Iz celega sveta. Uspeh razredne (nove) Ioterije. Generalno ravnateljstvo razredne loterije je razpisalo 100.000 srečk. Prišlo pa je več kot 1000 ponudb, ki bi zadostile razmerju 330.000 srečk. Od ponudb za prodajanje srečk novoustanovljene državne razredne loterije jih priparte okoli 120.000 na stavbe in okoli .230.000 na banke, denarne menjalnice, trgovce in zasebnike. Ker pa se bo oddalo le 100.000 srefik, se naveliko število ponudb ne bo moglo ozirati. Generalno ravnateljstvo namerava podeliti 60.000 sre&k bankam in menjalnicam, ostalih 40.000 pa drugim prosilcem. Sklenilo se je ustanoviti okoli 300 prodajalnic sreck razredne loterije. Natančno število prodajalnic v posameznih krajih se bo določilo na posebnem posvetovanju. Bivšl turški sultaii Abdul Hamld je imel v svojem živalskem vrtu 8 levov, 6 tigrov, 4 hijene, 40 opic, 8 pižmarjev, 2 orang-utanga (cpici), 608 jelenov, 60 severnih jelenov, 160 bivolov, 40 volkov, 4 kozoroge, 2 žirafi, 8 vider, 200 kač in 400 druglh divjih živali. Poleg tega je imel še cele 6ete domačih živali, kakor 400 krav, 40 bikov najboljših plemen, 40 volov, 3500 konjev, 18 zeber, 200 egiptovskih mul in 80kamel. Posebno pa je ljubil mačke, katerih je imel v svojem vrtu okoli 1500, med temi 212 dragocene pasme, katere je poznal vse po imenu. Ker pa so se mafike in domači zajci hitro pomnoževali, je moral sultan večje število svojih ljubljencev podariti. Takega darila ni sinel nihče odvrniti. Tiudi ni smel nihče, ki je prejel kako žival od sultana, isto umoriti, ker je sultan včasi ukazal prinesti kakega mladiča, da se je prepričal, ee dotični, katerega je obdaril, v resnici izpolnjuje njegovo zapoved. Najrajše pa je imel pso in ptice. Od tel ni daroval nobenega. Imel je 200 plemenjakov (rdecih gosi). 50 gosi, 50 labodov, 30 pelikanov in 600 kokoši na.jrazli6nejgih pasem. Poleg teh je imel tudi 100 fazaiiov, 10 pavov, 60 golobov-pismonošev, 200 papagajev in 150 kanarčkov. Papagaji so bili vsi izvežbani in so znali peti in žvižgati. Baje so znali peti najlepge komade iz oper (gledaliških predstav). Te podatke je podal bivši sultanov živinozdravnik dr. Schafer, katere je priobčil neki amerikanski časopis. lOOletnlca pridobnlnskega davka. Zadnji dan lanskega leta je minulo 100 let, odkar je upeljan pridobninski davek. Vzrok upeljave so bile slabe denarne razmere, ki so jih povzročile neprestane vojske z Napoleonom. Avstrija je morala Napoleonu odstopiti 2150 kv. sežnjev zemlje s 354 milijona prebivalci in takoj izplačati 30 milijonov Irankov, pozneje pa še 55 milijonov kot vojno odškodnino. Državni dohodki so tedaj komaj pokrili obresti državnih. dolgov. L. 1810 je veljal naš goldinar v svetovnem prometu le 6 krajoarjev. 15. marca 1811 pa je bil državni polom, ki je povzročil, da so padli državni papirji v vrednosti 1060 niilijonov na peti del svoje vrednosti. Posledica tega je bila velikanska draginja. L. 1811 je stal funt sladkorja 24 goldinarjev, par čevljev 50 goldinarjev, vedro vina 150 goldinarjev. V teku stoletij se je pridobninski davek mnogo izpremenil. Zadnja sprememba se je določila 25. oktobra 1896. Določbe glede pridobninskega davka ne odgovarjajo več sedanjim razmeram. Nekaj o tobaku. Pri nas se goji tobakova rastlina v Galiciji, na Tirolskem in v Dalmaciji. Pri tobačnih nasadih je uslužbenih 54.000 ljudi, katere izplafiuje država v znesku 5 milijonov kron. Država pa kupi vsako leto tudi za 13 milijonov kron ogrskega tobaka. Poleg tega kupi še za 40 milijonov kron tujega tobaka. Avstrijske tovarne pripravijo letno okoli 400.000 stotov tobaka, iz katerega izdelajo okoli 1300 milijonov smodk, 6200 milijonov cigaret, 250.000 stotov tobaka za kajenje in 11.000 stotov tobaka za nosljanjje. Kako napreduje uporaba tobaka, je razvidno iz slede^.ih podatkov: 1. 1748 so bile pri nas samo 3 tovarne. Pridelo\al se je smmo tobak za nosljaiije in kaienje s pomo'f'jo pipe. Dohodki so znašali 11 milijonov kron. L. 1912 pa je bilo 30 tovarn, v katerih se je izdelovalo 31 raznih vrst cigar in 25 raznih vrst cigaret, 28 vrst tobaka za kajenje in 24 vrst tobaka za nosljanje. Diohodki so znašali ogromno vsoto 337 milijonov kron. Izvoz vina na Ogrskem. Po uradnih statističnih podatkili se je lansko leto izvozilo na Ogrskem v sod?h in steklenicah 1,491.688 stotovvina v skupni vrednosti69,540.709 K. Uvozilo pa se je sanio 338.480 stotov v vrednosti 15,198.044 K. Od 1. 1909. se izvaža iz Ogrskega vedno več vina. Izvoz vina v letih 1901 do 1908 je znašal povprečno 836.000 stotov v vrednosti 29,600.000 K, leta 1909 pa že 1,242.230 stotov v vrednosti 34,652.557 K. Leta 1910 se je izvozilo 1,097.611 stotov v vrednosti 36,358.913 K in leta 1911 celo 1 milijon 407.203 stotov v vrednosti 57,145.635 K. Lansko leto se je kljub slabi letini zvišal izvoz v razmerju let 1901—1908 za 78% in vrednost za 134%. Cudno tele. Na Pirišovem, občina Loke v Tuhinjski dolini na Gorenjskem je posestniku Francetu Mlakarju rodila krava tele s tremi nogami, prednja desna noga manjka. Tele je zdravo in sedaj staro 4 tedne. Odprava redov, plemstva in odlikovanj na Norveškem. Vse stranke v norveškem državnem zboru so se izrekle za to, da se na Norveškem vsi redovi in razna odlikovanja odpravijo. V nekaj mesecih ne bo na N,orveškem nobenih križcev, medalj in drugih takih dragocenih re6i več, po katerih v Avstriji tako srca hrepenijo. x Kako se ohranijo cvetlice deli časa sveže. Odrezanim cvetlicam (vrtnicam) je treba 2krat na dan priliti sveže vode in pridejati nekoliko sladkorja. Na ta način ostanejo cvetlice dolgo časa sveže in dišeee. Toča v Slavonlji. Hrvaški listi poročajo, da je dne 12. t. m. v okolici Osjeka in Broda padala toča brez prestanka ve6 kot '/¦ ure ter pokrila zemljo 5 cm visoko. Zrna so bila debela kot lešniki in po nekod ka.kor kokošja jajca. Toča je napravila po celi Slavoniji veliko škodo.