Gorazd Korošec Interpretacije Hobbesa: avtoritarnost, individualizem, pooblastitev Ne le za interpretaci je Hobbesa, pač pa za interpretacije kateregakoli velikega misleca in interpretaci je nasploh velja, da pogosto povedo precej več o samem in te rpre tu in njegovem teoretskem in nazorskem obzorju, kot pa o nj ihovem deklar i ranem interpretativnem predmetu. In n e m a r a j e prav pri in terpretaci jah Hobbesove politične teorije to še posebej opazno. Do Hobbesove polit ične filozofije se mora seveda opredeliti vsak predstavnik p o l i t i č n e t e o r i j e in prav H o b b e s j e o b i č a j n o izbran in p r ikazan kot zagovornik tistih stališč, od katerih se želita interpret in njegova politična stališča ograditi ali razmejiti. Na najbolj splošni ravni lahko interpretacije Hobbesove politične teorije razdel imo na tiste, ki za n j eno poglavitno značilnost štejejo tako ali drugače opredel jen absolutizem ali avtoritarizem, ter na tiste, ki poudarjajo predvsem individualizem in naravnopravno utemeljnost njegove politične teorije; prve so praviloma, ne pa tudi n u j n o , odklonilne, druge pa prav tako praviloma, a ne tudi nu jno , afirmativne. Vsaka od teh dveh skupin interpretacij pa na račun tistega e l emen ta Hobbesove politične teorije, ki ga želi poudari t i , z a n e m a r i ali sp reg leda p o m e n drugega od e lementov, ki s i j u njegova polit ična teorija prizadeva združiti. Tako j e v nekem smislu mogoče celotno zgodovino recepcije Hobbesove politične teorije prikazati kot vrsto ali zaporedje takšnih nasprotujočih si in zoperstavljenih »enodimenzionalnih« podob Hobbesa in njegove politične teorije. Različne med temi enostranskimi interpretacijami Hobbesa se seveda med sabo navezujejo, polemizirajo, se dopolnjujejo in zoperstavljajo, a se, čeprav v različnih teoretskih preoblekah, pojavljajo vedno znova. Tako so se že v Hobbesovem lastnem času ob njegovi teoriji sporekli privrženci laične države in oblasti ter nasprotniki absolutizma; razsvetljenstvo je nihalo med zavračanjem ideje d ružbene pogodbe skupaj s teorijo absolutizma ter na drugi strani navdušenjem nad idejo naravnih pravic in spre jemanjem ideje družbene pogodbe; utilitaristi so poskušali Hobbesa prilagoditi svojim ciljem, njihovi nasprotniki pa so ga običajno prav tako zavzeto zavračali; po razmahu ideje socializma s e j e pojavila dilema, ali j e Hobbesova teorija prikladna za uresničitev socialističnih ciljev ali zgolj ovira zanje; in tudi v tem stoletju se j e v o b d o b j u razrasta državne oblasti razmahni la razprava o tem, ali j e Filozofski vestnik, XIX (3/1998), str. 177-195. 1 7 7 GorazcL Korošec Hobbes totalitarist ali individualistični liberalni zagovornik naravnih pravic. In prav tako lahko tudi v povojnem obdobju srečamo na eni strani marksiste, ki so Hobbesa pripravljeni obravnavati le, kolikor o n jem že vnaprej poda jo v r e d n o s t n o sodbo oz i roma o b s o d b o , in na d r u g i s t ran i zagovorn ike »vrednostno nevtralne« družboslovne znanosti, ki so Hobbesovo teori jo pripravljeni vzeti resno, a se pri tem opirajo na preozko in terpreta t ivno logiko, da bi bile lahko njihove analize tudi zares uspešne. Komaj ka tera od teh zgodovinskih i n t e r p r e t a c i j j e bila z m o ž n a Hobbesovo politično teorijo dojeti v celoti, kot smiselno organizirano in povezano teoretsko zgradbo, sestavljeno iz vseh njenih temeljnih teoretskih postavk. In to kljub dejstvu, da j e Hobbes sam vztrajal, da ni med tema dvema e l e m e n t o m a njegove poli t ične teor i je , n a m r e č m e d teor i jo abso lu tne politične oblasti in med individualističnimi naravnopravnimi temelji njegove teorije, prav nikakršne nezdružljivosti . Resna analiza in in te rp re tac i j a Hobbesa si mora torej prizadevati pojasniti Hobbesovo politično teorijo v celoti n jen ih navideznih ali namišljenih protislovij in pokazati, da so ta najpogosteje protislovja le za njegove posamezne interprete. Dovolj dosledna analiza Hobbesove politične teorije nam jasno razkrije, da seje Hobbes uspel dvigniti nad tedanja aktualna politična in ideološka naspro^a in podati svojo politično analizo na abstraktni, formalni ravni, hkrati pa razviti dosledno teorijo politične oblasti kot garanta zakonito ure jene politične družbe, ne da bi zato moral žrtvovati individualist ično po jmovan je in oprede l i tev svobodnega državljana v njegovem razmerju do zakonov. Oba e l emen ta namreč med sabo povezuje Hobbesova teorija pooblastitve ali avtorizacije suverene oblasti, s katero Hobbes povsem avtonomno utemelji obveznost državljanov do spoštovanja zakonov te suverene oblasti. In prav zaradi te teorije pooblastitve j e njegova trditev o združljivosti med teorijo absolutne oblasti in individualizmom kot poglavitnima e lementoma njegove politične teorije, povsem upravičena. Prav to teorijo pooblastitve in n jen resnični dome t pa večina inter- pretacij njegove politične teorije spregleda - prav zato so te interpretacije enostranske in »enodimenzionalne«, zato se zapletajo v nerešljive probleme in tudi zaradi tega so razdeljene v dva ločena, zoperstavljena in nepomirljiva tabora. V tem članku si bomo tako najprej v zgodovinski perspektivi ogledali najpomembnejše in najvplivnejše izmed intepretacij Hobbesove politične teorije, njihove medsebojne polemike, način, kako so se razvrščale v opisana tabora in kako so se kljub njihovi raznolikosti v njih vedno znova pojavljale iste osnovne trditve, nato pa bomo pokazali, kako j e mogoče z dos ledno analizo Hobbesove teorije pooblastitve združiti oba e l e m e n t a njegove 178 Interpretacije Hobbesa: avtoritarnost, individualizes,, pooblastitev polit ične teorije, k i j u tabora interpretacij izmenoma poudarja ta in tako preseči n j u n e enos t ranos t i ter Hobbesovo pol i t ično teori jo dojet i kot povezano celoto. Že m o d e r n a šola na ravnega prava ali »nove m o r a l n e znanosti« s Pufendor fom in Barbeyracom na čelu, k i j e predstavljala prvo generacijo resnih in naklonjenih bralcev Hobbesa, ga je imela za absolutista, čeprav ga j e poleg Seldena in Grotiusa priznavala za očeta in teoretskega utemeljitelja »moderne moralne filozofije«. Osnovna trditev teh interpretacij, namreč da s i j e Hobbes prizadeval teoretsko utemeljiti naravnopravne ideje Grotiusa, v nekem smislu gotovo drži, vendar pa j ih je Hobbes pri tem tudi v precejšnji mer i preobl ikoval in vključil v svoj filozofski sistem. Prav tako j e tudi P u f e n d o r f a in Locka mogoče dojeti kot nadaljevalca te naravnopravne pol i t ične tradicije, vendar se tudi n june postavke precej razlikujejo od Hobbesov ih . Tako j e švicarski protes tant J e a n Barbeyrac kot eden od zgodovinarjev »nove moralne znanosti«, za enega temeljnih Hobbesovih dosežkov štel dejstvo, d a j e postavil »samoohranitev in lastni interes za izvirna vzroka civilne družbe«. Po Barbeyracu se Hobbesova politična teorija opira predvsem na voljo suverena, saj zgolj ta določa, kaj je pravično in nepravično, določa pa tudi državno religijo, k i je lahko zavezujoča le, če ji suveren podeli moč zakona. Pufendorf , ki so ga prav tako označevali za hobbesovca in j e Hobbesu priznaval iz redne zasluge, j e imel precej kri t ično m n e n j e do njegove teologije in do določenih delov njegove etike. Na splošnoje Hobbes med tedanjimi komentator j i veljal za misleca, k i j e precej blizu ateizmu, ali pa vsaj