oglašajte v najboljšem slovenskem
časopisu ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER ★
Commercial Printing of All Kinds
yOL. XXXVI.—LETO XXXVI.

cleveland, ohio, monday (ponedeljek), FEBRUARY 9, 1953
ŠTEVILKA (NUMBER) 27
rakich
^ svojemu domu je umrla v
Soboto
zvečer Katarina Rakich,
Jena Deli, stanujoča na,4512 jjj' St. Bolehala je dve leti sv	članica društva
ga	^ zapušča sopro-
"iva if^ stari domovini pa gg ^^ta in eno sestro. Pogreb si iz Grdinovega pogrebne-^^voda, 1053 E. 62 St.
^ICK pope
Јд soboto zjutraj so našli M ^ prostorih Lakeside ^^chinery Co. na 1311 St. Clair
Ni t j® delal za čuvaja, star okrog 71 let. Tu Se ^^^^šča sorodnikov. Pogreb ^ sredo zjutraj iz Grdi-jj pogrebnega zavoda, 1053 ob 9 ^ katedralo sv. Janeza liš*	nato na pokopa-
Calvary.
milovanovich
w ^^^aj zjutraj je preminil v Amount bolnišnici, kjer se Mi	zadnje štiri tedne
tud' ^ilovanovich, poznan Žaol i%enom Milo. Svoje-^ivel na 493 E. 115 St., osem mesecev pa pa Ijgi , Mountville Dr. v Maj/ie ^ Doma je bil iz vasi Q, ®ka Kanjiza v Jugoslaviji, jg je prišel v Ameriko leta je poklicu je bil mesar ter
Y	.^odil mesnice za firmo
Meat Stores. Bil je član ]jj , George Murray, Kiwanis З' in Р.О.Р.А. Tu zapušča Marie, rojena Cermak, ■^"^■stasip, rojena Jovano-dva brata Johna in ta ^ stari domovini pa bra-t>Q ^^^ko in nečaka Dušana, ob 1 vrši v sredo popoldne Hep	Grdinovega pogreb-
ce^^^voda, 1053 E. 62 St., v kotiaw Save in nato na po-sv. Teodošija.
^	puzely
ininil	Ohio, je pre-
ђа	Puzely, stanujoč
je ђц . Washington Ave. Doma ptQg Sodražice. Zapušča so-Frances, hčere Millie, (Јо1р}|^^^ Mary ter sina Ru-v Clevelandu pa za-
V	w. ®^stro Mrs. Jennie Koren, Obg '^"^^soti, sestro Terezijo stfQ . ^ v stari domovini se-Se Močilnikar. Pogreb ^опц ^ zjutraj v Barber-
shusky
' je preminila Magdalena
Shugj^ ■ preminil: ^yivia^i ^^^'^ujoča na
w,„ Soprog je umrl o. . "^secfl	___1-..T...
14109 okto-oskrbuje po-Svetek. jutri.
DULLES SE VRAM V AMERIKO; KONGRES GA TEŽKO PRKAKUJE
LUKSEMBURG, 8. februarja—Ameriški državni tajnik John Foster Dulles je imel svoje zadnje razgovore s politiki Belgije in Nizozemske, danes pa je bil zadnji dan njegovega obiska v Evropi, ko je posetil državico Luk-semburg in se posvetoval z veliko vojvodinjo te države. Jutri v ponedeljek se Dulles vrne nazaj v Ameriko.
Bivanje Dullesa v Belgiji in+i"
«Га	coprog
Pogreb uBivi Mary A. Si •^osti bomo poročali
na
^ŽARSKEM
^Gbruarja— ^ justični tajnik, sicer 1)0 iifte« '	komunisti,
Decsl, je bil od-listi madžarske
^fske	poročila iz Mad-
^stavi-jp^ Ј^јајо, da sta bila jjj v vojnem ministr-policiji dva generala Vsi t ^ ^'^tirana.
'je aretirane! so Judje.
Nizozemski je soupadlo ravno v čas, ko je te državi zadela težka elementarna nesreča v obliki težke povodnji.
Obe državi nista kamen spod-tike bodoči zapadno evropski obrambi, ker nimata ne med seboj, niti do svojih sosedov takih nasprotij kot je to slučaj v razmerju med Francijo in Nemčijo. Obe državi sta pripravljeni sodelovati pri skupni zapadno evropski obrambi. Materialni izdatki v neposredni bodočnosti, v kolikor bodo šli iz državne blagajne, pa bodo morali biti v prvi vrsti namenjeni obnovi krajev, ki so bili poškodovani in so trpeli po povodnji. Dulles je obljubil od svoje strani obema državama pomoč.
Dulles bo pričal pred kongresom
WASHINGTON, 8. februarja — Takoj po svojem prihodu v Ameriko in po poročilu Eisen-howerju bo moral tajnik John Foster Dulles pred senatni odbor za zunanje politične zadeve, da pojasni ameriško zunanjo politiko. Prvo, da tudi temu odboru poda poročilo o svojih uspehih v Evropi in o rezultatih posvetovanj z evropskimi vladami. Važnejše pa je, da pojasni ameriško zunanjo politiko do Daljnega vzhoda. Kongresniki zamerijo Eisenhowerju, da je izdal svoj ukrep glede sprostitve blokade Formoze brez posvetovanja s kongresom. Eisenhower kongresu le javlja, z njim pa se ne posvetuje. Kaj je z napovedano blokado Kitajske, katero pripravlja Eisenhower po zatrdilu admirala Radforda kot nadaljnji ukrep na Daljnem vzhodu ?
Titoism na Kitajskem?
John Foster Dulles ima glede celinske Kitajske to politiko, da jo odtrga od Sovjetske zveze. To politiko je Dulles podčrtal že kot privatnik, nadaljuje pa jo kot uradna oseba. Dulles smatra, da je ogromna Kitajska prevelika, da bi jo mogel prebaviti ruski želodec in da jo je odtrgati vstran od Moskve. Nastane vprašanje, s kakimi sredstvi?.
Glede nameravane blokade Kitajske gre v senatu za več različnih mišljenj in vprašanj, na katera bo moral Dulles odgovoriti ob svojem povratku v Ameriko.
Prvo je: Ali naj se blokada Kitajske vrši enostransko, da jo izvede Amerika sama brez ozira na svoje zaveznike in na interese teh zaveznikov. Pri tem je mišljena Velika ,Britanija, ki
ima glede celinske Kitajske posebne interese, zato pa tudi posebno politiko. Republikanci pravijo, da naj to blokado izvede Amerika sama.
Ali pa naj se doseže sporazum tudi z zavezniki, predno bi do blokade sploh prišlo ? To stališče zastopajo demokrati. Na vsak način pa zahtevajo demokrati, da se mora pred senatnim odborom za zunanje zadeve točno pojasniti kakšen obseg bo zavzela ta blokada in kakšne bodo morebitne posledice te akcije. Posledice pa ne samo za Ameriko, ampak tudi za njene zaveznike.
Ameriška delegacija pri Združenih narodih je že dobila nalogo, da stopi v stik z ostalimi delegacijami in da skuša dobiti točno njihovo mnenje kakšno stališče zastopajo te posamezne drž&ve do nameravane blokade. Na čelu te akcije je šef ameriške delegacije pri ZN Henry Cabot Lodge.
Glavno zasedanje Združenih narodov se obnovi v kratkem. Računa se, da po preteku dveh tednov. Na tem glavnem zasedanju naj bi prišla ameriška delegacija glede rešitve korejskega vprašanja na dan s konkretnimi predlogi, ki bodo imeli sedaj za seboj avtoriteto predsednika Eisenhower ja in bodo Združeni narodi tako obveščeni kakšno je sedaj ameriško uradno stališče do politike do Koreje. Eno izmed sredstev kako prisiliti Kitajsko, da se umakne iz Koreje, pa je ravno popolna blokada Kitajske.
Taft in Tito o Kitajski
WASHINGTON, 8. februarja —Senator Robert Taft je trdil, da se ameriško-kitajske razmere radi Eisenhowerjevih novih ukrepov glede Formoze ne bodo poslabšale. Vojna je vojna, mi smo s Kitajsko itak v vojni in to je vse—je dejal senator Taft.
Ameriški poslanik v Beogradu, George Allen, ki se nahaja v Ameriki, je trdil, da Amerika Kitajski ne nudi dovolj, tako da trdi jugoslovanski predsednik Tito, da bi se odtrgala od Rusije. Po mnenju Tita, je nuditi Kitajski za ta korak več pomoči.
RADIO NA VSE VLAKE
wasfflngto^v, 8. februarja—Kongresu je predložen zakonski osnutek, da se morajo vsi ameriški vlaki opremiti z radijem. Radio je najboljše obveščevalno sredstvo in radijske oddajne postaje na vlakih bodo napravile potovanje po železnici varnejše.
Poizkusil umor radi ljubezni
LOS ANGELES, 8. februarja — Na tehničnem institutu študirata dva prijatelja: Richard La Force, star 19 let in Robert Hay-den, star enako 19 let. Hayden se je poročil. Njegova žena Joyce je hodila v šolo z Richardom La Force, ki trdi, da je bil vanjo zaljubljen že v šestem razredu ljudske šole. Ta ogenjček v njem ni bil nikdar pogašen.
Haydenova sta poročena dve leti. Da bi se prikopal do Joyce, je bilo Richardu La Force potrebno znebiti se njenega moža Roberta. Ker je bila družina Hayden v prijateljskih stikih z Richardom, je ta imel dostop na njeno stanovanje. To priliko pa je Richard izrabil, da je dajal strup v razna jedila in pijače, katere naj bi Robert Hayden zavžil in pač odšel s tega sveta."
Policija je prijela Richarda, ki je priznal namero zastrupitve Roberta Haydena in tudi, da je Haydenovo nagovarjal, naj zapusti Roberta in se poroči z njim.
Masna poroka otrok v Indiji
NEW DELHI, 8. februarja— V pokrajini Bikaner, kakih dvesto milj od indijske prestolice New Delhi se je izvršila poroka v masah. 700 dečkov in deklic je bilo z enim aktom poročenih. Običaj in obred odgovarjata veri Hindujev. Otroci, sedaj poro-čenci, so stari od štirih do 14 let. Pripadajo verski sekti, ki dovoljuje poroke v masah samo na vsaka štiri leta. Tisti, ki so zamudili to priliko, bodo sedaj čakali do leta 1957, da se bodo lahko poročili.
(Governer Dewey je na nedavnem potovanju v Aziji s predstavniki južno vzhodne Azije načel vprašanje ženske volilne pravice. S katerim letom naj ženska dobi volilno pravico v teh državah? Dewey je predlagal, da takrat, ko se ženske poročijo. Azijci pa so mu predočili, da se pri njih ženske poročajo že kot otroci....)
