Štev. 12. V Mariboru 21. marcija 1889, Tedaj XXIIL List ljudstvu v poduk. likaj. isftk četrtek in velja 8 poitnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom z. celo leto 3 gld,. za pol leta 1 sriii 60 kr., za četrt let. 80 kr. — Naročnina se pošilja npr.rništra v tiskarni sv. Cirila, koroške ulice, hit. 5. — Deležniki tiskovnega druitva dobivajo list bres posebne naročnine. 1-osamezni listi dobš se v tiskarni in pri g. Novak-u na velikem trs;u po S kr. Hokopisl se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Z« oznanil, se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr., dvakrat 18 kr., trikrat 16 kr. Okrajni zastop Celjski. Volitve v okrajni zastop Celjski vršile se bodo prihodnji teden, in sicer volijo veliki posestniki v torek, dne 26. t. m. in kmetje v petek, dne 29. t. m. Razmere so v okrajnem za-stopu take, da Slovenci imamo večino, če zmagamo v velikem posestvu. V velikem posestvu pa je razmerje postalo od potlej, kar se je g. Berksu in g. dr. Dečku posrečilo, da so se skoraj vsi Celjani izbrisali iz velikega posestva, jako ugodno. Mi Slovenci zmagamo lehko, ako le pridejo vsi slovenski volilci in volijo pošteno, narodno. Nemški Celjani, katerim gre hudo „za gaber", kateri že čutijo v vseh udih svoj propad, vozarijo se kakor besni po celem okraji. K vsakemu volilcu jih pride po eden, ali pa več skup, na čelu njim žid Sonnenberg ter ga nadlegujejo in silijo, naj gre volit z „Nemci" ali pa naj doma ostane. Bog ne daj pa tega sto riti, ne eno ne drugo bi bilo pošteno. Nemški Celjani in njih prijatelji pa pravijo kmetom: Ali niste zadovoljni s starim okrajnim zastopom in načelnikom, z g Stiger-jem, saj je on red napravil v okrajnem zastopu in dolgove poplačal s svojim umnim gospodarstvom ? No, če je red napravil, moral je prej biti nered, in če je dolgove poplačal, marali so dolgovi biti. Kdo pa je napravil nered in dolgove? Nikdo drugi, kakor nemški Celjani. Oni so imeli vedno krmilo v rokah, in njim na čelu notar Sajovic Če pa je g. Stiger dolgove poplačal, ni skazal se za to še nobenega čarovnika. Ko je stopil na čelo okrajnemu zastopu, bili so veliki zaostanki na dokladah. Ti zaostanki so se iztirjali in ž njimi večinoma poplačali dolgovi. Pozneje so se pa davki in do-klade redno vplačevale, deloma, ker so nastale boljše letine, glavno pa, ker so se začeli davke silno strogo iztirjevati, da še tako strogo nik dar prej. Tako je bilo vedno dosti denarja in če je denar tukaj, ni nobena umetnost, dobro gospodariti. G. Stiger je toraj s tem, da se je napravil red, in da so se dolgovi poplačali, samo popravil stare grehe svoja-nemške, Celjanske stranke. Med tem, ko vse zdihuje pod neznosnim bremenom davkov, ko kmet omaguje pod njim, ko je enoglasni klic „varčujte, varčujte, znižajte doklade!", godilo se je ravno narobe. Ne da bi doklade znižali, zvišali so jih pod g. Stigerjevim načelstvom v kratkej dobi v 3 letih dvakrat! To ni gospodarstvo po našej volji; geslo naše slovenske stranke je in bode: „z dokla-dami doli!" Nemški Celjani imajo komando ne samo v okrajnem zastopu, ampak tudi v mestu Celji, imajo torej obe mošnji v svojih rokah. Ce treba kje kaj podpirati, sežejo pa Celjani vedno raje in globokeje v mošnjo okrajnega zastopa, češ, to nas manje boli, ker morajo zraven kmetje plačevati. Mošnjo Celjskega mesta pa stiskajo lepo skup. Na primer: Ko se je napravila lani Celjska razstava, moral je okraj mastno pripoma-gati; m?sto Celje pa, ki je imelo največ koris'ti od te razstave, kakor od marsičesar, za kar mora pla evati okraj, to se je pri plačevanji držalo lepo zadej. To se mora spremeniti. Mesto Celje ima šole. pri katerih nima okrajni šolski sovet nič zraven govoriti. Človek bi toraj mislil, da se Ctljani v zadeve ostalih slovenskih šol ne bodo vtikali, ter volili vsaj nekaj Slovencev v okrajni šolski sovet. izvolili so pa v okrajni šolski sovet same take gospode, kakor dr. Grlantschnigg, dr Schurbi in druge, ki so nam Slovencem in našemu jeziku silno neprijazni. Ti so postavljeni nad naše slov. šole. in bi imeli skrbeti, da bi se one razvijale. To je ravno tako, če bi kozla postavili, da bo čuval na zelje. Za to pa hočejo zidati šole v kotih, kamor .Gospodarstvene priloge". 