za nekoga, k i j e prej deist kot pa pravi kristjan.1 V poznem sedem- najstem in zgodnjem osemnajstem stoletju j e torej prevladoval takšen pogled na Hobbesovo politično teorijo in religijo in Hobbesov ateistični sloves je bil celo tako močan , da s e j e npr . v Franciji osemnajstega stoletja pod njegovim imenom pojavila vrsta odkrito ateističnih spisov. Seveda pa j e izobražena humanist ična javnost religiozno nepravovernost predstavnikov mode rne filozofije sprejemala z odobravanjem in j e takšna stališča od njih celo pričakovala. Vendar pa nihče od teh avtorjev ni dvomil o tem, d a j e Hobbes v svoji politični teoriji zagovarjal izključno neomejeno suvereno oblast. Večina teh avtorjev j e bila v tem oziru bolj naklonjena Locku, pa tudi Pufendorfu in Grotiusu, nikakor pa niso mogli požreti Hobbesovega »absolutizma«. Dovolj zgovorno j e bilo sprejemanje Hobbesa med pripadniki vodilnih angleških poli t ičnih usmeritev v osemnajs tem stoletju. Med pripadniki whigovske ' Deizem predstavlja vero v Boga na osnovi razumskih in naravnih dokazov, ki zavrača nadnaravno razodetje, medtem ko je teizem vera v Boga kot stvarnika in gospodarja vesolja, ki se opira na božje razodetje. 179 GorazcL Korošec stranke, k i je obvladovala angleško politiko osemnajstega stoletja (po Slavni revoluciji) in s e j e imela za dediče tradicije radikalnega naspro tovanja absolutni monarhiji iz sedemnajstega stoletja, so bili Hobbesu naklonjeni le redki. Njihovi torijski nasprotniki, ki so se v nasprot ju z njimi opirali na dogme anglikanske cerkve, pa so imeli do njega celo odkrito sovražen odnos. Edina politična skupina, ki ga je brala z navdušenjem, j e bila t. im. »zgornja stranka«, ki so jo sestavljali prijatelji in družabniki mladega kralja Gregorja III. Eden izmed njih, John Campbell, j e tudi izdal prvo izdajo Hobbesovih zbranih del (pozneje j e bil glavni zagovornik in glasnik pr i l jub l jenega kraljevega ministra grofa Butea.) Tako j e prvič zbral Hobbesova angleška moralna in politična dela v folio izdaji leta 17502 in j ih pospremil z uvodom, v katerem j e avtorja branil pred napadi. A takšni posamezniki so predstavljali le manjšino, prevladujoče pa j e bilo mnenje , ki g a j e o Hobbesu j ed rna to izrazil David H u m e ( k i j e bil v verskem pogledu sicer prav tako nepravoveren). Ta j e v svojem delu History of England o Hobbesu zapisal: »V našem času ni deležen prav velike pozornost i ... Hobbesova politika j e p r imerna le za podpi ran je tiranije, njegova etika pa za s p o d b u j a n j e n e m o r a l n o s t i . Čeprav j e sovražnik re l igi je , pa pr i n j e m ni zasledit i nikakršnega duha skepticizma; pač p a j e tako brezpogojen in dogmatski, kot da bi človeški razum, in še posebej njegov lasten razum, lahko n a teh področj ih dosegel neomajno prepr ičanje .« 3 Vendar pa se ta kritika ni opirala le na Humove whigovske politične predsodke. Izražalaje širši kritični odnos filozofije razsvetljenskega obdobja do p r e t ek l e f i lozofske zgodovine. In ta razsvet l jenska kr i t ika j e bi la namenjena tudi samim filozofskim temeljem moderne filozofije, ki j ih j e prvi načel prav Hume, ta proces pa sta za njim nadaljevala in dovršila Rousseau in Kant. Tako je H u m e j e v svoji Razpravi o človeški naravi na svoje filozofske predhodnike , predstavnike teoretske tradicije naravnega prava, naslovil kritični očitek, da so na ugovore skeptikov skušali napačno odgovoriti s trditvami o univerzalnosti določenih človeških ravnanj in verovanj - namreč težnje po samoohranitvi in prepr ičanjem, d a j e samoobramba m o r a l n o 2 The Moral and, Political Works of Thomas Hobbes of Malmesbury never before collected together, ur. John Campbell, London 1750. To j e tudi prva izdaja Hobbesovih zbranih del po latinski izdaji: Thomae Hobbes Malmesburiensis opera philosophica quae latine scripsit omnia. Ante quidem per partes, nunc autem, post cognitas omnium objectiones, conjunctim & accuratius edita, k i je izšla leta 1668 v Amsterdamu (za to izdajo j e Hobbes pripravil latinski prevod Leviathana). 