Otrok žrtev dima
V Euclidu je na 601 E. 247 St. pred tremi tedni nastal ogenj v stanovanju družine Norlin. Triletni Richard Norlin je vdihnil toliko dima, da se je onesvestil in je bil prepeljan v bolnico. Vsa nega je bila zastonj in Richard je moral umreti.
BALKANSKA ZVEZA-GOTOVA STVAR
BEOGRAD, 8. februarja—V jugoslovanski prestolici se je nahajal grški zunanji minister, ki se je posvetoval z beograjsko vlado o zadnjih formalnostih podpisa obrambene zveze med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo.
Predsednik Jugoslavije maršal Tito se je želel vzdržati vsake formalno obveze, oziroma formalnega pakta. To svoje stališče je moral spričo spremenjenih razmer opustiti in je sedaj tudi za Jugoslavijo pristal, da se
sklene z Grčijo in Turčijo formalna obrambena pogodba.
Grški zunanji minister je zatrdil, da se je jugoslovanska vlada izjavila pripravljeno sode lovati s Turčijo in Grčijo, v dokaz te svoje volje pa bo v najkrajšem času sopodpisala tudi formalno pogodbo o skupni obrambi treh držav.
Grški zunanji minister je tu4i potrdil, da so bile zapadne velesile obveščene o potankostih vseh pogajanj, kakor tudi o vsebini doseženega sporazuma.
Mezde in cene-popolnoma svobodne; delavstvo pozdravlja odpravo kontrol
so. Pred letom dni se je v Kanadi pojavila slinavka in parkljevka in je bil dogon kanadske živine na ameriški trg prepovedan. Embargo kanadskega mesa je sedaj s prvim marcem 1953 odpravljen.
Povpraševanje pri prodajalcih širom Amerike, izvedeno po raznih agencijah, ve povedati, da ameriški trg ostane v bližnjih dneh normalen. Nadaljnji razvoj v gibanju cen pa bo odvisen v glavnem od zunanje političnih dogodkov.
Kar se tiče razpoloženja v kongresu je na splošno ugodno. Kongresniki trdijo, da je prišla ukinitev kontrol v času, ko itak ni bila več potrebna.
Prestala operacijo
Miss Alma Siskovič, hčerka poznane družine Mr. in Mrs. Frank Siskovič iz 19406 Kewa-nee Ave., je prošli teden srečno prestala nujno operacijo v Eu-clid-Glenville bolnišnici. Danes se je povrnila domov, kjer se še vedno nahaja pod zdravniško oskrbo. Prijateljice jo lahko obiščejo. Želimo ji čimprejšnjo popolno okrevanje!
DRAMSKO DRUŠTVO
"IVAN CANKER"
poda
v AVDITORIJU SLOV. NAR. DOMA na St. Clair Ave.
V NEDELJO, 15. FEBRUARJA
IGRO
"SMUK-SMUK"
Po igri prijateljska zabava v spodnji dvorani.
Večerja, krofi, flancati.
Obsojenci za poplavljence
RIM, 8. februarja—V Rimu •je zloglasna kaznilnica Regina Coeli, ki je znana po trdotah življenja in po stavbi, ki že sama po sebi tišči k tlom duha vsakega obsojenca. Gre za staro trd-njavsko poslopje iz pradavnih časov.
Obsojenci v tej kaznilnici so zaznali za vest, da je Veliko Britanijo, Belgijo in Nizozemsko doletela povodenj. Upravo kaznilnice so zaprosili za dovoljenje, da lahko zbirajo prostovoljnje prispevke za te poplavljence. To dovoljenje jim je bilo dano in kaznjenci so med seboj zbrali vsoto 80,281 italjanskih lir, oziroma $130.
(Rimska vlada sama pa je sklenila, da da na razpolago italijanskemu Rdečemu križu 200 milijonov italijanskih lir ($335,-000) kot svojo pomoč tem po-plavljencem.)
NI PRIČAKOVATI, DA BI MOGLO^ PRITI DO VEČJIH SPREMEMB
WASHINGTON, 8. februarja—S takojšnjo ukinitvijo kontrol nad mezdami in nad cenami bistvenih življenskih potrebščin, je nastal v ameriškem gospodarskem življenju nov položaj. V mezdnih bojih se bo delavstvo pogajalo direktno z delodajalci brez posredovanja vlade, cene na trgu bo dirkiral železni zakon ponudbe in povpraševanja, to je odvisno bo od tega, koliko blaga bo na trgu in koliko bo povpraševalcev po tem blagu.
Delavski voditelji so	-
zadovoljni
Iz posameznih izjav delavskih voditeljev se razvidi, da je delavstvo predvsem unijsko organizirano, pozdravilo ukinitev kontrol nad mezdami. Prvič stopijo v takojšnjo veljživo že sklenjeni novi mezdni dogovori, ki jih še ni potrdil urad za stabilizacijo mezd. Drugič bo imelo delavstvo priliko, da postavi svoje nove zahteve v tistih podjetjih, kjer do sedaj iz kateregakoli razloga že ni bilo mogoče priti do nove mezdne pogodbe, ki bi odgovarjala današnjim stroškom preživljanja. Glavno pa kar delavski voditelji povdarjajo, je dejstvo,
da bodo delavci razpolagali svobodno s svojo organizacijo in se lahko svobodno posluževali sredstev, ki so jim na razpolago za dosego končnih ciljev.
Praktično je položaj naslednji:
Pogajanja za delavce potom unij so itak pripoznana. Torej princip kolektivnega pogajanja.
Uspeh pogajanj bo odvisen od dobre volje delodajalcev in od sredstev, s katerimi razpolagajo delavci. Če ne bo prišlo do sporazumov, se bo delavstvo moralo poslužiti, če naj ne popusti,
glavnega sredstva, stavke. Računati je s tem, da se bodo p6d-jetja rada posluževala tistega določila Taft-Hartleyevega zakona, ki govori o podjetjih, ki so v splošno korist in se radi tega morebitna stavka odloži za 80 dni, v katerem času naj se nadaljujejo pogajanja.
Povdarili smo že, da je nova ureditev delavskih razmer, z drugimi besedami, sprememba Taft-Hartleyevega zakona, prva točka dnevnega reda sedanjega kongresa. Razprave o teh spremembah se začnejo dne 10. februarja in je radi važnosti vprašanja računati s tem, da bodo debate trajale več tednov. Glavni delavski uniji A.F.L. in C.I.O.
imata skupne sestanke, da s svoje strani predlagata potrebne spremembe.
Kako je računati s cenami
Enotnega odgovora na to,
vprašanje ni. Na splošno se trdi,
da takojšnje reakcije na trgu ne bo. Trgovski svet navaja, da je bil prisiljen, da drži cene celo pod stabilizirano višino. V bodoče pa bo spričo odločilne vloge ameriške mezde odvisno ravno od te mezde, kako naj ji prilagodijo cene. Kot povdarjeno, točnega odgovora ni, ker je tudi nemogoče. Veljal bo pač železni gospodarski zakon, da,se cene ustalijo tam, kjer se srečata ponudba in povpraševanje. Z dru-kimi besedami—da bodo cene odvisne od zaloge blaga in od želja konsumentov. Čim več blaga in čim manj povpraševalcev po njem, tem nižja cena; in obrat no.
Na položaj na mesnem trgu bo verjetno vplivala tudi ukinitev embarga, ki ga je federalna vlada določila za kanadsko me-
Ženska poslankinja v Rim
WASHINGTON, 8. februarja — Za ameriško poslankinjo v Rimu je predsednik Eisenhower predlagal žensko Clare Boothe Luce, ki se udejstvuje kot pisateljica pri raznih magazinih in je doma v Ridgefieldu, Connecticut.
V letih 1943 do 1945 je bila tudi članica spodnje zvezne zbornice.
Clare Boothe Luce je katoliki-nja. Ženske diplomatinje, ki zastopajo Ameriko v tujini, so začele svojo prakso s pokojnim Franklinom Rooseveltom, ki je začel z ženskimi imenovanji na diplomatskih mestih.
Truman je imel dve ženski di-plomatinji in to Andersonovo na Danskem, ki je podala ostavko na svoj položaj in Perle Mesto, ki zastopa Ameriko v Luxem-burgu in ki se še tam nahaja.
Tako demokrati, kakor republikanci pravijo, da senat ne bo imel razloga, da ne bi potrdil Clare Luce za ameriško poslankinjo v Rimu.
Podpredsedniški demokratski kandidat v zadnji volilni borbi senator Sparkman je dejal: "Luce je zelo sposobna žena in ne vidim nobenega razloga, zakaj bi ne bila kot poslankinja v Rimu potrjena."
PLIN JIH JE ZADUŠIL
MONTREAL, Kanada, 8. februarja—Na nepojasnjen način je začel v predmestju Lachine uhajati plin, ki je povzročil smrt cele družine Wilfreda Lalonde, mnogi sosedje pa so bili omamljeni in prepeljani v bolnico. Wilfred Lalonde, star 50 let, je bil zadušen skupno s svojo ženo, osemletno hčerko in sedemletnim sinčkom.
Pozdravi
Pozdrave s Tampa, Fla., ka mor je odšla na oddih, pošilja poznana Mrs. Anna Markel iz Milwaukee, Wis. Piše, da je v Floridi zelo lepo in toplo ter da se ima dobro.
Vile rojenice
Vile rojenice so se prošli teden zglasilt pri Mr. in Mrs. Joseph Boldan iz 21751 Tracy Ave in jima pustile v spomin zalo hčerko-prvovrojenko. Mati in dete sta se vrnila iz Euclid-Glen-ville bolnišnice in se dobro počutita. Tako sta postala Mr. in Mrs. Martin in Mary Boldan iz 14200 Thames Ave. četrtič stari oče in stara mama. Čestitamo!
Iz bolnišnice
Iz Doctor's bolnišnice se je povrnila na svoj dom Mrs. Mary Hrovat, ki se še vedno nahaja pod zdravniško oskrbo. Srečno je prestala težko operacijo. Želi se zahvaliti vsem, ki so jo obiskali, za darila in cvetlice, ter voščilne kartice, ki jih je prejela. Prijateljice so sedaj vabljene, da jo obiščejo na domu na 17717 Grovewood Ave.
Smrt v domovini
Mrs. Rose Repar iz 1162 E. 60 St. je prejela iz starega kraja obvestilo, da ji je umrl brat Janez Cvelbar, star 70 let, bivajoč v Družinski vasi pri Beli cerkvi na Dolenjskem. Tamkaj zapušča brata Antona in sestro Maiijo, tukaj pa omenjeno sestro Mrs. Repar. Bodi mu lahka domača gruda.
V bolnišnici
V Cleveland Clinic bolnišnici se nahaja Frank Stopar iz 478 E. 142 St. Prijatelji so vabljeni, da ga obiščejo. Nahaja se v sobi št. 642, šesto nadstropje. Obiski so dovoljeni od 2. do 4. ure popoldne ter zvečer od 7. do 8. ure. Želimo mu skorajšnjega popolnega okrevanja.