9U jih nihče ne mara; in če udje trajnega šolskega soveta se takim nakanam protivijo, pa jim naložijo koj po 100 gld. kazni. To mora biti drugače; nad slovenskimi šolami naj čuvajo slovenski možje. čeravno so se doklade povišavale, postale ceste niso boljše; vzboljšale so se le tam, kjer stanuje kak poseben prijatelj naših nemških Celjanov. Tudi to ni prav, da vozari in vozari samo par ljudi šoter ali prod za ceste; če plačujejo v celem okraji okrajne doklade, naj bi se tudi zaslužek razdelil; naj jih zasluži več ljudi, ne samo eden ali dva vse. Gospodarstvo v okrajnem zastopu toraj ni dozdaj tako, da bi mi Slovenci mogli biti zadovoljni ž njim. Treba korenite premembe, katera se bo izvršila, ako zmagamo Slovenci. Slovenci pa bodemo in moramo zmagati, ako stori vsak Slovenec svojo dolžnost, da pride volit ter voli pošteno, narodno s Slovenci! Vsak se naj spomni besed pesnikovih, ki govori: Črna zemlja naj pogrezne tega, kdor odpade ! Slov. jezik in c. kr. uradi. „Trkajte, in odprlo se vam bode!" sem vzkliknil ter sem ob enem priobčil v 8, štv. „Slov. Gosp," z dne 21. febr. zanimivo razsodbo c. kr. justičnega ministerstva, da se ima pri naši c. kr. okrajni sodniji napraviti slovenski napis, priskrbeti slovenski pečat in potrebne uradne tiskovine v slovenskem jeziku. Na toti moj poziv, da bi narodnjaki tudi po drugod zahtevali enakih pravic, oglasil se je neki gospod s svojim „odzivom" ter imenuje stvari, za katere smo se bili potegnili v Šmarji, malenkostne; pravi, da smo prijeli bika za rep, namesto za roge. Gospod dopisnik, kateri v svojem „odzivu" našteva prav zanimivo reči, kako je med trdimi Nemci našel slovenskih uradnikov, ne pa, da bi bili isti pri nas nameščeni, vendar mojega •poziva ni popolnoma razumel. Malenkostno bi bilo morebiti res, ako bi bili mi v Šmarji prosili samo za vunanje slovenske napise, na zno-tranje uradovanje pa bi se ne bili nič ozirali; malenkostno bi bilo misliti na slovenske table, če se znotraj v uradu uraduje vse po nemško. Piseo teh vrst pa v6 iz svoje izkušnje, da se pri naši sodniji uraduje s slovenskimi strankami slovensko, ako stranke govorč z uradniki samo slovenski (čeprav morebiti znajo nemški).Bil je enkrat sam za pričo, in ker je s sodnijskim ad-junktom govoril samo slovenski, govoril je tudi g. adjunkt samo slovenski, in narekoval je svojemu pisarju tudi slovenski zapisnik, čeprav on po svojem mišljenji ni naš. Iz tega sledi, da se pri nas uraduje slovensko, ako mi sami hočemo in slovenski napis na sodnijskem poslopji, slov. pečat in dr. potem že ni več „malenkost", ampak samo naravna stvar in posledica znotranjega slovenskega ura-dovanja. Ali čeprav so slovenski napisi na naši c. kr. sodniji čisto naturni, vendar nam tudi toti napisi v naši prošnji niso bili glavna stvar, naj nam g. dopisnik verjame, da ne! Zunanji napisi so nam bili samo uzrok, da visoko c. kr. justično ministerstvo opozorimo na dve čisto notranji in nikakor ne malenkostni stvari. Mislil sem, da bodo vsi čitatelji „Gospodarjevi" tudi med vrstami umeli brati, gospod dopisnik „odziva" pa tega ni hotel. Zato zdaj povem, kateri sta bili tisti dve notranji, nikakor ne malenkostni zadevi. Prva je bila, da naznanimo visokemu c. kr. justičnemu mi-nisterstvu, da hočemo popolnem, slovensko uradovanje, ustno in pismeno. Zato treba potrebnih tiskovin, katerih dozdaj menda ni bilo pri nas. Take tiskovine so razne pozivnice, spre-jemnioe itd. ter tudi uradni pečat spada k takim stvarem. Drugič pa smo bili mi prošnjo svojo uložili ravno takrat, ko je bilo pri nas razpisano mesto c. kr. okrajnega sodnika. Ker je naša prošnja za slovensko uradovanje prišla naravnost k justičnemu ministerstvu, izvedeli so tam želje šmarskega okraja. S te osebne strani dosegli smo morebiti tudi to, da je zdaj tudi novi gospod adjunkt, ki je meseca februvarija prišel k nam, popolnoma zmožen slovenskega uradovanja. Moj gosp. kolega bo zdaj umel, da naša stvar ni čisto malenkostna. (Konec prih.) Gospodarske stvari. Obrezovanje trsa. (Konec.) Ali so očesa pozebla ali ne, vidi se najlažje tako, da se po dolgom prereže, in če je v sredini črno ali rujavo, tako je pozeblo popolnoma. Ako so pa v sredini zelene pičice, pa je še pričakovati, da bo oko še poganjalo. Dosti manj pozebejo oni deli očesa, iz katerih rastejo postranske mladike, kakor oni, iz katerih žene glavna mladika. Zato se mora točno paziti, ali so očesa dovolj zelena, da bo mogla iz njih gnati glavna ali postranska mladika. Zdrava in nepozebla očesa so v sredini celo zelena. Če je na trsu pozeblo staro deblo, tedaj so pozeble gotovo mladike in očesa. To pozna se najbolje v spomladi, kedar začne trs poganjati; takrat ne poganja namreč iz stebla, temveč iz korena ali iz onih očes, ki so nizko na steblu tako, da so pod snegom bila varna po-zebljenja. Ko se je zapazilo, na katerih delih je po-zebel trs, vidi se tudi, kako se mora obrezovati. r Ako so na trsu pozeble vse mladike istega leta, kar je letos na mnogih krajih mogoče, tako ne moremo se nadjati, da bi tak trs rodil, in moramo se ozirati na ona očesa, ki so na starem steblu, in ki morejo poganjati mladike. V tem slučaji je pač najboljše, da se trs pomladi, t. j. da se celi del pozebljenega trsa odreže tako daleč, da ima steblo zdrava očesa, iz katerih bi lahko nove mladike rastle. Ako se