3 David Hume, The History of England, zv. VI, Liberty Classics, London 1983, str. 153. 180 Interpretacije Hobbesa: avtoritarnost, individualizes,, pooblastitev opravičljiva. Po Humovem mnen ju namreč nikakršni dokazi za te trditve ne more jo zadostovati ali ustrezati za to, da bi na njihovi podlagi lahko kdo oblikoval ali utemeljil svoje lastno moralno stališče. Iz dejstva, da nekdo misli ali ravna na nek določen način, namreč po njegovem mnenju nikakor ne more slediti, da bi tudi jaz sam ali kdo drug moral ravnati enako. Poglavitna tarča te razsvetljenske kritike j e bilo torej utemeljevanje mora lne filozofije na dejstvih o človeški psihologiji in kulturi, ki naj bi ga zagrešila m o d e r n a naravnopravna mora lna filozofija. Takšne kritike torej ni bil deležen le Hobbes, pač pa prav tako tudi Pufendorf , Locke in Grotius. Ti teoretiki naravnega prava so zavrnili Aristotelovo etiko z očitkom, da opisuje le dolžnosti državljana grške mestne države in j e torej krajevno in časovno določena , na n j e n o mesto pa so postavili po lastnem prepr ičanju »uni- verzalne« zakone naravnega prava. Razsvetljenska kritika pa je spodbijala samo trditev o univerzalnosti teh naravnih zakonov in spoznanj o človeškem ravnanju, saj j e trdila, da dejstva za etiko sploh niso pomembna. Tudi za Rousseaujaje bil pojem naturalistične ali naravnopravne etike protisloven. Eden njegovih poglavitnih argumentov v delu Družbena pogodba (1762)4 se glasi, da ljudje v naravnem stanju ne morejo imeti moralnih pravic in mora ln ih dolžnost i ali obveznosti , saj j e mora lnos t odkr i t je ljudi v političnih skupnostih, ki morajo biti po njegovem mnenju seveda ustrezno ure jene demokrat ične republike. Tak očitek j e seveda mogoče namenit i naravnopravni tradiciji kot celoti, kolikor se jo prej na bolj ali manj grob in bolj ali manj ustrezen način zvede na skupni imenovalec, in je nemara za nekatere od njenih predstavnikov, npr. Locka, Grotiusa ali Pufendorfa, celo upravičen, nikakor pa ne velja za Hobbesa in njegovo politično teorijo. Prav to, kar Rousseau naslovi kot glavni očitek naravnopravni tradiciji, j e bilo namreč tudi osnovno Hobbesovo političnoteoretsko izhodišče. Kant s e j e v svoji kritiki predhodnega filozofskega naturalizma oprl na argumente H u m a in Rousseauja. Tako sije njegova spoznavna teorija zadala nalogo premostiti p repad med »empirizmom« in »racionalizmom«, ki naj bi opredeljevala dotedanjo zgodovino filozofije, njegova etična filozofija pa j e vtrajala na ostri razmejitvi med moralnimi sodbami in dejstvi, ki s o j o s sklicevanjem na antropologijo in psihologijo v okviru etike prekršili vsi avtorji sedemnajs tega stoletja. Zato j e Kant tudi odločno zavrnil etične teorije Grotiusa in Pufendorfa in zanikal njihov filozofski pomen. Tudi Hobbes je, kot vemo, svojo mora lno teorijo utemeljil na teoriji človekove narave. Pa vendar s e j e Kant povrnil k teoriji družbene pogodbe, ki j o j e še H u m e odločno zavrnil, in zgodovinsko gledano razvil n jeno zadnjo veliko teoretsko 4 Jean Jacques Rousseau, Družbena pogodba ali načela državnega prava, Cankarjeva založba, Ljubljana 1960. 