Direktorska seja
Jutri zvečer ob osmih se vrši seja direktorija Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Prosi se vse direktorje, da se gotovo udeležijo.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
a
ENAKOPRAVNOST
»J
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. B231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEndeison 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—CCENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)____
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$10.00 _ 6.00 - 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)___
For Six Months—(Za Šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$12.00 - 7.00 _ 4.50
Entered as Second Class Matter AprU 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
KJE SMO V GOSPODARSTVU
Ali smo v notranji politiki na kakem prelomu, ali pa samo in raje pričakujemo nekaj novega, odkar so po dvajsetih letih demokratske vlade začeli republikanci s svojo zamislijo, kako voditi javno in privatno ameriško gospodarstvo?
Ob takih dogodkih, vsaj ko se pričenja recimo novo leto, velika podjetja sestavljajo bilanco, račun izgube in dobička. Bilanca operira samo z dejstvi. Za ameriško bilanco, ko prehajamo v novo republikansko dobo, računajmo samo z dejstvi. Demokratska preteklost in zapuščina;
Amerika ima 158,000,000 ljudi. Od tega števila je 62,-000,000 pravih delavcev. Industrijska produkcija je najvišja v zgodovini in ima tendenco, da gre naprej.
Zaposlitev je na vrhuncu. Brezposelnost je nižja kakor kdajkoli popreje.
Celotni narodni dohodek, v kolikor pridejo v poštev osebni dohodki posameznika, je dosegel letnih 267 milijard dolarjev.	v
Ameriški potrošnik trosi postopoma več; trgovina na drobno zaznamuje naraščanje.
Gradbena delavnost je potolkla vse dosedanje re-korde.
Ameriška industrija je investirala v štirih letih 94 milijard dolarjev, bodisi za nove tovarne in druga poslop ja, bodisi za stroje. Podjetnost zadnjih. povojnih let se ka^e najbolj v dejstvu, da je polovica sedanje ameriške industrije in podjetnosti mlajša od šestih let. Z drugimi besedami—samo naprej!
V	zadnjih sedmih letih je gradbena podjetnost zgradila sedem milijonov novih hiš in 30 milijonov novih avtomobilov.
Ameriški kapital je šel v ostale kontinente."
Vojna produkcija se bliža svojemu višku.
Standard ameriškega civilnega življenja je dosegel višek.
Višek pa tudi, ali pa smo mu vsaj blizu—ameriško oboroževanje.
Federalni proračuni so narastli. Narastla enako armada federalnih javnih nameščencev, več kakor dva in pol milijona ljudi!
Državni proračun—mišljen je proračun Amerike kot države, se giblje v bajeslovnih vsotah okrog 80 milijard dolarjev izdatkov. Proračun pa se končuje vsaj kakor je predvideno s primanjklajem kakih deset milijard dolarjev.
Ameriški javni dolgovi so narastli na 265 milijard dolarjev in se trdi, da če bi šla Amerika naprej z dosedanjim tempom produkcije in narodnih dohodkov, vse pod pogojem, da ni večjih gospodarskih, političnih in vojnih pretresljajev, bi se dali ti ameriški javni dolgovi poplačati v 25 letih.
Kako bo general Eisenhower s svojimi republikanci vodil Ameriko?
V	svojem inavguracijskem govoru je dejal, da je treba izpolniti želje volilstva, ki so šli za obljubami, ki jih je dala republikanska stranka. Eisenhower je obljubljal: Znižanje državnega proračuna za 25%. V štirih letih bodo federalni izdatki za 60 milijard dolarjev nižji. Stabilizirati je ameriški dolar. V federalni upravi je uvesti absolutno varčevanje. Pri tem pa je Eisenhower še posebej obljubljal:	,
Ameriškim farmarjem je dati še večjo podporo kot so jo dajali demokrat je. Socialno zavarovanje naj se razširi in naj sprejme v vrste upravičencev nadaljnje milijone dela nesposobnih ljudi. Začeti je z gradbeno akcijo in s federalnimi posojili in drugimi ustanovami, da se izvede zdravstveni načrt. Nikdar več ne bo v Ameriki prišlo do depresije. Toda kako?
Predsednik Eisenhower napoveduje znižanje federalnih izdatkov in skrajno varčevanje v ameriški javni upravi. Istočasno pa gre, če bo izpolnil dane obljube, za ne-dvojbene večje federalne izdatke za stanovanjske akcije, zdravstvo, socialno zavarovanje in za kmete. Kako najti logiko v tem Eisenhower j evem programu?
Prvo—kje bo Eisenhower prihranil denar? Ali bo
Kadar imamo goste...
9. februarja 1953
Ni več daleč čas, ko pride med nas pevski oktet iz Ljubljane. Pravijo, da bodo predstavniki najboljših pevcev v Sloveniji. Lahko smo torej gotovi, da nam bodo zapeli našo narodno pesem tako, kot je še nismo imeli prilike slišati. S to trditvijo se seveda ne misli omalovaževati ali podcenjevati domačih amaterskih pevskih talentov. Nikakor ne! Sa^ vendar smatram, da smo danes že vsaj toliko izobraženi in naravno inteligentni, da znamo razlikovati in dati vsako stvar na svoje mesto. Če pa še nismo toliko dozoreli, je čas zato—ali ne?! V tem pogledu nam more biti otročja kljubovalnost ali samoljbje zgolj v kvar in kvečjemu podčrtati m naglasiti, da smo nevredni imeti karkoli, ki bi nas dvignilo nad povprečno ali celo mediokrsko.
Prepričana sem torej, da ne bo med nami nikogar, ki res ljubi lepo in ubrano petje, ki bi z vsem srcem ne podprl in pozdravil gostovalne turneje okteta iz domovine. Med olikanimi ljudmi in narodi po vsem svetu jo navada, da kadar so v hiši ali deželi gostje iz drugega kraja, jim pokažejo svojo najboljšo stran. To se pravi, da odpadejo in se pozabijo vse malenkosti in jih skušajo ustreči in postreči kolikor le morejo. Zato vem, da ne bo med našim narodom v Ameriki mnogo takih, ki bi ovirali in metali lepi ideji tega kulturnega poslanstva ovire na pot. Cs je kdo, ki v momentu slabosti in spozabljenja, povzročenega morda od nepremišljene besede ali česa drugega, podleže skušnjavi škoditi podvzetju, sem prepričana, da bo popravil po-grešek, ako si le za moment pre-doči, kaj bi bilo, če bi se narod v starem krajuine bi bil postavil po robu okupatorjem. ,
Danes bi ne bilo več "starega kraja" kakor pravimo. Ne imeli bi kam hoditi na obiske, ogledovat rojstni kraj, ne bi imeli kaj grajati, kaj hvaliti in občudovati, nič več bi ne imeli očetov In mater, bratov in sestra, ne takih ali takih ker bi skratka povedano, ne bilo o njih ali do-irovini ne duha ne sluha, če bi 33 ne bili kot tigri in levi postavili v bran tistim, ki so jih hoteli uničiti in iztrebiti. V takem slučaju si lahko predstavljamo, kako bi se počutili mi v Ameriki. Sram bi nas bilo in ne vem, JO bi nam naša pesem vrela iz g.'l s kakim posebnim veseljem ali ponosom, kot sinovom in hče-viim ter potomcem naroda, ki je klonil in podlegel . . .
Če vse to dobro premislimo in pretehtamo, tedaj pridemo vsi brez ozira na prepričanje do spoznanja, da smo našim onkraj morja dolžni zelo, zelo veliko. In to hvaležnosti ne moremo lepše in primernejše izkazati, kot s tem, da gremo vsi kot eden na delo ter z moralnimi in gmotnimi sredstvi podpremo glavni odbor in vse iokalne koncertne odbore po naselbinah m omogočimo čimveč in tembolj uspešnih koncertov mogoče.
Šš živo se spominjam s koliko vnemo smo posečali koncerte, ko so pred leti prihajali med nas pevci in pevke, kot Lovšetova, Banovcc, Šubelj, Ropasova in pozneje Culic, Banac in Schiffrer ter vijolin^ist, Zlatko Balakovič in slikar Božidar Jakac. Nič nas ni oviralo dejstvo, ker so prihajali iz tedanje; jugoslovanske kraljevine, dasi nas je večina tu -elala in bila naklonjena ideji ustanovitve jugoslovanske federativne republike po prvi vojni. Г)ј na misel nam ni prišlo, da bi nasprotovali, nič jih nismo
IZ-
IDraševali po njih verski ali politični pripadnosti. Nam so bili predvsem in v prvi vrsti pevci in umetniki. Še posebno pa smo bili navdušeni za ta gostovanja mi pevci in pevke. In vzlj,ubili smo vse.
Ko sem pred kratkim čitala, da so dali na primer v Ljubljani Svetozar Banovcu ob njegovi šestdesetletnici jubilejno operno predstavo in da se še vedno udej-stvuje, se mi je kar dobro zdelo. Med nami je namreč napravil najboljši utis tekom gostovanja in to vspričo njegove skromnosti in iskrenosti, vrlina ki ga drži aktivnega in ustvarjajočega ša tudi sedaj v poznejših letih, četudi ne nastopa več v vodilnih tenorskih vlogah temveč ustvarja umetniške značaje iz manjših toda nič manj važnih vlog. Isto-tako čitam vsako vest o enem ali drugem, ki je bil kdaj menami z veliko večjo pozornostjo, kot če bi ga ne imela nikdar priliko slišati in srečati. Enako čutite brez dvoma tudi vi drugi.
In brez vsakega pomisleka priznam in mora priznati vsakdo, ki je pošten, da smo imeli od slehernega obiska, od slehernega koncerta ne le velik užitek, temveč smo dobili istočasno veselje in pobudo za naše lokalno kulturno delo. Le neiskren in egoističen človek more trditi na sprotno in teh upam, da med našimi pevci in pevkami, ki v resnici zaslužijo ime pravega pevca, ne bomo našli. Kdor pa bi skušal sejati med vrste kulturnih delavcev in naše javnosti seme ozkosrčnosti ali celo za visti v slučaju gostovanja okteta iz domovine, ne more pričakovati drugega, kot da v bližnji bodočnosti žanje v lastnih vrstah sad takega nelepega dela.
Kako se je razvijala naša pesem in kako je zlasti v Clevelandu zadobOa razmah, ki je viden še danes in sicer največ vspričo vodstva ljudi v tistih začetnih dneh, ki so bili skromni in iskreni, je dolga in zanimiva povest. Tisti talenti, ki so danes v ospredju so še vedno več ali manj posledica tiste dobe, ker so rastli in se gibali v ozračju, ki je bilo prosto domišljavosti, ki je strup in začetek konca vsake skupine, kjer se ugnezdi. Kajti stremeti po spopolnitvi je eno, dobiti veliko ali puhlo glavo pa je drugo. In če ste kdaj čitali življenjepise velikih pevcev in pevk, sploh umetnikov ene ali druge vrste, ste vselej ugptovili, da so bili med najboljšimi tisti, ki so bili skromne osebnosti.