najdejo na bolj doraslih mladikah očesa, ki niso pozebla, morajo se na vsak način te rozge obrezati, in sicer na reznike, ki se, ako so mladike slabe, ne morejo porabiti za ločne. Če je pa pozebel celi trs, mora pa se odrezati do korena, ki začne potem poganjati nove mladike. Ako je trs močen in zemlja dobra, pusti se več mladik; ako je pa trs slab in tudi zemlja, tedaj pa se pusti manj mladik; kajti glavno pravilo pri rezi mora biti, da se med trsovim korenom in med listjem mladik opazuje neka razmera, t. j. da ima trs vedno toliko listja, kolikor ga potrebuje, da more svojo hrano, katero srka koren iz zemlje, dostojno prenare-diti. Je-li trs v korenu močen ali slab, to se pozna pač po slabšem ali boljšem razvitku rozg prejšnjih let. Ako je slabemu razvitku trsa kriva slaba zemlja ali slabo obdelovanje, potem se mora pustiti manj mladik, ki v spomladi poganjajo iz korena, ter trs boljše obdelovati in gnojiti. Akoravno tako obrezan trs navadno v prvem letu že ne rodi obilega sadu, vendar se s časoma poboljša. Opomniti še moramo, da se v onih krajih, kjer je bila lani medena rosa v vinogradih, najdejo na raznih delih trsa zimski resovi, ko-jim zima ne škoduje in ki toraj letos lahko širijo to bolezen. Zato je pač najboljše, da se odrezane rozge sežgejo in tako uničijo zimski resovi. „Gosp. list." Sejmovi. Dne 23. marcija v Rogatci in v Slov. Gradci. Dne 26. marcija v Reichenburgu, v Tilmiči, v Teharjih in na Bizeljskem. Dne 27. marcija v Celji, v Imenem (za svinje) in v Vitanji. Dopisi. Iz Celjskega okraja. (Volitev za okrajni z a stop.) Nemškutarska stranka dela strastno, da bi zbegala naše volilce v velikem posestvu, Najbolje se trudi v Savinjski dolini žid Son-nenberg iz Kasas. Pričakovati je, da bode vsak pošten Slovenec vedel pokazati temu židovskemu gospodu duri, če bo preveč nadležen. Kaj bo nemški žid naše katoliške Slovence učil, kako naj volimo, da bo prav za nas kot Slovence in katoličane? Žid ima tem manje nas nadlegovati, ker še sam niti volileo ni v velikem po- sestvu. Istotako se vozari in nadleguje slovenske volilce ravnatelj Jellek iz Štor. Misli, ker on svoje delalce v Teharjih strahuje in koman-duje, kako morajo voliti, da bo vže strahonja celega Celjskega okraja. Naj mu le vsak slovenski volilec lepo mirno odgovori: Mi Vas pustimo v miru, da sami volite, kakor hočete; mi pa bodemo tudi sami vedeli, kako bodemo volili; ostanite rajši pri fabriki v Štorah doma in delajte; za to ste plačani, ne pa da čas svojih gospodarjev tratite za agitiranje in nadlegovanje slov. volilcev. Gospod bo potem vže koj nos pobesil in se pobasal čez vrata. Hudo delajo tudi Celjski trgovci, na čelu njim Ra-kusch in Wali and, ter se — posebno prvi — grozijo, da bodejo slovenskim volilcem vzeli zaelužek, če grejo s Slovenci volit. No ti mogočni gospodje pozabijo, da ne živijo Slovenci od njih, pač pa oni od Slovencev. Če njim in njihovim prodajalnicam obrnejo Slovenci hrbet, pa lehko kar zaprejo svojo trgovino. Treba bo resno skrbeti, na kar se že davno misli, da se namreč naseli v Celji kak slovenski trgovec z železnino, da ne bode Rakuschem greben preveč rastel. Med Nemce ne prodajo nič blaga, ampak samo med Slovence, celo na Kranjsko, pa hočejo sedaj nam Slovencem groziti. To bi lepo bilo. Še nekaj. Čuje se, da ponuja nemškutarska sodrga volilcem po 15 gld., če bi izostali od volitve. Slovenci! Bog ne daj prodati svoje veati in vzeti od takih lopovov denarja. To bi bilo ravno tako grdo in nepošteno delo, kakor je bilo Judeževo dejanje. Če bi poštena bila reč nemškutarjev ne bi treba bilo, takega podkupovanja. Naj pazijo naši volilci in naznanijo take, ki njim denar ponujajo, da se naznanijo kazenski sodniji. Od sv. Antona v slov. gor. (Ob5. odbor.) V novi občinski odbor v Cerkovnjaku so sicer sami narodnjaki, pa vendar skoz in skoz sami poštenjaki, dne 28. prosinca izvoljeni bili. V odbor so izvoljeni sledeči gospodje: A. Vraz, župnik, Ignac Alt, mesar in veleposestnik, Fr. Sati ar, Omulec, J. Vršič, B. Vršič, A. Stelcar, Antonič, Babošek, Domšek, Andrej Vršič in Jurij Golob. Oni rogovileži, kateri vedno zoper čast. duhovščino rogovilijo in katerim je malo mar za občinski blagor, so pri volitvi sijajno propadli. Čudovito in nerazumljivo nam je to, da te rogovileže nek kmet iz Smolinške pbčine v njih bedarijah podpira in pfigovarja. Kateri hoče na nas Antonovčane vspešno vplivati, mora imeti občno zaupanje, on mora biti odkritosrčnega, resnico- in pra-vicoljubnega značaja, ne pa občinskega miru kaliti in zavratno rogoviliti. Ta kmet iz Smo-linec se čuti kot izvrstnega in iskrenega Slovenca in vendar tako nelepo in nemodro deluje. Tako delovanje in postopanje dela le kvar in sramoto nam Slovencem. Naši sovraž- niki pa se k temu lehko posmehujejo. Ako treba, prihodnjič več. Iz Ljubljane. (Matica Slovenska.) Odbor „slov. matice je proslavil 40-letnico Nj. veličanstva s tem, daje podaril 1037 „Zgodovin avstrijsko-ogerske monarhije" in 214 „Spomenikov" učiteljskim in šolarskim knjižnicam po vseh slovenskih deželah. Letos izda pa Matica: 1. Letopis, uredi ga dr. L. Požar. 