lokalno - mesta) tako z vidika "infrastrukture" kot z vidika "imidža" nadnacionalno in obratno. Interesi občine in njenih pripisujemo prav vlogi starega mestnega jedra in nje- prebivalcev so kratkoročno lahko sicer v nasprotju z gove prizoriščnosti.2B Takšno izhodišče podpiramo s globalnimi trendi ali pa niso zaznani kot zanje rele- splošnejšim shematičnim prikazom ravni in elementov vantni, toda zavestno ignoriranje teh trendov bi nujno nadnacionalnosti mesta, znotraj katerega zavzema po- povzročilo razvojno škodo, izolacionizem. Tudi če npr. sebej element prepoznavnosti pomembno revitalizacij- danes samo 7,4% Koprčanov (kot razvojno) zazna po- sko komponento. Irebo po mednarodnih prireditvah, če se manj ket Povezanost elementov in ravni nadnacionalnosti je v četitina (23,9%) vprašanih strinja z uvajanjem cestnih shemi prikazano zgolj ekzemplarično, predvsem pa smerokazov in obvestil v angleščini, če jih skoraj tri gledano z dolgoročne perspektive. Z neposrednim pove- četrtine (69,9%) ni navdušenih nad priseljevanjem tuj- 20vanjem občine in mesta Koper z drugimi teritorialnimi cev, če v podobnem obsegu nasprotujejo lastništvu in neteritorialnimi akterji preko meje lahko predvidimo zemlje tujcev, je gotovo del prihodnjega razvoja mesta ne le povečevanje lokalne avtonomije in občinske od- Koper pogojen tudi s postopnim "vdorom tujega". Toda govomosti, temveč tudi "mehčanje" konfliktov, ki ne glede na odpor do npr. priseljevanja, nekateri drugi spremlja prenovitvene posege v mestu. Kot kažejo indikatorji, ki merijo zaznavanje pomena odpiranja, l