H koncu mojega pisanja o bližajočem se gostovanju naj dodam še edino to-le: Slovenci slovimo že od nekdaj kot gostoljuben in prijazen narod. Povsod nas imajo vsled tega radi. Dode-nimo k tej naši prirojeni karakteristiki še ameriško "gentle-manstvo," katerega smo se morali tekom tolikih let že tudi na-lezti v obilni meri, in sigurna sem, da se bomo vsi, neglede kaj smo in kam spadamo, izkazali in odrezali tako, kot se spodobi in kot se znamo, če le hočemo! Na tisti element, ki je v preteklosti takorekoč direktno ali indi-rektno ignoriral vse, iar je lepo in dobro in tudi več izmed preje omenjenih gostovanj posameznikov, ker mu je kultura le "biz-nis," pa se ne ozirajmo. Vredni niso drugega kot pomilovanja. Bili so vedno taki, ker drugačni biti ne morejo in ne znajo.
Mi drugi pa sedaj samo pomislimo—prvič, odkar je postal naš narod samostojen in sam svoj gospodar na svoji zemlji, prineso med nas našo lepo narodno pesem kot predstavniki naših dragih v domovini, ki so
šli v zadnji vojni na Kalvarijo, šli skozi mučeništvo in trpljenje, kot malokateri narod v zgodovini človeštva—njih najboljši pevci.
Ob tej misli, ob tem spoznanju mora zamreti na ustnicah slehernega, ki ima količkaj človeškega čuta in dostojnosti, najmanjša besedica zlovolje ali nasprotstva in mesto tega mora vzkliti v prsih navdušenje in volja, da zavihamo vsi rokave in gremo na delo z vsemi našimi močmi ter tako napravimo to gostovanje višek ali krono vseh
drugih gostovanj iz domovine. To zasluži naša pesem in beseda, to zaslužijo njeni umetniški prednašatelji—pevci gostujočega okteta. Manj jim ne smemo dati, manj jim ne bomo dah! To nam narekuje nas naroden čut kot dobrih Slovencev in Ameri-kancev—pravzaprav dobrih ljudi.
"Bodimo možje in ne šalabor-de," je rekel nekoč eden naših uglednih narodnih voditeljev in učiteljev. To je vse, kar morem ponoviti v tem slučaju jaz.
Mary Grill-Ivanusch.
Skupno na delo za kulturno stvar!
črt^l ameriško pomoč tujini, predvsem zapadni Evropi in zaostalim krajem? Ce to stori, potem smo na poti v izolacijo. Koliko pa bo s tem prihranil? Reducirati ameriške javne nameščence? Praksa kaže, da če se reducira demokrat, stopi na njegovo mesto republikanec in razultat varčevanja je enak ničli. Pridržimo si končno sodbo.
L.C.
EUCLID, O.—Želim nekoliko prostora, da poročam o izurjenih pevskih umetnikih iz naše rojstne domovine Slovenije, osem po številu. Z njimi bo tudi pianist.
Ti pevci so priznani kot med najboljšimi v Jugoslaviji in tudi v drugih državah so želi veliko priznanja. Eden njih si je priboril v Belgiji prvenstvo vseh evropskih pevcev.
Torej Slovenci in Hrvati ter ostali Jugoslovani bi morali biti srčno zadovoljni, da bodo prišli med nas, kajti še nikdar poprej nismo imeli prilike, da bi poslušali tako slovite umetnike, ki bi prispeli iz naše rojstne domovine, kjer "so nas zibali, mamica moja." Da, mi smo Slovenci, kot nam je "dejala mamica, ko nas je pestovala."
Ako še nismo čisto pozabili mili rojstni kraj, potem je gotovo, da se bomo udeležili teh koncertov vsi, brez izjeme kakšnega prepričanja smo. Na te koncerte bomo prišli v prvi vrsti kot pristni in dobri Slovenci, ne oziraje se na politično ali versko prepričanje. Gre samo za lepo slovensko pesem in ne za ničesar drugega. S temi koncerti bomo pokazali, da je naš slovenski narod kulturni narod, krepak in pošten v vseh ozirih. Sebi in narodu bomo pomagali vsak po svoji moči. Vsak prispevek bo dobrodošel, kajti s to koncertno turnejo ali turo so povezani veliki stroški. Ako se sleherni izmed nas zaveda svoje slovenske krvi in doprinese svoj delež, potem ni nobenega govora, da ne bi slovenska pesem sijajno tri-umfirala in znjo tudi mi!
Naj še omenim, da čim več bomo ustvarjali na kulturnem področju, tem bolj bomo spoštovani med drugimi- narodi. Pevci, ki bodo prišli med nas, so si stekli že mnogo priznanj v evropskih državah, torej so v resnici prvovrstni pevci. Zato pa sem prepričan, da se bo njihovih koncertov udeležil sleherni Slovenec, ki še ni pozabil, da ga je rodila slovenska mati. MisUm, da bodo naše slovenske dvorane po naselbinah premajhne za te koncerte.
Kakor smo razvideli iz Seli-škarjevega pisma v Prosveti z dne 9. januarja, bo samo njihova vožnja s parnikom sem in nazaj stala približno dva milijona dinarjev, dalje stane sleherna narodna noša 100,000 dinarjev. Da se jim omogoči ta turneja, je prispevala železarna na Jesenica') 250,000, tovarna usnja na Vrhniki- 50,000, povrhu pa darovala pevcem tudi usnje za kovčeke tovarna pločevinaste posode v Celju je prispevala 40,000, svinčeni rudniki v Mežici 40,000 itd.
Apeliram na vse naše trgovce, da bi pomagali po svoji moči, ker tu gre za našo stvar, za slovensko pesem. Vsakdo naj doprine-nese svoj delež za uspeh te turneje. V listu Enakopravnosti sem čital dopis br. Leo. Poljšaka, v katerem poroča, da bo pevski zbor Zarja priredil koncert dne 22. februarja in polovica čistega preostanka je namenjenega za pevsko turnejo. Br. Poljšak tudi piše, da bo ta pevska turneja pomagala poživeti naše pevske zbore. Tudi jaz sem tega mnenja.
Centralni odbor je prejel par pisem, v katerih nekateri spon-sorji teh koncertov omenjajo, da bi delili dobiček. To ni mogo-
če. Turneja bo stala veliko denarja in treba bo veliko truda, da se pokrijejo stroški. Pravilno je tudi, da se nekoliko tudi pevcev nagradi, saj ne moremo pričakovati, da se bodo kar naprej trudili, ne da bi dobili vsaj nekoliko plačila. Pevci tudi ne bodo mogh živeti od zraka.
Ponovno vljudno vabim v imenu Centralnega odbora, da se udeležite in da sodelujete ter pomagate. Odbor se trudi, da bo ta turneja najboljše uspela. Sami smo prepričani, da bo turneja teh izvežbanih in poklienih pevcev iz domovine veliko koristila naši slovenski kulturi tukaj. Do sedaj še nismo imeli prilike kaj takega slišati v naši novi domovini. Zdaj ko se nam nudi prilika ko pridejo pevci v goste—morda zadnjikrat—bi se morali vsi Slovenci in Hrvatje potruditi, da omogočimo čim lepši uspeh.
Ne samo to, da bomo mi imeli užitek od tega nastopa poklicnih pevcev iz domovine. Mi ameriški Slovenci bomo z ponosom lahko pokazali, da smo kulturen narod ter da nas se lahko šteje v prve vrste onih narodov, ki so v kulturi prispevali svoj delež.
Žalostno je, da so nekateri začeli nasprotovati dobri stvari, človek bi pa vsaj mislil, da bi bili toliko olikani in pošteni, da če že sami nočega pomagati, da vsaj ne bi metali polena pod noge onih zavednih Slovencev, ki jim je lepo slovensko petje pri srcu. '
K zaključku naj omenim, da je odbor sklenil, da morajo biti do 15. februarja vsa imena darovalcev na rokah, da se jih bo moglo vključiti v spominsko knjigo, ki se jo bo izdalo ob priliki koncerta.
Za publicijski odbor
John Lokar st.
Iz življenja naših ljudi po Ameriki
CHICAGO, 111.—Fred A. Vider, glavni tajnik Slov. nar. podp. jednote, se je prošli teden povrnil na svoje delo v glavnemu uradu. Kakor znano, je Mr. Vider resno zbolel pred par meseci na vnetju očesa. Srečno je prestal operacijo in zdaj je zopet zdrav.—Dne 28. januarja je preminila Romana Goodyear, rojena Berger, stara 67 let. Rojena je bila v Trbovljah, kjer zapušča sestro, v Ljubljani zapušča brata, v Chicagu pa moža in bratranca poznanega Paul Ber-gerja.—George Witkovich, ki je bil za Božič aretiran v Pitts-burghu na podlagi novega Mc-Carren zakona, je bil izpuščen in sc je Ž3 vrnil na svoje delo kot pomožni urednik pri Prosveti.
PITTSBURGH, Kans.—Tu je 17. decembra umrl Frank Yerf\ star 79 let, doma iz vasi Trbelje-vo, fara Prežgan je. V Kansasu je bival 40 let. V starem kraju zapušča brata in sestro.
BUHL, Minn.—Mrs. Jennie Vidic, katere mož je že pred leti umrl, sedaj pa sama živi, je pred nedavnim tako nesrečno padla pred svojo hišo, da si je zlomila nogo v členku na obeh straneh. Ker si ni mogla sama pomagati, je nesrečnica ležala ranjena na mestu pet ur predno jo je našel rojak Matt Klarich, ki je razvažal grocerijo. Odpeljana je bila v bolnišnico.
GOWANDA, N. Y.—Dne 2%P( januarja je umrl po par mesečni bolezni Anton Sladich, rojen ta 1885 v vasi Sevnica pri Mir®* j na Dolenjskem, odkoder je pri' šel v Ameriko leta 1909.
Rafael je umrl leta 1937.
pušča soprogo, dve hčeri in let, drugih sorodnikov, v stari pj.g moyini pa brata Jožefa.	цос
DETROIT, Mich. — NagloDi* 'via je umrl 3. jan. 'Anton Antone ^ \ič, star 64 let. Zapušča žeD» hčer m dva vnuka. V Ameril" 3^^' se je nahajal okrog 50 let,-' Družino Roy in Mary Wallis ^ obdarile vile rojenice z zalo hčef" ^ kico, ki bo v družbo bratcu.