2. Du-šeslovja 1. del, spiše dr. Lampe. 3. Erjavčeve izbrane spise, 2. del, uredi jih prof. Leveč. Za naprodaj pa izda Matica še Križmanovo „Italijansko slovensko slovnico." — 25-letnico obstanka svojega poslavila je Matica uže najbolj s tem, da je dala društvenikom po štiri v obče pohvaljene knjige, nekoliko pa se hoče tega spominjati še pri občnem zboru; poslavi naj pa veseli ta moment še posebno razumništvo sloven sko s tem, da prav v obilnem številu temu prekoristnemu znanstveno-literarnemu društvu pristopi. Proti Matici niti najzagrizenejši na sprotnik ne more rovati. a zanjo najlažje deluje tudi najmirnejši rodoljub Sicer je prirastlo od meseca oktobra spet 75 novih udov, vendar pa še pogrešamo v imeniku toliko izobraženih rodoljubov! Da se tedaj tudi ti brže bolje zglasijo pri poverjenikih svojega kraja ali pa naravnoč pri odboru v Ljubljani! — Odbor se resno trudi napredek društva vsestransko pospeševati. Premoženje društveno narastlo je spet za 2000 for. tako da se bode iz tekočih dohodkov uže lahko po 4000 for. na leto obračalo v književne namene. — Kdor bi želel še dobiti knjigo „Slovenci in 1. 1848", ali pa krasne „Erjavčeve povesti", ali povest „Prihajač", temu so te knjige še na razpolaganje, dočim je le še 8 „Letopisov." Iz Braslovč. (Veselje in žalost — sosedi.) Rodbina Korunova, po domače Slo-kanova je doživela pretekli teden neizmerno žalost. V teku petih dnov bila je pri hiši poroka domačega sina in smrt obče spoštovanih štarišev Slokanovih. Par ur pozneje, ko so se pripeljali svatje od poroke, je umrl oče dne 4. t. m., dočim je mati, ki je že dalje časa bolehala, bila tako slaba, da ji ni bilo več mogoče iz postelje vstati. Ker ni mogla svojega moža na mrtvaškem odru videti, je želela, da ji ga prinesejo pogrebci k postelji prej, ko ga dajo v rakev. Ni bilo navzočega, ki bi ne imel solznih oči, ko je videl na smrtni postelji ležečo ženo svojemu dragemu možu za slovo v roko seči in slišal glasen jok nju ljubečih šesterih otrok. Od tega dne ji se je bolezen močno shujšala. Ni ji bilo mogoče živeti ločeni od moža, s ko-jim jo je jeden in štirideset let vezala zakonska ljubezen; kajti pet dni po moževi smrti zdihnila je tudi ona svojo preblago dušo. — Kako spoštovani in priljubljeni so bili Sloka-novi stariši daleč po okolici, je pričal govor prečastitega gospoda dekana na pokopališči in velika množica ljudi, ki jih je spremljala k zadnjemu počitku. Njihove od žalosti potrte otroke naj tolaži Bog in odkritosrčno sočutje vseh prijateljev in znancev, blagima rajnkima bodi pa žemljica lahka! Politični ogled. Avstrijske dežele. Kolikor je v rokah drž. zbora, je postava o „kmečkih domih" gotova, treba ji je le še to. dajo podpiše svitli cesar. Ta postava utegne prinesti precej koristi pri srednje velicih kmetijah, ali bati se je da jo pristrižejo dež. zbori, to je skorej gotovo pri tistih, v katerih imajo liberalci večino. — | Razprave o drž. proračunu gred6 v drž. zboru | precej po časi naprej, še le gledč dveh mini-sterstev so pri kraji, pri ostalih, izlasti pri naučnem ministerstvu bode pa brž huda vojska, dobro, da je orožje le beseda. — Na Dunaj i so -bile v ponedeljek dopolnilne volitve v mestni zastop Zmagali so v 7ih okrajih „združeni kristijani". To je dobro znamenje. Na nemškem Štujarji, višje od Gradca, prikazuje se kužna bolezen na parkljih živine in je za to Graški župan prepovedal iz onih krajev prignati živine v Gradec. Od naših slov. krajev pa se sme živina tje prignati, nekaj poskoči za to brž ko ne cena naši živini. — Državni poslanec Ghon zatrjuje, da se godi koroškim Slovencem dobro ter si ne žel6 ničesar več, najmanj pa slov. šol. No. čemu pa dobiva potlej dež. šolski svet v Celovci toliko prošenj za-nje? — Iz Kranjskega se selijo še ljudje prej kakor slej v Ameriko, ali sreče jih najde le malo, ljndem manjka doma zaslužka, posebno po dolenjski strani. — Po Goriškem še pije ljudstvo naprej svoje žganje in po nekaterih krajih ostane vsako svarjenje — bob v steno. Škoda za ljudstvo! — V Trstu prebiva 30 000 SLovencev, ali mesto ne privošči njih otrokom nobene slov. šole. Društvo „Edinost" se poganja že sicer več let za-nje, toda doslej še brez vspeha. — V Greti pri Trstu, se ustanavlja podružnica sv. Cirila in Metoda. — Hrvaški sabor ali dež. zbor se skliče še le jeseni, ne pa, kakor je bila doslej navada, spomladi. Čemu tudi, saj obvelja tudi v njem vselej to, kar hoče madjarska vlada. Svojo voljo