181 GorazcL Korošec artikulacijo. Kant j e sicer družbeno pogodbo opredelil le kot regulativno idejo uma in je ostro kritiziral Hobbesa ter se na načelni, izjavni ravni skušal od njega čimbolj razmejiti, vendar pa njegova teorija d ružbene pogodbe ohranja večino potez ravno Hobbesove teorije d ružbene pogodbe. Poleg tega teorije človekove psihologije Hobbes ne uporabi za pojasnitev samega pojma družbene pogodbe in se ob n jem nanjo tudi ne sklicuje, pač pa za pojasnitev »naravnega stanja« in potrebe po družbeni pogodbi — in Kant pojem »naravnega stanja« obdrži v povsem hobbesovski obliki, samoumevna pa mu j e tudi potreba po družbeni pogodbi. Se bolj pomenljivo pa je , da Hobbes tudi državljanovo obveznost poslušnosti in spoštovanja oblasti utemelji brez sklicevanja na človeško psihologijo, na povsem kantovski, »avtonomen« način. In kljub temu, da tudi Kantova ideja Religije v mejah čistega uma ni prav daleč od Hobbesove materialistične preinterpretaci je religije, p a j e Kantov vpliv pri ovrednotenju Hobbesa segel vsaj do Hegla, ki Hobbesu in njegovi politični teoriji prav tako ni pripisoval posebno pomembnega mesta, čeprav bi se tudi med njegovo politično oziroma pravno teorijo in Hobbesovo dalo pokazati na marsikatero skupno točko. Razsvetljenstvu je na angleškem polit ičnoteoretskem prizorišču sledil utilitarizem. Bentham je med svoje vzornike prištel Rousseauja in Huma, njegovo m n e n j e o Grotiusu in P u f e n d o r f u p a j e bi lo p rece j p o d o b n o Kantovemu. Tako j e tudi Hobbesa omenil le redkokdaj, saj j e bila Humova ocena o njem očitno še vedno močno razširjena. Poznejši utilitaristi, m e d njimi zlasti James Mili, pa so Hobbesa že prepoznali kot svojega predhodnika, kot misleca, ki j e njihovi filozofiji utiral pot, še posebej seveda s svojimi postavkami o človeški naravi. Hobbesove trditve, da ljudi spodbujajo njihove težnje po dobr inah oziroma tistem, kar imajo za dobro , j e bilo mogoče interpretirati tudi kot utilitaristično željo po »ugodjih«, »sreči« ali »koristih« ter pri Hobbesu razbrati zasnutek utilitarističnega kalkulusa. Utilitaristične interprete p a j e v skladu z njihovo postavko, d a j e osnovni namen politike zagotoviti »največjo srečo največjega števila« ljudi, pri Hobbes še posebej zanimalo to, kako bi bilo mogoče njegov pojem vsemogočnega nevtralnega suverena uporabiti za usmerjanje volj državljanov k temu utilitarističnemu smotru. Ta bi po potrebi zahteval tudi žrtvovanje ali podreditev interesov in volje nekaterih v dobro širše družbene koristi. Vendar pa za to, pač zaradi razlik med njihovo in Hobbesovo mora lno teorijo, pri Hobbesu niso mogli najti prav veliko osnove, saj individualizem Hobbesove poli t ične teori je tovrstnih kolektivističnih idej ni dopuščal. Sicer pa za Benthama, za katerega j e poleg Jamesa Milla tudi npr . Macpherson ugotovil, da v precejšnji meri gradi na Hobbesovih spoznanjih, 182 Interpretacije Hobbesa: avtoritarnost, individualizes,, pooblastitev tako kot tudi za ostale utilitariste in z njimi tudi za velik del današnje politične teori je, ki še vedno uporab l j a v bistvu benthamovski pojem človeka ali posameznika, velja, da zaradi omejenosti lastnih teoretskih predpostavk niso zmožni v celoti dojeti dosega in pomena Hobbesove politične teorije in zato n u j n o spregledajo številne od njenih teoretskih elementov. Kljub temu pa j e to utilitaristično zanimanje za Hobbesa obrodi lo sadove in pripeljalo do prvih resnih študij o njegovi politični filozofiji. Tako j e utilitarist William Molesworth, član parlamenta in privrženec Johna Stuarta Milla, m e d leti 1839 in 1845 pripravil tudi še danes s t andardno izdajo Hobbesov ih zbran ih del.5 A tudi v tistem času reakcije na to njegovo uredniško delo niso bile le pozitivne, saj j e Hobbes za nekatere še vedno deloval kot bav-bav: po tem ko j e Molesworth podprl vladno namero, da ustanovi katoliški kolidž na Irskem, kar j e bil eden odločilnih udarcev hegemonij i anglikanske cerkve, so ga njegovi torijski nasprotniki na volitvah pričakali z geslom: »Nobenega Hobbesa!