J Mc
JOHNSTOWN, Pa.—Po ve*" jg mesečni težki bolezni je umrl ЗС' januarja poznani Martin Zupa"' g • star 66 let. Doma je bil iz Goi^ zv nje vasi pri št. Jurju pod sg mom, p. d. Troštev. V Ameril" se je nahajal od leta 1913 in У pc delal mnogo po premogovniki^^; пе zadnje čase pa v tovarni m U. S. Steel Co. Bil je član SNP^ m in Samostojnega društva. Zap^' g), šča ženo Frances, sina Henrik) ki služi vojake, v Nemčiji, a / L dobil dopust, da je prišel na oČ^ si tov pogreb, hčer Mrs. Franc«' -Gorenc in dva brata v starei" ^ kraju.

PITTSBURGH, Pa.—Tu f. preminil 24. decembra Louis ver, doma iz Ljubljane. Star j' bil 60 let in je bival v Amerf" okrog 40 let. Zapušča brata ^ Michiganu, v starem kraju P* več drugih sorodnikov.
KEMMEMER, Wyo.—Umrlj*'; 5. januaraja John Roitz, sW'! 65 let, dom iz Žužemberka ^ Dolenjskem. V Ameriki je bW®* od leta 1902 ter je bil član AB^
ŠKRAT
K odvetniku Lisjaku je priš^ kmet, ves razkačen in nakurj^ na svojega soseda. Rad bi se*-njim pravdal, toda ni bil goto^' ali bo uspel. Zato je prišel vpr®' sat advokata.
"Jaz bi se pravdal," mu У dejal advokat.
Res sta začela pravdo, tod* pravda je bila izgubljena, in na vseh inštancah, ker kmet f bil trmast in ni preje odnehal- ;
Ko je pravda dokončno izg^^' \ Ijena in ko je kmet advok^^" Lisjaku plačeval račun, ga rahlo očitajoče vprašal:
"Gospod odvetnik, pa zak^^ £ite mi vendar svetovali to pr^^^ do?"
"Kdaj sem vam jo svetoval-se je delal neumnega advok^*' ■'Jaz sem vam vendar samo dejal, da bi se jaz pravdal, sem pa vam rekel, da se dajt^ vi."
-Ф-
Slavni ameriški iznajditelj ^oslovanskega porekla Niko^® Tesla se ob neki priliki nikak^^ ni mogel otresti 'nekega na^ ežnega novinarja, ki ga je sprf ševal vse mogoče in nemogo^^ reči. Med ostalim novinar vp^ ša iznajditelja:
"Kaj pravite, Mr. Tesla, bomo imeli danes dež?"
"Tega ni lahko povedati," resno odgovoril Tesla.
temu pa bom poskusil; Vest®' vse je odvisno od vremena!"
Poslanec v francoskem parl^ raentu je imel govor, v katere'"' je agitiral za izboljšanje leg*^ nega položaja žensk. V govoru je vzkliknil:
"Končno obstoji med moškii^' in ženskami • zelo majhna razl'' ka!"
Tedaj je celotni parlament nil na noge in zaklical kot mož: "Živela razlika!"
ENAKOPRAVNOST
«POLJSKI RUDARJI
IZKORIŠČANJU
-	mora letno izvoziti v
BTRAN 3
milijonov ton ^	pa ga dobe na
'^^eto^	kilogramov za vse
Ггетћ ~~	mečejo med
Hoče ^^^Gnje, a železničarji 11» Vlakov	odpremiti
I ftik^iP°^skem dnev-
iti javljen	*b-
skeea	znanega sovjet-
Bimiit	v Poljski, Mak
,,^ ^З-Па Olmna Y\r\A vioc1rt,r^w.
skeg,
i I
}	_	Л.	— QWTW
Makp!-:,. članku obtožuje
jf. "Pi-gjj,Olena, pod naslovom: nje"	premogovo kame-
" 3g	(^^Gn poljske rudar-
"	kompromitirajo svojo
" s	pred Sovjetsko zvezo
C zvezo'	pošiljajo v Sovjetsko
509	premogom od 40 do
ki	^^enia.'* ŠA fA7ie Tla TA
se "
-	sploh ne zmenijo, v
J	pa celo sa-
snja." še težje pa je, •^tiarji za to nečedno
^	kamenje med pre-
'' sko L ^ namenjen za Sovjet-j, ' zvezo."
Toda i
f List'..rpj"®	šele začetek.
' Še vr	Ludu" je objavil
® o Člankov, v katerih raz-
PROTI
ni Maksimiliani Oleni obtožujejo Poljake, ker v Sovjetsko zvezo ne pošiljajo dovolj premoga. V enem izmed člankov govore med drugim tudi o delu železničarjev. Takole ugotavljajo; "Čeprav je proga Krakow—Brest elektrificirana in čeprav je na njej širok sovjetski tir, vendar železničarji niso dovolj ekspedi-tivni. Izgovarjajo se, da sovjetski železničarji v Brestu ne odpošiljajo dovolj hitro poljskih vlakov s premogom, kar razumljivo (tudi nam je razumljivo) ne odgovarja resnici."
V poljskem šestletnem planu je predvidena povprečna proizvodnja premoga 38 milijonov ton. Poljaki pa morajo v enem leta poslati v Sovjetsko zvezo 29 milijonov ton premoga. Ce primerjamo ti dve številki, potem nam je razumljivo, zakaj dobivajo Poljaki letno samo 250 kilogramov premoga, in potem je tudi razumljivo, zakaj se dogajajo stvari, o katerih piše "Trybuna Ludu."
ZDRAVNIK JE POMAGAL PRI 2000 PORODIH
itilatjj.	Je Že od svojih
cef^v bolehal na očeh in dj	zdravniki branili,
bolj' ^ učenjem in branjem še žil ^^''ožal svoje oči, je dovr-to j^'^^zijo in pravno fakulte-da	slučaj pa je hotel,
Ujjjj.] žena na prvem porodu je	tem dogodku, ki ga
°đlo&4 pretresel, se je trdno 2ђоу^ meniti svoj poklic.
3® vpisal na univerzo, je ^ ^pinsko fakulteto, kjer se za porodništvo, tnora^l študiju uspel, se je taaie,,- ^ pretege boriti z tudi z gdra:/-pogoji- Tako je končal bil f ^ svetovni vojni je V	kirurg, pozneje pa je
Pariza odprl lastno po-Јђд '®"ico, ki je imela-spi-va sa-
ToJ povelj.
stoi že po štirih letih samo-df dela v porodnišnici je izgubil eno oko. Kljub be^jji.^^ je z nezmanjšano Iju-®Voje^j vztrajnostjo opravljal v pomoč in korist po-Oslep^j	j® nenadoma
3e pfg, tudi na drugo oko. To ga
je sko	skrajnosti. Sprva
Ca omahnil pod težo udar-da usode. Le malo je upal, slep^ kdo na svetu zaupal cizjig. ^ ^'^^avniku pri tako preje fQ. medicinskem delu, kot je Ijot^ otroka. Polagoma si ■"•^^.^^lepi^^ravnik utiral na-
'^^jski jezik eden starejših na svetu
Oeii
Ha -.У veliki skupini južno in severno
i'ejŠijj jezik je eden najsta-^kupi svetu in sodi v veliko kov. tibetsko-kitajskih jezi-Pbebiy ^ j^^ike govoreči ljudje ^	velikem področju
-^zije proti Daljnemu kov^o T jugovzhodu: V to jezi-^^jske ^ upino sodijo razen ki-še jesisejsko-ostjaški, ^^lab °"^^"^^^^jski jezik, rong, ђац, hanaši, manhati, bu-&ngkas, darnia, hajdan-ka,	^^.jn, kambu, ja-
јђ v U' tami, dimal, aka, do-^jiftii kakih 20 jezikov med ^ tudi burmanski.
jezik se* deli v dve upini narečij, južno in ^ko	med njima je
^6(1 gV	se Kitajci sami
morejo razumeti. Slavjig 'tajskega jezika "feo v ^	sestavljene
J , treh glasov, na pri-fačfto h' f' P^' sin, itd. Na-4i,jio misliti, da bi lahko ^ v ^'tajsko-slovenskem ^	imeli, našli
esede fu. V kitajskem iz ^en besed ni razviden reda glasov, kakor
daljnjo pot. Narava sama je^po-skrbela, da se mu je namesto izgubljenega vida močneje razvil sluh, kakor tudi ostali čuti.
Čeprav slep, je dr. Nast kmalu zaslovel kot eden najboljših ginekologov. Opravil je pomembno življenjsko nalogo, saj je pomagal pri nad 2000 porodih in pri tem dosegel tako zavidanja vredne uspehe, da pri njem tudi v najbolj kritičnih primerih poroda ni prišlo do rojstva mrtvega otroka. V svojem delu je dosegel izredno gotovost, predvsem zato, ker se je kot slep mnogo bolj kot zdrav človek zagrizel v delo in z resnično ljubeznijo pomagal porodnicam. Praksa je pokazala tudi pri drugih zdravnikih, ki so kakorkoli prišli ob vid, da so kot internisti po zaslugi bolje razvitih čutov, navadno točneje ugotovili pri bolniku pravilno diagnozo, kot zdravi zdravniki.
Ko so pr6d kratkim v Franciji prekopali posmrtne ostanke Louisa Brailla, ki je iznašel znano pisavo za slepe, je na' ko-memoraciji govoril tudi dr. Albert Nast, ki je svoj govor zaključil z besedami: "Vse bom storil, da bom pomagal slepim. Dajte nam samo možnosti in priložnost, pa bomo pokazali zdravim ljudem, da smo sposobni tudi za kaj več kot samo za pletenje košar!"
hQj
v večini drugih jezikov, marveč kombinirano, iz vrstnega reda glasov in tonske višine, v kateri so besede izgovorjene. V kitajskem jeziku je zelo bogat in rahločutno niansiran tonski sistem.
Šele ko s kakim glasbilom ugotovimo višino tona in potem "zapojemo" besedo fu, lahko vprašamo, kaj pomeni. Po višini tona, s katerim jo izgovorimo, ima štiri pomene: človek ali mož, sreča, policijsko ravnateljstvo in bogat.
Kitajski način pisanja se od časov, ko so uporabljali za pisanje bambusovo paličico, v glavnem ni spremenil, šele pred 30 leti so napravili prvi uspešen poskus, da so izdelali pisalni stroj za kitajski jezik. Njegove konstrukcije se je lotil književnik Lin Jutang. Več let je naporno ^elal, preden je svoj cilj dosegel.
Prvi kitajski pisalni stroj je dobil ime "Ning kvaj," kar pomeni "jasno in preprosto." Za kitajski način pisanja, ustanovljen v 3,000 letih, je bil pisalni stroj velik preokret. Bbdoben je navadnim pisalnim strojem, le da ime več tipk. V eni minuti napiše spretna strojepiska 50 besed, kar ustreza eni uri dela po prejšnjem načinu pisanja.
Selitve iz kraja v kraj
Menda ni dežele na svetu, kjer bi ljudje toliko potovali in se preseljevali iz kraja v kraj, kot v Zedinjenih državah. Te selitve so dostikrat na kratke razdalje, dostikrat pa tudi na tisoče milj daleč.