pa izvrši ona lehko tudi brez sabora. — Ogerski minister Tisza ne odstopi, kakor bi rad grof Ap-ponyi in drugi. — Razprave o novi vojaški postavi še niso v ogerskem drž. zboru pri kraji, to pa zato, ker govori lehko v njem vsak poslanec, če se le zglasi za besedo. To pa sodimo, da ni pametno. — Spomin na dogodke v letu 1848 so Madjari praznovali tudi letos in pri tem so na večih krajih peli slavo — Kossuthu. Čudno, kaj si lehko vse upa pristni Madjar! — Polj- sko dobi več vojakov na svoja tla, iz Brna se namreč preseli deseti generalni štab v Premy-sel. Ta selitev pa nima znamenja za to, da je vojska z Rusijo pred durmi ali ka-li. Vunanje države. Sv. Oče Leon XIII. so odločili kardinala Vanutellija za posvečenje novega škofa v Lincu, dr. Franc Marija Dop-pelbauerja. Posvečenje se je izvršilo tedaj v Rimu. To se izgodi sicer le redko. — Minister Crispi se grozi, da razpusti drž. zbor v Rimu, ako se mu stavi še na dalje po robu, sicer pa jim obeta, da zniža vlada stroške, če ne drugje, vsaj pri vojaštvu v Masavi. Veliko pač to ne kaže. — Kakor je podoba, bliža se Crispi čedalje bolj na to, da poda Italija roko francoski republiki. Ako se to izgodi, potem pa je vojska že prav blizo. — General Boul anger spreminja po gostem svojo barvo, in za to mu še ne zaupa prav nobena stranka, boji pa se ga predsednik republike, Carnot in vsa njegova stranka. — Anglijska vlada pomnožuje vojaštvo in še posebej tisto za na morje. Celih 1000 milj. gold, sme v to obrniti; sreča, da jih še ima in ji za to ni treba posojila! — Ho-1 and ski kralj, Viljem je nevarno zbolel in pravi se, da pri njem ni več upanja na zdravje. — Nemški kancelar, knez Bismarck je prišel uni den v drž. zbor v Berolinu, ne da bi ga bilo v njem treba, zato pravijo, da se je prišel samo kazat ter bi poslanci naj ne verjeli, da je že oslabel. Vojni minister trka zopet na vrata drž. zbora v Berolinu in prosi 1'/2 nailj -za pomnoženje topništva. Ljubi Bog, kam pojde to! — V Dorpatu na Ruskem je bilo doslej še nemško vseučilišče, posehmal pa bode po polnem rusko. — Na meje tišči Rusija zopet več vojakov ali v tem trdi, da je ondi veliko tiho tapcev ter ji hodi le za to, da prožene nje. Veruj ji to človek! — V Bolgariji se je razcepila stranka, ki je doslej stala trdno za kneza, na dvoje in težko, če bode to knezu na korist. — V Belem gradu se kaže veliko veselje, odkar ima radikalna stranka svoje može v ministerstvu, toda nam se dozdeva, da ni veliko uzroka za tako veselje. Kralj Milan je zapustil srbska tla ter biva že v Peštu, za tem pa pride na Dunaj. — Armenija spada k Turčiji, zato pa je v njej žalostno življenje za kristijane. Sedanji sultan ne stori ničesar za-nje, če se je prav zavezal v Berolinski pogodbi, da odpravi mahomedanske glavarje iz kršč. mest. — Stotnik Wissmann stoji že pri Kairi na afrikanskih tleh in ima 1300 prostovoljcev. Z njimi hoče v onih krajih vgnati arabske čete, ki tržijo s sužnji. Malo ljudi ima mož, malo. — V Kanadi, državi sev. Amerike, so odprli novo katoliško vseučilišče in sicer v mestu Ottawa. Tudi v Ameriki so doma vrli katoliški možje! Za poduk in kratek čas. Škofija in nadduhovnija Ptujska. Uvod. Na slov. Štajerskem ni kraja, ki bi se v zgodovinskem oziru mogel meriti s Ptujem, mestom ob levem bregu deroče Drave, kateremu po vsej pravici gre častni priimek: starodaven in slaven. Začetek svoj ima namreč že v pred-rimljanski dobi ter prekosi, kar zadeva starost, celo Rim, kakor opiraje se na stare pisatelje trdi nek domač zgodovinar. *) Mesto je bilo znano starim pisateljem grškim in rimskim, ki ga v svojih spisih pod različnimi imeni večkrat navajajo. Imenovalo se je: IIsTaj3iu>v, Petovio, Petaevio, Poetavio, Petovium, Petabione itd. V bojih, ki so jih Rimljani imeli z Iliri, dospela je rimljanska vojna pod Oktavijanom 1. 33. pred Kr. prvokrat v gornjo Panonijo in konzul Statilij. zaradi svoje neprestrašenosti in telesne moči „Taurus" (bik) imenovan, je oblegal Ptuj in ga je tudi v svojo oblast dobil. Panonci in ž njimi tudi prebivalci mesta Ptuj so se sicer pozneje zoper Rimljane spuntali in so za kratek čas otresli tuj jarem, a že 1. 8. pred Kr. je Tiberij puntarje užugal in Ptuj močno utrdil. Mesto je ostalo potem več stoletij pod rimljansko oblastjo in v tej dobi je dospelo na vrhunec svoje časti. In ko je cesar Trajan Ulpij (98—117 po Kr.) v naše kraje prišel, se mu je Ptuj z divno svojo okolico tako dopadel, pa ga ni samo dal povečati in olepšati, ampak je celo ukazal, naj se v prihodnje po njem imenuje: „Colonia LTlpia Trajana." Povzdignjeno v kolonijo, katere naselniki so iz Italije došli, in pripisano riinsko-papirijski družbi ostalo je mesto precej časa pravi biser prelepe Panonije ter se je odlikovalo kakor po svoji legi in stra-tegični važnosti, tako po svoji pripravnosti za trgovino in umetnih stavbah. V mestu so bili različni uradi rimski: „procuratores provinciae Pannoniae superioris; tabularii eius provinciae, adiutores tabulariorum, custodes tabularum." Ondi so se nahajali: „decuriones, duo viri juri dicundo, praefecti, aediles, quaestores, pontifices, angures sacerdotales, augustales, collegium iu-ventntis cum praefectis suis et qninquennalibus, collegium magnum Larum et imaginum Caesaris." Z vlado rimljansko morali so prebivalci *) Janez Jurij Hauptman ali Hauptmanič. Rodom Rušanec je primiciral v Rušah na god sv. Vida 1. 