« Iz utilitarističnih vrst pa j e prišlo še eno pomembno delo o Hobbesu: George Croom Rober tson, ki sta ga kot mentor ja podpira la utilitarista George Grote in J. S. Mili, j e leta 1886 o njem napisal prvo moderno študijsko biografijo z naslovom Hobbes, k i j e še vedno vredna pozornosti. T o d a še bol j kot v Angliji so bile v tistem času Hobbesove ideje o moderni državi in n jenem spopadu zverskimi oblastmi in versko ortodoksijo aktualne na evropski celini. Prav zavest o tej aktualnosti j e privedla do izjemnega oživljenja zanimanja za Hobbesovo politično teorijo v takratni novoustanovljeni Nemčiji . Najpomembnejš i med nemškimi preučevalci Hobbesa j e bil Ferdinand Tônnies, ki je tudi avtor vrste najbolj avtoritativnih in podrobn ih študij o Hobbesovem intelektualnem razvoju. Bi l je učenec Fe rd inanda Lasalla in j e izšel iz nemškega socialističnega gibanja, k i j e novoustanovljeno državo videlo kot sredstvo, ki lahko prispeva k uresničenju socialističnih teženj s tem, da bi obrzdalo kapitalizem, tako k o t j o j e Bismarck uporabil za obrzdanje aristokratskih in cerkvenih privilegijev. Socialisti so namreč imeli kapitalizem in njegovo tekmovalnost za prav takšno grožnjo d ružbenemu miru in svobodi posameznika, kot so jo nekoč, v Hobbesovem času, predstavljali verski spori. In za teoretsko osmislitev teh prizadevanj se j e Tônnies obrnil k Hobbesu in podrobnemu študiju njegove polit ične teorije. The English Works of Thomas Hobbes, ur. Sir William Molesworth, 11 zv. (izdaja se navaja tudi s kraticami EW), J. Bohn, London 1839-45; poleg angleških pa je Molesworth uredil tudi Hobbesova latinska zbrana dela: Thomas Hobbes Malmesburiensis Opera Philosophica QxiaeLatine scripsit omnia, 5 zv. (kratica OZ,), J. Bohn, London 1845. 183 GorazcL Korošec T o n n i e s j e zavzeto preučeval Hobbesa vse od leta 1877 napre j in j e zaslužen za številna odkritja rokopisov, med katerimi j e na jpomembnejše gotovo odkrit je izvirnega rokopisa dela The Elements of Law, ki g a j e tudi uredil, izdal in pospremil s spremno študijo,1' prav tako kot tudi Hobbesovo delo Behemoth.7 Ti dve Hobbesovi deli sta se šele s Tonniesovim uredništvom prvič pojavili v avtoritativni izdaji in ti izdaji še vedno veljata za temeljni. Tonniesje svoja dognanja o Hobbesu objavil v vrsti člankov, ki j ih j e leta 1896 pospremil tudi s knjigo o Hobbesu. Vendar p a j e pozneje polagoma izgubil zaupanje v prikladnost države za doseganje socialističnih ciljev, zato j e spremenil tudi svoje mnenje o Hobbesu, k i j e v Tonniesovi kritiki m o d e r n e države zdaj postal tisti, k i je s tem, d a j e v središče in temelj politične teorije postavil racionalistična pogodbena razmerja, iz nje izključil spontano nastale skupnosti, na katere se mora opret i socializem in s tem zaobiti državo. Vsekakor p a j e ostalo vplivno Tonniesovo mnenje , d a j e Hobbes kot genij moderne misli v središče politične teorije postavil tista pogodbena razmerja, kijih opisuje nemški pojem Gesellschaft, zavrnil p a j e svet spontanih skupnosti ali Gemeinschaft. Vendar p a j e Tonniesovo raziskovanje Hobbesovih rokopisov poleg novih spoznanj o Hobbesovi moralni in politični teoriji, na katera se j e os redotoč i l sam Tonnies , p r i sk rbe lo tud i ma te r i a l za nove š tud i j e o Hobbesovi filozofiji znanosti, katere pomembnos t j e prav tako razkrilo. Ta nova spoznanja j e v svoji analizi r azmer j a m e d H o b b e s o m in d rug imi pomembnimi zgodnjemodernimi filozofi znanosti povzel