Vzrokov za to preseljevanje je nedvomno več. Eden važnih med njimi je nedvomno velika razsežnost dežele in dejstvo, da ni presekana z narodnostnimi in carinskimi mejami. Preseliti se iz New Yorka v Colorado ali Florido ali Calif orni jo se zdi pri-lično tako važno podvzetje, kot v Sloveniji se preseliti iz Ljubljane v Ipavo ali v Celje ali v Maribor. V tej deželi lahko potujemo do tri tisoč milj v eno ali drugo smer, pa so povsod iste federalne postave, ista govorica, isti denar in v glavnem tudi isti običaji.
V Evropi, ki je razdeljena na mnoge "suverene" države, je pri daljšem potovanju treba prepotovati mnogo državnih mej, imeti opravke s carinarji, rabiti drugačen jezik in denar itd. Poleg
tega je treba imeti vizeje za prehode državnih mej in marsikje je treba prijaviti oblastem prihod in tudi odhod. Tukaj nas pa opozori na mejo med eno in drugo državo kvečjemu napis na tabli ob cesti ali železnici.
Strast za potovanje in preseljevanje je morda Američanom tudi nekako v krvi. Vsi, razen Indijancev, smo priseljenci ali potomci priseljencev in mnogi se še nismo ustalili. Kot ljud, stvo smo mladi, radovedni in neugnani.
Zato skoro ni večjega kraja, zlasti na srednjem zapadu ali zapadu, kjer ne bi srečali ljudi, ki so bili rojeni v sto ali tisoč ali več milj oddaljenih krajih. Pa se zdi, da se počutijo popolnoma doma tam, kjer so.
Vsekakor je gotovo, da se Američani selijo iz kraja v kraj v glavnem iz materialnih oziroma življenjskih ozirov. Morda nameravajo pričeti kakšno podjetje v delu dežele, kjer mesta rastejo in se obetajo boljši pogoji za uspeh. Morda gredo za delom in zaslužkom. Morda vidijo starši v novem kraju boljše prilike za izobrazbo svojih
otrok. Poleg navedenih je nedvomno še mnogo drugih vzrokov, ki izzivajo in vabijo ljudi k selitvam.
Naša republika sestoji iz 48 držav in vsaka ima nekaj mič-nosti in privlačnosti, pa tudi nekaj nezaželjivih svojstev. Per-fektna ni nobena, toda nekatfere so bolj vabljive kot druge. Zadnja desetletja privabljajo največ priseljencev kraji na daljnem zapadu, na jugozapadu in na pacifični obali. Mnogi tamkajšnji kraji so še "mladi," kjer se razvijajo nove industrije in rastejo nova mesta in naselja.
Starejši ljudje in penzionisti se radi selijo v kraje z milim podnebjem, če. jim finance in druge prilike dopuščajo. Mnogi starejši ljudje namreč težko prenašajo mrzlo zimsko vreme. Kraje z milim podnebjem brez zim je najti v Floridi, ob Mehiškem zalivu, v južni Californiji in še tu in tam na jugovzhodu in jugozapadu.
Naša republika ima vseh vrst podnebja, toda povprečni .normalni ljudje se prilagodijo podnebju povsod. V tem oziru smo ljudje dosti odpornejši napram
vremenskim neprijetnostim kot mnoge živali. To je naše sreča, ker največ nas je takih, ki moramo, radi ali neradi, živeti v krajih, kjer si moremo delati eksistenco.
Zadnje ljudsko štetje je pokazalo, da so po številu prebivalstva najbolj napredovale naše parifične države, in sicer so napredovale v glavnem s priseljenci od drugod. V mnogih tamkajšnjih krajih je bilo še dosti prostora za naselitev, irigacija je napravila rodovitne farme iz puščavskih pokrajin, razvile so se mnoge nove industrije in mnogim ljudem ugaja mehko podnebje ob pacifični obali.
—NEW ERA, glasilo ABZ
ROKA POSTAVE
Policisti imajo nalogo, da strogo nadzirajo ^ promet in pomagajo zmanjšati število prometnih nesreč. To pomeni, da bo več avtomobili-stov kakor pešcev aretiranih radi raznih prekršitev. Prekoračite cesto samo na križiščih in kjer je prometna luč—raviiajte se po njej.
DELO DOBIJO ŽENSKE
STREŽNICA
dobi dobro delo v restavraciji. Stalna plača in dobra napitnina. Vpraša se na 16219 St. Clair Ave. KEnmore 1-9386
STANOVANJE DOBI
YOU
can be the woman of the year
ИШГАМ POR NURSINO— #№	рго1*м1ол far
WMM* hi e NaUoMl
NEOPREMUENO SOBO
se odda v najem pošteni ženski srednjih let, ki je zaposlena. Vse udobnosti. Si lahko tudi kuha. Pokličite po 6. uri zvečer.
KE 1-9381
©
T«ft I# Mm DhWof Nvn« W умг local hotpHal, or apptf I# # MBtglato or ' of
1937 16. letnica trgovine s pohištvom 1953

7гж/Ш
' v	т^.


4Рс.ЈЕШ!Ш^«
»mVANITV ВАГ|а.,лМ1ПШ11!
Beautifully jcwcieu earrings, ncfklaoc und spring lockcd bracelet in ex(|ui*ile 21 kt gold plate. Smart vanity bag is of fancj sucdex witli suede clolli lining —Metal frame and elasjt—Size of bag 5".\ 7". Л 829.95 value and it's yours FREE if you HE-OPEIV YOUlt OLD ACCOUNT or ADD TO YOUU PRESENT ACCOUNT.

\i)ur choicc of ^vrvral dijjcrciil fo/ors am! stvlvs
YES...It's our Gift to YOU!
gwcf I
Ц(мл:^

V petek je bilo 16 let odkar smo pričeli našo trgovino s pohištvom pod imenom NORWOOD APPLIANCE AND FURNITURE. Zdi se nam, da čas kar prehitro beži mimo nas, vendar nas*^ veseli, da smo lahko trgovali z našimi odjemalci v lepem sporaznmu. Vedno smo skušali dali našo najboljšo postrežbo na vsemu blagu, to je na pohištvu in električnih predmetih. Skozi vso dobo smo nudili prvovrstno blago po najbolj zmernih cenah, in tako bomo trgovali tudi v bodoče. Sedaj ob naši obletnici vam zopet nudimo razne predmete
po zelo znižanih cenah.
POLEG TEGA IMAMO IZREDNO POSEBNOST. PRI NAKUPU ZA $100.00 ALI VEČ, DOBI VSAK ODJEMALEC POSEBNO DARILO ZA ŽENSKE — TO JE OVRATNICO, ZAPESTNICO
IN UHANE V VREDNOSTI......$29
Preje \	Sedaj
MAGIC CHEF PEČ.....$244.50. . , $189 50
MAYTAG PEČ .......... 249.50 . . . jgg 50
FRIGID AIRE PEČ....... 389.95 ... 299 95
DOMESTIC ŠIVALNI STROJ 184.95..... \ 2B-9^
Preje
MAGIC CHEF PEČ ...... 254.50 .
FLORENCE PEČ ........ 239.95 .
FRIGID AIRE LEDENICA . 345.75 .
APEX PRALNI STROJ____ 139.95
PARLOR SET $225.00 $149-95
Sedaj
19050
16950 249 "*5
109%
2 KOMADjtf ZA SPREJEMNO SOBO
Popust na televizijskih aparatih od 20% do 50%
t
VSE BLAGO TEKOM NAŠE RAZPRODAJE DOBITE PO ZELO ZNIŽANIH CENAH, IN ZARADI PREMALO	%
PROSTORA NISMO OMENILI VSEH PREDMETOV.	♦
LAHKA MESEČNA ODPLAČILA '	1
NORWOOD APPUANCE & FURMTURE	)
6202 St Clair Ave. John Sušnik ENdicott 1-3634	|
ODPRTO ZVEČER	X
naprodaj
ICE CREAM & SANDWICH SHOPPE
Nahajajoče se v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. in E. 65th St.
Kompletno z vso opremo; soda fountain, razstavne omare, hladilnik, booths, mize, stoli.
Ima popolno zalogo sladoleda, slaščič, cigar, cigaret; mehke pijače, voščilne kartice, poleg fega pa servira tudi prigrizek. Zgoraj se dobi tudi stanovanje s 4 sobami, ako najemnik hoče.
Izvrstna prilika za podjetne ljudi. Za podrobnosti se obrnite na
KOVAČ REALTY
960 EAST 185th ST.
KEnmore 1-5030
DELO DOBIJO MOŠKI
avtni mehanik dobi dobro delo
Za podrobnosti se zglasite pri
lake shore hi-speed
14002 LAKE SHORE BLVD.
Press operatorji
Samo izkušeni Podnevi — Dobra plača od ure in nadurno delo ter bonus. Zglasite se pri
BOEHM PRESSED STEEL 2219 W. 63 St.
MACHINE OPERATORJI in ASSEMBLERJI
Visoka plača od ure poleg dodatka za življenjske stroške. Prosimo, da se osebno zglasite v našem uposljevalnem uradu na Engle Rd., južno od Brookparka
FORD MOTOR CO. 17601 Brookpcrk Rd.
DIEMAKERS
Jia srednjih in velikih Dies TOOLROOM ENGINE LATHE OPERATORS
TOOLROOM GRINDER HANDS MACHINE REPAIRMEN DIE REPAIRMEN
Rabi bi tudi govorili z MAŠI N ISTI
Visoka plača od ure, čas in pol za nadurno delo in dvojni čas ob nedeljah. Dobre delovne razmere poleg dodatka za življenjske stroške.
Ta dela so na razpolago v obeh naših tovarnah, E. 93 St. in Woodland ter na 1115 E. 152 St., toda prosilci naj se prijavijo v naši št. 1 tovarni.
MURRAY OHIO MFG. CO. 1115 E. 152 St.
Press pomočniki
Izkušnja ni potrebna Podnevi — Dobra plača od ure in nadurno delo ter bonus.
Zglasite se pri
BOEHM PRESSED STEEL 2219 W. 63 St.
eTRAN 1
ENAKOPRAVNOST
DANIEL DEFOE	Ш
Življenje	|
IN ČUDOVITE PRIGODE POMORŠČAKA	g
Robinzona Kruzoa	i
(Nadaljevanje)
Pa tudi brez orodja ali skoraj brez orodja, s samo sekiro in s skobljeiji, sem napravil mnogo reči, in mislim, da menda še nihče ni mizaril na tako preprost način in s tolikim trudom. Da bi napravil desko, sem moral posekati drevo, oklesti z debla veje in ga po obeh straneh ob-tesavati tako dolgo, da sem dobil nekaj deski podobnega. Način je bil zelo neudoben in tudi negospodarski, ker sem iz drevesa dobil samo eno desko. A kaj hočeš, potrpeti je treba. Sicer pa, moj čas ni bil drag, in moje delo je bUo dober kup; potem je res že vseeno, kako ravnam z obojim.