1664. Od 1. 1667. je bil kaplan in inštruktor v Rušah, kjer je julija 1671 postal župnik. Čez 6 let je prišel za vikarija na Hajdinj pri Ptuju ter je služboval ondi do druge polovice julija 1. 1692. Ob njegovem času jo v Ptuju in okolici davila kuga, katero je v klasični latiuščimi opisal. Spisal je tudi precej obširno zgodovino Ptujskega mesta: „Chro-nlcon sen commentarius historiae Pettoviensis", ki pa ni zanesljiva, kakor dokazuje dr. Fr. Krones v knjigi: „Die Freieu von Saneck" (II., 13.) mesta sprejeti tudi rimljansko bogočastje in Rimljani so, kakor drugod pa Panoniji, postavili tudi v Ptuju več paganskih tempeljnov. Najlepši med njimi je bil Herkulov, ki je stal ondi, kjer je zdaj mestna cerkev sv. Jurija. Tega je 1. 813. po Kr. daroval Konštantin Veliki kristjanom, ki so ga dali v hišo božjo posvetiti. Tudi Mart*), bojni bog, kateremu sta bila ščit in sulica posvečena, njegova sestra in vedna tovaršica Belona, Izis**) in Dijana, boginja svetlobe in varhinja stare zaveze latinskih mest, imeli so v Ptuju lastna svetišča in različne spominke. Se okolu 1. 195. po Kr. postavili so ondi Jupitru in boginji Juliji Avgusti obljubne stebre. Da so pa po hišah častili male hišne bogove ali Penate in duše umrlih prednikov ali Lare, se samo ob sebi razumeva. Pa kljubu temu je že proti koncu prvega stoletja po Kr. prisvetila luč prave vere tudi v naše kraje in dasi so rimski cesarji hoteli krščanstvo ukončati z mečem in ognjem, širilo se je vendar tako naglo, da sta_v tretjem veku, če že ne poprej, bila na slov. Štajerskem dva škofovska sedeža, namreč v Celju in Ptuju. V naslednjih vrsticah hočemo prijateljem domače zgodovine podati nekatere, po raznih virih nabrane črtice o škofiji in nadduhovniji Ptujski in ž njimi pokazati, kako se je krščanstvo v Ptuju začelo in pod škofi razvijalo, potem pa v nemirnih časih preseljevanja narodov razpadlo; kako je čez precej časa zopet oživelo, okrepilo in se kljubu mnogoterim sovražnim navalom in verskim homatijam pod nadduhovniki skoz tisoč let ohranilo. Sinešnica 12. Mesar pride h kmetici ter si ogleda nje svinje. Ona misli, da so že mesarja, ali ta gleda svinje ter premišljuje ceno, za katero mu jih hoče dati, „Ne", reče na zadnje, „ne, dnes mi še niso za to, da jih kupim". — „Kaj pa jim še torej manjka ?" vpraša kmetica. — „Niso", odgovori mesar „niso mi še dovolj debele". — „No", odvrne kmetica, „pustimo jih še tedaj, da bode dovolj mašče na njih!" — „Dobro", reče mesar „dobro! Jutri pridem — po-nje". Razne stvari. (Cesarjev dar.) Nj. veličanstvo svitli cesar je daroval iz svojega premoženja 200 fl. za šolo v Leskovci pri Ptuji. *) Martov tempelj je stal pri sv. Ožbaltu. **) Izis je bila soproga Oziris-a, kralja Egiptovskega. Ona je Egipčane učila iz pšenice in ječmena kruh peči ter je izumila mnogo drugih koristnih stvari. Njej se pripisuje tudi iznajdba zdravilstva in početek poljedelstva na Egiptovskem, kjer so jo zaradi tega kol boginjo častili. Njej v čast bilo jo v Egiptu in poznej tudi po mestih rimskega cesarstva postavljenih več tempeljnov, v katerih so ob posebnih praznikih žito in živino v dar sožigali. Tak tempelj imeli so za časa Rimljanov tudi paganski Ptujč&ni na Hajdinji. (K odborovi seji družbe duhovnikov) dne 26. t. m. to je, bodoči torek, ob 11. uri predpoldnem v kn. šk. pisarni čč. gg. odbornike uljudno vabi predstojništvo. (Volilcem za okr. zastop v Celji.) V petek, dne 29. t. m. volijo kmečke občine. Volilni možje naše narodne stranke se vabijo, da pridejo tisti den že ob 8. uri v g. Leme-ževo gostilno v Celji (t. j. ravno poleg c. kr. okr. sodnije, kjer bo volitev), to pa zarad tega, da se dogovori, koga bodo volili najprej v komisijo, ki bo volitev volila, potem pa v okr. zastop sam. (Volilci pozor!) Vsak, kdor je volilec v velikem posestvu za okrajni zastop Celjski, dobil je okr. glavarstva rumen ali žolti listek, tako imenovano legitimacijo. Kdor je od občine voljen za volilnega moža, dobil pa je rudeč listek. Ta listek mora imeti na den volitve vsaki s seboj, sicer ne sme v volilno sobo. — Tega listka torej naj nobeden nikomur ne kaže, da mu ga nemškutarski agitatorji ne vzamejo. Ako bi ga pa kdo