Tako sem si najprej napravil mizo in stol. Za to sem porabil kratke deske, ki sem jih bil vzel na ladji. Potem sem natesal na svoj način dolgih desk in napravil v kleti nekoliko polic, drugo nad drugo, vsako po poldrugi čevelj široko. Nanje sem zložil orodje, žeblje, razno železje in ves drobiž, kratko rečeno, napravil sem red, da bi mogel takoj najti, če bi mi bilo naglo česa treba. Razen tega sem zabil v kleti v steno raznih klinov in obesil nanje puške, pištole in druge predmete.
Moja duplina je bila potem taka, da je bila podobna skladišču vseh mogočih gospodarskih potrebščin. Res sem z veseljem pogledal v svojo shrambo, ker je bila polna in v najlepšem redu. Vsaka malenkost mi je bila takoj pri roki.
Takrat sem tudi začel pisati dnevnik, v katerega sem zapisoval vse, kar sem delal ali opravil podnevi. Sprva mi ni bilo za pisanje, ker sem imel preveč dela. Razen tega so me takrat morile tako mračne misli, da sem se bal izraziti jih v dnevniku.
• Sedaj pa, ko sem vendar že postal gospodar svoje boli, nehal mučiti se s praznimi mislimi in željami, si uredil stanovanje in spravil vse v pravi tok, si napravil potrebno pohištvo in vse storil za primerno udobnost, sedaj sem se lotil tudi dnevnika. Tu ga navajam celotno, dasi či-tatelj že pozna večji del v njem popisanih dogodkov iz prejšnjih poglavij. Ponavljam, da sem pisal dnevnik natančno, dokler sem imel kaj črnila. Ko pa mi je pošlo, sem moral z zapisovanjem nehati.
OSMO POGLAVJE Robinsonov dnevnik — Potres
30. septembra 1659: Našo ladjo je zajel na odprtem morju strahovit vihar, in doživeli smo brodolom. Vsa posadka, razen mene, je utonila. Mene pa, nesrečnega Robinzona Kruzoa, je pol mrtvega vrglo na pbrežje tega prekletega otoka, ki mu pravim, da je "Otok obupa."
Ko se je znočilo, sem splezal na drevo, ker sem se bal zveri. Noč sem trdno prespal, dasi je deževalo.
1. oktobra: Ko sem se zbudil, sem videl, da je našo ladjo plima dvignila z meline in jo prignala bliže k obrežju. To mi je dalo upanja, da se mi, ko ne bo več viharja, posreči priti do ladje, kjer bi se založil z živežem in drugimi neogibno potrebnimi rečmi. Ko se je začela oseka, sem se odpravil na ladjo. Spočetka sera hodil po suhem morskem dnu, potem pa sem plaval. Ves dan je deževalo, veter pa je popolnoma utihnil.
Od 1. do 24. oktobra sem prevažal reči z ladje. Ko je nastajala oseka, sem plaval k ladji, in vračal sem se, ko je nastopa-
llllilillllllllllilil
la plima. Prevažal sem na splavih. Ves čas je deževalo; včasih se je zvedrilo, a samo za malo časa. To je tukaj menda deževna doba.
25.	oktobra: Vso noč in ves dan je deževalo in sunkovito pihal močan veter. Ponoči je ladjo razbilo in razneslo, in kjer je stala, štrle samo še neki žalostni odlomki, ki se pa vidijo tudi samo ob oseki. Ves dan sem se trudil z rečmi; zakrival in zavijal sem jih, da bi jih dež ne pokvaril.
26.	oktobra: Zdi se mi, da sem našel primerno selišče. Treba ga bo obdati s plotom.
Od 27. do 30. oktobra: Na vse kriplje sem delal. Vlačil sem svoje premoženje v novi dom, dasi je nenehoma deževalo.
31. oktobra: V jutru sem brodil po otoku s puško, da bi kaj ustrelil in si ogledal kraj. Ustrelil sem kozo. Njen kozlič je šel za menoj do doma, a sem ga moral ubiti, ker je bil tako majhen, da se ni sam jedel.
1. novembra: Razpel sem na novem kraju, tik pod hribom, šotor in si napravil visečo posteljo.
4. novembra: Svoj čas sem si razdelil; za lov, za delo, za spanje in za zabavo imam svoje ure. Po jutrih, če ne dežuje, hodim dve uri ali tri po otoku s puško, potem delam do enajstih, ob enajstih je moj zajtrk, od dvanajstih do dveh počivam, ker je hudo vroče, ob dveh pa že zopet delam. Zadnja dva dneva sem samo delal mizo. Bil sem še slab mizar. A sila te vsega nauči, še vseh strok postanem mojster. Seveda, kdor koli bi se znašel v mojem položaju, bi se naučil vsega ravno tako, kakor sem se jaz.
13. novembra: Deževalo je, zemlja in zrak sta se občutljivo osvežila, da je laže dihati. A ves čas je strašno grmelo in se bliskalo; bal sem se, da bi se mi ne vnel smodnik. Ko je nevihta minila, sem sklenil ves smodnik razdeliti na majhne dele in ga shraniti na raznih mestih, da mi ne bi ves hkrati buhnil.
14., 15. in 16. novembra: Vse te dni sem delal zabojčke za smodnik; v vsak tak zabojček ga spravim za funt ali dva. Sedaj sem razdelil smodnik in po-skril zabojčke v razpokah v gori, precej daleč narazen. Ustrelil sem veliko ptico, ki je ne poznam. Meso je bilo neokusno.
17.	novembra: Danes sem nameraval začeti riti votlino v peščenem hribu, da bi imel več prostora za svoje reči. Moral pa bi imeti motiko, lopato in samokolnico ali koš, da bi spravljal proč nakopani material; ničesar nimam. Zato moram nehati. Dolgo sem razmišljal, kako bi napravil. Namesto motike sem se odločil za železen drog; dober je, samo pretežak. Sedaj pa še lopata in voziček! Brez lopate ne pojde, a s čim bi jo nadomestil?
18.	novembra: V gozdu sem našel drevo, ki mu Brazilci pravijo "železno drevo," ker je nenavadno trdo. S težavo sem ga podrl. Moja sekira je popolnoma otopela. Ko sem odsekal od debla veliko klado, sem jo komaj zavlekel do doma, tako težka je bila. Iz nje si napravim lopato. Drevo je bilo tako trdo, da mi je delo vzelo mnogo časa. A lopato sem si napravil. Ročaj ni slabši, kakor jih delajo v Angliji, lopata sama pa se ni obnesla. Moral bi jo okovati z želez jem, ki ga niman primernega. Sprva mi jo še služila pri premetavanju zemlje in drobečega se peščenca,
a ne dolgo. Sicer pa, kdo je še kdaj imel tako lopato, ki bi si jo bil napravil s takim trudom?
Korito, ki sem ga iztesal in izdolbel, je bilo laže napraviti. Samokolnica pa se mi ni hitela posrečiti, dasi sem s tem delom zatratil štiri dni razen jutmih ur, ko sem bil na lovu.
23.	novembra: Nova lopata je narejena. Zopet kopljem v votlini. Ves dan sem kopal na vso moč. Treba mi je velikega prostora, ki bo za klet, skladišče, shrambo, kuhinjo in jedilnico obenem.
10.	decembra: Osemnajst dni sem delal in že mislil, da je vse gotovo, ko se mi je na enem kraju zrušila zemlja. Najbrž sem kopal preveč na široko. Toliko se je zrušilo, da me je kar strah. Če bi bil takrat v duplini, bi me pokopalo brez grobarja. Ta dogodek mi je povzročil novo delo. Moral bom spraviti iz votline vse ruševine, strop bom pa moral dobro podpreti, da bi se zopet ne pripetilo kaj podobnega.
11.	decembra: Začel sem danes s tem delom. Zabil sem najprej dva stebra v tla in nanju križem položil po dve deski.
17. decembra: Prva dva stebra sem dobro utrdil in obdal še nekoliko z deskami na vrhu, kakor ona dva. Sedaj se ne bojim več, da bi se mi kaj udrlo. Stebre sem postavil tako po vrsti, da bodo obenem za pregrado v kleti. Skoraj ves teden sem delal to.
20. decembra: Do danes sem nameščal police, zabijal v pregrado žeblje in razobešal razne predmete. Vse orodje sem znosil v to klet, da imam povsod popoln red. Napravil sem si še eno mizo, da imam sedaj le še malo desk.
24.	decembra: Ne dežuje več. Zvedrilo se je. Vreme se je močno shladilo.
27. decembra: Ustrelil sem dva kozliča, to se pravi, enega sem samo obstrelil. Zadel sem ga v nogo, da ni mogel uiti. Ujel sem ga in na vrvci spravil domov. Pogledal sem mu nogo; bila je prebita. Obvezal sem mu jo. Živalco moram ozdraviti in udomačiti. Sploh moram imeti domačo živino, da mi ne bo treba tratiti na lovu smodnika.
28., 29., 30. in 31. decembra: Velika vročina, sape pa nobene. Samo na večer hodim na lov. Gospodarstvo je sedaj v popolnem redu.
1.	januarja 1660: Je se močno vroče; pa sem bil danes dvakrat na lovu. Opoldne sem počival. Zvečer sem šel po dolini daleč v sredino otoka in videl mnogo koz, ki so tako plahe, da se jim ne morem približati. Poskusim s psom.
2.	januarja: Sklenil sem napraviti ogrado in okoli nje nasip iz zemlje, ker se še vedno bojim
napada sovražnikov. Nasip mora biti močen in velik . . .
Že na prejšnjih straneh je popisana moja ograda, zato opuščam vse, kar pravi o njej dnevnik.
Tako sem zapisoval dogodke in naklepe ali opažanja, obenem pa delal ali hodil po otoku. Dan na dan je šlo tako, če le ni bilo vreme preslabo.
Na teh pohodih sem odrkril mnogo koristnega. Naletel sem na posebno vrsto golobov, ki ne gnezdijo na drevju, kakor naši divji golobi, temveč v razpokah skal, da jih je mnogo laže dobiti.
Nekoč sem vzel iz gnezda mladiče in jih prinesel domov, da bi jih vzredil in udomačil. Mnogo sem si prizadeval, a ko so zgodneli in dobili močne perutnice, so mi vsi odleteli. To se je nemara zgodilo zato, ker nisem imel zanje primerne piče.
Potem sem često jemal ptiče iz gnezd, ker so bili prav okusni in izvrstna jed.
V mizarstvu sem se t&ko spo-
polnil, da sem že delal kakor pravcati mizar s samo sekiro in s skobljem.