zgubil, ali ako so mu ga odvzeli, naj se oglasi čem prej sam (osebno) v pisarni g. dr. Jos. Serneca, da se mu priskrbi drugi listek. (Imenovanje.) G. dr. E. Netoliczka, c. kr, okr. glavar v Celji, pride k c. kr. na-mestniji v Gradci, gosp. dr. P. Wagner, c. kr. okr. glavar v Brežicah, pa pride na njegovo mesto v Celje. G. Fr. Kankovsky, c. kr. na-mestnijski tajnik v Gradci, prevzame začasno vodstvo okr. glavarstva v Brežicah. (O b č. volitve.) Okoli Maribora se vrSé sedaj volitve v obč. zastope, ali o njih nimamo nič veselega poročati, kajti iz Maribora pride k tem volitvam, „kar leze in grede" ter pobije skorej v vseh občinah domače može. S tem pa ne rečemo, da niso tudi ti nekaj krivi, da ostanejo slej, kakor prej v rokah mestjanov. (Nova pošta.) Slavno poštno vodstvo je dovolilo novo pošto pri Mali Nedelji ; zvezo ima z Ljutomerom. V prvi vrsti ima Mala Nedelja se zahvaliti za to č. g. dr. Gregorecu, drž. poslancu in g. Ign. Koseju, trgovcu pri Mali Nedelji. (Dež. zbor.) Mesto Ptuj in Ormož, trgi Ljutomer, Središče in Rogatec so si izvolili za dež. poslanca g. Jos. Steyerja, usnjarja v Ljutomeru. Mi jim ne zavidamo tega moža. („Zgodbe sv. pisma".) Herderjeva zaloga v Freiburgn v Brizgavi je izdala „zgodbe sv. pisma" v slov. besedi in je v zvezku 47 mičnih podob. Slov. besede so č. g. J. Skuhale, dekana v Ljutomeru. Knjižica je vredna, da dobi svoje mesto v vsaki slov. hiši. (V ravna nje Drave.) Novi drž. poslanec za Maribor, g. dr. G. Kokoschinegg je koj v drugi seji drž. zbora, v katero je hil prišel, stavil „resolucijo", naj skrbi vlada za to, da se uravna Drava od Maribora doli do hrvaške meje. Ako se to izgodi, bode nam go tovo po volji, ali kaj porečejo volilci od Mari bora gori, v Marenbergu in Vozenici k tej re soluciji in njih poslancu? Mi si sicer ne obe tamo ničesar od te resolucije, vendar pa je g poslanec gotovo mislil, da stori Bog zna, kaj za svoje volilce in je tedaj čudno, da je na one od Maribora gori čisto pozabil. (Slovstvo.) Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je izdala nov zvežček : Rudolf Habsburški. Prof. Hubad v Gradci je v njem kaj lepo opisal praočeta naše slavne habsburške rodbine. (Na prodaji) Mariborsko mesto ima na prodaj golo žensko podobo. Svoje dni so jo hoteli v „mestnem vrtu" postaviti na stojalo, ali o pravem času so se še premislili, ter so iz-poznali, da taka podoba ni za očitno mesto. Sedaj pa so podobo spustili na prodaj. Ni še gotovo, če se še vendar le ne najde kupec za-njo. (Veselje.) „D. Wacht" ali kakor se ji pravi, „vahtarica", v Celji je doživela veselje, da je c. kr. namestnija v Gradci prepovedala shod, ki se godi sicer vsako leto k sv. Jožefu pri Celji. Bilo bi se bati, da bi se osepnice ne zatrosile o tem shodu iz Kranjskega v Celje. „Vahtarica" je bila že izdavna upila, da je treba take prepovedi. (Duhovske spremembe.) Č g. Ivan Znidarič, duhovnik v pokoji, je umrl pri svojih stariših v Ljutomerski župniji. Bolehal ve več let in je doživel blizo svoje 38. leto. Naj počiva v miru! Listič uredništva. G. F. P. na Pr.: Tisto ni merilo na Vaše ime. - G. K. S. v R: Mogoče. — G. S. M. v A.: „Po časi I" pravi polž, mi pa nimamo polžje natore. — G. —ski v Z.: Vi ste kakor srščn; za to pa se Vam iz ogneiLO, dokler Vas ne moremo prijeti. — G. V. V. v A. Če pride, pride; 6e pa ne pride, ne pride. G. F. S. na K.':. Ni nam sila. Gospodarji ! Za spomlad vam priporočam mojo popolnoma zbrano zalogo vseli semen. Tudi se pri meni dobi poljski gips, vosek in ličje za cepljenje. M, Berdajs 1—3 v Mariboru. Prodajalnica za trgovca se daje v najem v Šmariji pri Jelšah, lepem trgu ob veliki cesti med Celjem in Slatino s sedežem c. kr. okrajne sodnije, davkarije in več drugih uradov. — Pogoje naznani lastnik. Oglasi naj se pošljejo pod napisom: A. T. poste restante v Šmariji pri Jelšah (St. Marein bei Erlachstein.) 3 3 Hitrit in gotova pomoč pri boleznih želodčnih in njih nasledkih!! Najboljši in najdelavniši pripomoček za vzdr-žanje zdravja, čiščenje in pospeševanje sokov, kakor tudi krvi in za pospeševanje dobrega prebav-ljanja je povsod in dobro znan in priljubljen „dr. Rosa-jev zdravilni balzam". Izdelan je iz najboljših in zdravilnih zelišč jako skrbno, upliva dobro pri vseh težavah v prebavljanji. i zlasti pri slabem teku, želodčnem krči, kislem vzbu-hovanji, krvnem natoku, hemerojidah itd. Vsled te svoje preizvrstne delavnosti je postal le-ta balzam gotovo in vtrjeno ljudsko domače zdravilo. Velika steklenica stane 1 gld„ mala 60 kr. Jezero priznalnih pisem leže na razpolago. Svar jenje! Da se izogneš prevari, opozarjam te, daje vsaka steklsnica dr. Rosa-jevega balzama po meni pritrjena in moder karton zavita ima na strani napis: „Dr. Rosa-jev zdravilni balzam iz lekarne „pri črnem orlu" B. Fragnerja Praga 205—3" v nemščini, češčini, madjarščini in francoščini, na pročelji pa natisnjeno mojo zakonito zavarovano varstveno znamko. Pravi dr. Rosa-jev A*1 zdravilni balzam dobi se samo v glavnej zalogi B. FRAGNER-ja, lekarna „pri črnem orlu", ^Š^L-«^ Praga, št. «OS—3. V Ljubljani: G. Plccoli, lekar; Vilj. Mayr, lekar; Eras. Birschitz, lekar; Jos. Svoboda, lekar; U. pl. Trnkoczy, lekar. V Po stoj i ni: Fr. Baccarclch, lekar. V Kranji: K. Savnik, lekar V Novem Mestu: Dom. Rizzoll, lekar; Ferd. Halka, lekar. V Kamniku: Jos. Močnik, lekar. V Gorici: G. Chri-stofolettl, lekar; A. de Gironooll, lekar; R. Kiirner, lekar; G. B. Pontoni, lekar. D in »5 kr. --------- SVARILO! ^ Ker se Praško univerzalno mazilo od več stranij ponareja, opozarjam, da ga po pravem receptu le jaz izdelujem. Pristno je samo, ee imajo rumene škat-ljice, v katerih je mazilo, nauk. kako je rabiti, na rudečem papirji tiskan v devetih jezikih in so zavite v svetlomoder karton, ki ima natisnjeno varstveno znamko. Rttlpam in 11 lin SkuSeno in po množili poskusih kot DdlAdilll /j{% UllU. najzanesljivejše sredstvo znano, odstrani nagluhost, in po njem se dobi popolno že zgubljen sluh. 1 steklenica l gld. av. velj. 7—26 iTa prMtMj! V tr-g-u. ¡Žalec je na prodaj lepo hišno posestvo s prostorno enonadstropno hišo, z raz-prostranim, solidno zidanim gospodarskim poslopjem, z veliko hmeljsko sušilnico itd. K temu posestvu spada tudi 20 oralov zemlje, največ njiv in travnikov ter hmeljišče. Natančna pojasnila daje g. dr. Ludvik Filipič, odvetnik v Celji. 13 Marijaceljske kapljice za želodec, izvrstne pri vseh boleznih v želodcu. Neprekosljivo Bredstvo zoper pomanjkanje slasti pri jedi, slab želo-idec, urak, smrad iz ust. vetrove, rili ganje, kolike, želodčni katar, zgago, pesek v mehurju, preveliko slinjenje. zlatenico, bljuvanje, glavobol, ča pride iz želodca, želodčni krč, za-basanje, prenapolnjenje želodca z i jedrni ali pijačo, gliste, zlezenico, je-ternico in hemeroide. Cena stekle-uice s podukom 35 kr., dvojna stekl. Varstvena znamka 60 kr. Osrednje pošiljateljice lekarne Karla Brady v Kromerižu (Moravsko). Marijaceljske kapljice niso tajno zdravilo. Obstojni deli so pri vsaki steklenici v poduku napovedani. Pravf se ilohe v vsel» IcUarnali. Svarjenje! Prave Marijaceljske žel. kapljice se večkrat kvarjajo in ponarejajo. Znamenje, da so prave, mora vsaka steklenica v rudečem, z gornjo varstveno marko previdenem zavitku biti in v poduku, ki je pridjan vsaki steklenici, mora še opomnjeno biti, da je v tiskarni H. G «seka v Kromerižu tiskan. Prave se dob6: Aussee: lekar K. Lang; Celje: lekar J. Kupferschmied; Fiirstenfeld: A. Schrfikenfux: Juden-burg: K. Unger; Gradec: A. Nedved; Gleiclienberg: Dr. Emst FUrst. 41—52 z mešanim na Ptujski gori, kjer je velika božja pot in sicer štacuna, 3 izbe, 2 kleti, kuhinja, magacin, hlev za 4 glave, kuhinjski vrt in ograd z 60 žlahtnimi sortami dreves s štaeunarsko spravo se da v najem za več let, 5 gold. na mesec. Več pov£ gosp. Anton Sicherl v Spodnji Polskavi pošta Pragerhof. 1-3 Kuharica išče službo v farovžu. Več povč upravništvo „Slov. Gosp." V Oves Willkomm íí Ta oves je med vsemi sortami v planinskih deželah najzgodnejši, plodnejši in težji; raste na visoko od 5 — 6 čevljev, ima močno, dobro slamo za krmo in se ne poleže. Zadostuje, ker se ta oves redko seje, 40 kil kot seme za jeden plug. Cena za kilo 25 kr. Ako se vzame več kakor 50 kil za kilo 20 kr. Razpošilja, kakor dolgo seže, vreče po 5 kil za 1 gld. 80 kr. proti pošiljatvi zneska ali poštnem povzetji franko na vsako poštno postajo Benedikt Hertl, veliki posestnik na grajščini Golič pri Konjicah. 5—8 (Južno Štajarsko.) NI SO o C p Pravo francozko žganje (cognac). Kaj je pravo francozko žganje? 1AŠLIČENA MAffrj Iz francozkega in južno- štajerskega jakega močnega brdskega vina iter-pljeni alkohol, pod imenom vcog-iiaC zdravnički pripoznano dietiČno, duh iii telo oživajooe slastno In zdravilno sredstvo. Kaj se dobi navadno mesto takega zdravila? Navadno žesto s soljo pomešano, ktere upliv na telo je, ee ne škodljiv, jednak ničli. Ce vsa vporabljena sredstva proti iscliias, rev-matizmu, živfanim boleznim. izpadu las, pro-tinu, trganju v udih, ohromenju, ranam vsak« vrste, boleznim v glavi in zobeh i t. d. nič re pomagajo, naj še pokusi vsaki bolestnik iz južnoŠtajerskega znamenitega Konjič-kcga, lastno pripravljenega vina destilovano, na vse ove bolezni čudno delojoče, pravo francozko žeronje vporabiti. Mala stekl. 00 kr., v. 1 gl. 20 z. Stari cognac, posebnv okrevajofim in na Želodcu bo-lanim preporočljiv, t steklenica gl. 1.50, naročbe 4 v. steklenic pošiljajo se franko brez dal njih stroškov. BENEDIKT HEHTIj veliki posestnik na grajščini Golift pri Konjicah, Južno-Štajerska. IM 09 <