So pa bile reči, ki jih nisem zmogel. Na primer, sodčki ali kadi. Imel sem jih nekaj z ladje za vzorec, trudil sem se mnogo s tem delom, a ni šlo in ni. Nisem mogel vstaviti dna, niti dog tako naravnati in zbiti, da bi posoda držala vodo. Zato sem to delo opustil.
Prav hudo je bilo brez sveč. Dogajalo se je, da sem moral že ob mraku leči. A zmračilo se je že 'ob sedmih. Često sem se spomnil kosa voska, iz katerega sva s Ksurijem delala sveče tam ob obrežju Afrike. Voska ni bilo več. Edino z lojem koz, ki sem jih ulovil, bi si mogel svetiti. Za lučko sem si napravil posodico iz gline in jo obžgal na soncu, stenj pa sem dobil iz razprede-ničene stare vrvi. Lučka je medlo brlela, mnogo slabše je gorela kakor voščenka. Razen tega je rada trpolela in se gasila.
Nekoč sem nekaj iskal" po
Modna trgovina naprodaj
PRODA SE MODNO TROGOVINO Lastnik jo je vodil 37 let na istem mestu.
Resni kupci naj se zglasijo pri
Mrs. A. GUBANC
16725 WATERLOO RD.
Zapadna Slovanska Zveza
GLAVNI URAD; 4676 WASHINGTON ST.. DENVER 16. COLO.
je bila ustam>vljena 5. julija 1908 na demokratični podlagi. Od leta do leta lepo napreduje ter že veliko let plačuje vse posmrt-nine in dividende svojim članom samo z obrestmi, ki jih zasluži od investicij njenega premoženja. Zato še ni bila prisiljena zvišati lestvice za novopristople člane.
V zadnjih štirih letih je plačala po $6 dividende svojim čla<-nom za vsak tisoč dolarjev posmrtnine ali "endowment" zavarovalnine. Enako vsoto bodo tudi letos prejeli člani, ki niso še dopolnili starost 70 let. člani, ki so dopolnili starost 70 let, bodo pa letos prejeli po $18 dividende za vsak $1.000 zavarovalnine, kajti solventnost ZSZ je 138.89%. Umrljivost v članstvu je samo 37.45% in obresti pa zasluži po 4%% za vsakih $100 premoženja.
Vse rojake in rojakinje se prijazno vabi za vstop v to nad-solventno domačo organizacijo. Za vsa pojasnila se obrnite na
MRS. JOHANNA V. MERVAR,
7801 Wade Park Ave., EX 1-0069;
MRS. ANTONIA TOMLE,
14823 Sylvia Ave., PO 1-3549,
ki ste predsednici clevelandskih društev,
ali pa direktno na gl. tajnika ANTHONY JERSIN,
4676 Washington St., Denver 16, Colo.
Pristopnina je prosta in provizija za novopridobljene člane pa od $5 do $10 za vsakih $1,000 novo vpisane zavarovalnine. Pristopite z vašo celo družino še danes!
Različne vrste zavarovalnine do $1,000 za otroke. V odraslem oddelku se zavaruje od 16. do 60. leta, po starosti, za $250 do $5,000. Izdajajo se različni certifikati kot: Celo-življenjski, 20-letno plačljivi in 20-letno "endowment." Vsak certifikat nosi denarno vrednost, katera vsako leto raste. Poleg smrtnine; ako želite, se lahko zavarujete tudi za bolniško podporo, kakor tudi za razne operacije in poškodbe.
Mesečni prispevki (asesmenti) so urejeni po American Experience tabeli z 3Vž% letnimi obrestmi.
"=^^34. NAJVEČJA IN NAJZANESLJIVEJŠA
DRUŽBA ZA POŠILJANJE PAKETOV V SLOVENIJO!
EKSPRES MOKA! EKSPRES ZDRAVILA! EKSPRES PAKETI!
mi A IT Л Najboljše vrste "E" Manitoba Spring ^ KANADSKA	Wheat Flour, 100 funtov po stari ceni______Zplgwm W
Označite najbližjo železniško postajo.
! ! PIŠITE NAM ZA CENIKE S 27 STANDARDNIMI PAKETI HRANE ! !
KOLESA (BICIKUI) —najboljšega evropskega izdelka (Puch-Steyr),.-ženski ali moški__________ $ 45.00
Rezervna ruma (plašč) in zračnica______________$6.00 Dinamo luč______________$6.50
SINGER ŠIVALNE STROJE—nove, na nožni pogon, pošiljamo v Jugoslavijo po ceni „_....... $148.00
STREPTOMYCIN P- A. S. RIMIFON
GARANTIRANA DOSTAVA BOLNIKU V JUGOSLAVIJI (pihydrostreptomyein)	NAJKASNEJE V 10 DNEH PO PREJEMU NAROČILA
Priložite naročilu recept jug. zdravnika, ker to zahtevajo jug. carinske oblasti. Pošiljamo tudi Penicillin nikov ' Auremoycin - Terramycin - Chloromycetin in vsa ostala zdravila predpisana od jug. zdrav-
Zahtevajte informacije in cenike. — Navedene cene vključujejo dostavo in zavarovalnino do najbližje železniške, poštne ali parobrodne postaje. Prejemnik nima nobenih stroškov.
Vso ali djClno izgubo paketa se nadomesti z novim, ali s povračilom denarja. — Pošiljite pisma, naročila, čeke, money ordre na
EXPRESS GIFT PARCEL SERVICE
230 West 41st Street
Telefon: BRyant 9-0252 — 9-0253
NEW YORK 18. N. Y» U. S. A.
skladišču, in ko sem tako šaril med raznimi rečmi, mi je prišla v roke vrečica z ječmenom. Bil je ječmen, ki smo ga imeli na ladji za gosi in kure; kar ga je še ostalo, je bil ves zjeden. Pustile so nam ga podgane. Ko sem ga pogledal, se mi je zdelo, da ga je samo smet je. Ker mi je bilo vrečice treba za smodnik, sem ga nesel na dvorišče in poleg votline iztresel.
To je bilo tik pred začetkom deževja, ki sem ga že omenil. Davno sem že bil pozabil na dogodek; niti tega nisem več vedel, kam sem usul smetje in iz-tepel vrečico.
(Dalje »rmodnJlO
ALI KAŠLJATE?
Pri nas imamo isborno de таш ustavi kašelj in prehlad* Ledi Mandel, Ph. G., Ph. C. ?
MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Rd__KE 1-003<
Dva pogrebna zavoda Za
zanesljivo izkušeno simpatično pogrebniiko postrežbo
po
CENAH, KI JIH
VI
DOLOČITE polcličit«
>vgrdinat?'sons Funeral directors
VRL AHK& I0MCmi«3«ST.
-KfwuH H899
BUSINESS OPPORTUNITY
FOR SALE — By Owner — $8,500 or best offer. WOMEN'S AND CHILDREN'S WEAR STORE with concession which pays all overhead. This is a little gold mine for interested party. War veteran must return to hospital. Must sacrifice a going business. See it and appreciate a real bargain. --Call BElmont 5-1211
HELP WANTED MALE
EXPERIENCED MECHANICS & HELPERS for miscelleaneous Iron Work.
Weishaupt Iron & Wire Works, Inc., 1234 S. Western Ave.
SE 3-1550
FEMALE HELP WANTED
GOOD HOME needs competent woman for general housework. Care of children. Own bedroom. DP accepted.
NEvada 8-10249
GOOD HOME needs Competent Woman. General housework. Assist with care of child. Own room. Northwest side. References. DP accepted.
_JTJniper 8-4221
REVMATIZEM ARTRITIS
hrblobol in boleče mišičevje
vam olajša Dr. A. J. Sylvester, D.M.M-
V SLOV. DEL. DOMU, 15335 Waterloo Rd.. IV 1-5555 na domu: Hlllcrest 2-1837 Urad odprt: v ponedeljek, tortfc četrtek in petek od 7. do 9. zveW v soboto od 2.30 do S. pop. Obiščemo bolnike na domu in masiramo.
\
СШСАОО, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarboni 2^179
REAL ESTATE FOR SALE
LOVELY NEW RANCH near Mundelein, Illinois, competent middle-aged worna® General housework. Light coo» ing for 2 adults. Both employe'' All electric appliances to ^ One who appreciates good ho№®' Current salary — Call Freund.	,
YArds 7-11^
GOOD BUY — 4VŽ room nished COTTAGE on good loC^. tion—highway. 12400 South Cicero near Ford Plant. CottaK has all modern plumbing-acres. Best offer.
Call FUlton 5-11?;
M
V %
ЈЕ S
D g
A
v ii r:
Si
S P o
II
REAL BUY — 5 room COTTA^^ 3 bedrooms. Automatic oil hes'' Garage. 60 foot lot. Best See for yourself.
56th & Pul^l REliance 5-50^ i
HELP WANTED
WANTED
By South Side Smeltef ^ ^
TYPIST '
FOR INTERESTING	^ DIVERSIFIED WORK
MUST BE ABLE TO USE	( ADDING MACHINE
General Office Experience	, Necessary
Will Consider Qualified High	]
School Graduate	;
Good Starting Pay	^ Excellent Working Conditions
"You'll Like Working Here"	^
CALL — MR. HA WES	]
Virginia 7-1800
WANTED TO RENT
GOOD HOME for Girl or Woman. General housework. DP accepted. Own room, bath.
IRving 8-1897 6239 N. Drake
SOUTH SIDE SMELTER WANTS
GIRL or WOMAN
To Assist in Traffic and Payroll Depts.
MUST BE ABLE TO TYPE and
USE ADDING MACHINE
General Office Experience Necessary GOOD STARTING PAY Excellent Working Conditions "You'll Like Working Here" CALL — MR. HAWES
Virginia 7-1800
BEING EVICTED — Responsifl® Business Woman, 4 childr®"' desperately need 4-5 room nished apartment. Any good loc* tion. Moderate rental.
ARmitage 6-9^
RESPONSIBLE College gradua'® steadily employed, wife baby, need 3-5 room unfurnis^^ apartment. Any good locati"" South. Moderate rental.
DOrchester 3-0 if!
FUTURE Happiness At Stake Urgently need 5-6 room ment-house. Up to $100.
A Venue 3-6^^^
RESPONSIBLE Family, 4 adul^; all employed, need 7-8 room У1, furnished house. Good locatJO' Northwest. To $100. Will ^ decorate and maintain.	«
MOnroe 6-39^
2
RESPONSIBLE Roofer, wife, j little girls, need 2 bedroom,
room unfurnished apartment
of
uiixuniisiieu apanme'**'
house. N.W. preferred. Moder* rental.
ALbany 2-6^
YOUNG Responsible Couple, month old child, need 4-5 ro"^ unfurnished apartment. 2 rooms. Any good location Moderate rental.
WAlbrook 5
,-24®®
RESPONSIBLE Young Couple. ^ children, urgently need 2 room apartment or house. ern suburbs. Moderate rental-
lie«'
Riverside 7-4176 coJ
A