Danec Frithiof Brandt v delu Thomas Hobbes's Mechanical Conception of Nature iz leta 1928.8 To delo še vedno velja za temeljno delo o Hobbesovi filozofiji znanosti, za katero zanimanje ponovno oživlja šele zadnje čase. V prvi polovici našega s tolet ja s e j e prav tako pojavila tudi vrsta p o m e m b n i h študij, ki so Hobbesa umest i le na p r e l o m n o točko rojstva moderne filozofske misli in ga opredelile kot enega od tvorcev m o d e r n e filozofije, dasiravno se vsi interpreti kot vedno niso strinjali o tem, d a j e Hobbes ravno tipičen predstavnik mode rne misli. Eden od n a j p o m e m b n e j š i h avtorjev, k i j e H o b b e s a štel za e n e g a utemeljiteljev »moderne«, j e bil Nemec Leo Strauss, k i je pozneje emigriral v Ameriko. V svoji knjigi The Political Philosophy of Hobbes'' iz leta 1934 in 6 The Elements of Law Natural and Politic, ur. Ferdinand Tonnies, London 1889. 7 Behemoth, or the Long Parliament, ur. Ferdinand Tonnies, London 1889. Obe deli, tako Elements of Law, kot Behemoth,je ponovno uredil in izdal M. M. Goldsmitha leta 1969. 8 Frithiof Brandt, Thomas Hobbes's Mechanical Conception of Nature, Copenhagen 1928. 9 Leo Strauss, The Political Philosophy of Hobbes: Its Basis and Genesis, angl. prev. E. M. Sinclair, Oxford 1936. 184 Interpretacije Hobbesa: avtoritarnost, individualizes,, pooblastitev predavanj ih z naslovom Natural Right and History]0 iz leta 1953 j e inte- lektualno zgodovino interpretiral kot večni dvoboj med različnimi oblikami moralnega relativizma in idejami naravnega prava. Ugotavljal je, da s e j e antična etična teorija posameznikovih in državljanovih etičnih dolžnosti, ki j e bila tesno povezana tudi s t edanjo naravoslovno znanost jo , uspešno zoperstavila in upirala napadom skeptičnih moralnih relativistov. Ko pa je v sedemnajstem stoletju ta aristotelistična znanost izgubila svojo prevlado in klonila v boju z novo naravoslovno znanostjo, j e izgubila temelje tudi na njo vezana etika in moralni relativizem je lahko ponovno zavladal. Hobbes j e tako za Straussa prvi modern i moralni filozof, saj j e prvi v celoti tudi na področju moralne filozofije sprejel vse implikacije moderne naravoslovne znanosti. Vendar j e po njegovem mnenju s svojo teorijo naravnih pravic ponovno vzpostavil antični moralni relativizem, saj na j bi tem pravicam podredil sam pojem naravnega prava in posameznikovih dolžnosti. Po Straussovem mnen ju naj bi Hobbes ohranil le eno samo, pa čeprav le bežno idejo nasprotnikov moralnega relativizma, namreč idejo, d a j e politična filozofija nu jna in d a j e možna »najboljša vladavina«. Prizadeval si j e torej pokazati, da so prizadevanja posameznikov in uveljavljanje njihovih pravic združljiva z dobro ure jeno družbeno ali politično ureditvijo. To je storil s pomočjo svoje drža ve-Leviathana, podobno kot j e to storil pozneje Adam Smith s pomočjo svoje »nevidne roke« trga. Vendar pa po Straussovem mnen ju Hobbesova politična teorija temelji na »temeljni fikciji«, d a j e volja suverena enaka volji vseh državljanov. In prav zato ne more ponud i t i ustreznega odgovora na moralni relativizem. Gotovo se lahko strinjamo s Straussovo ugotovitvijo, d a j e Hobbesov pojem države odgovor na moralni relativizem. Glede njegovih ostalih očitkov Hobbesu pa ni posebej težko opozoriti, da npr . zatrjevanje naravnih pravic nasproti civilnim dolžnostim prav gotovo ne sodi niti med osnovne niti med obrobne Hobbesove namene, kot bi to želel prikazati Strauss. In kolikor Strauss zgreši osnovno razsežnost razmeija med pravicami in civilnimi dolžnostmi pri Hobbesu, tudi ni čudno, da idejo suverena, ki pri Hobbesu zastopa ali predstavlja državljane, proglasi za »temeljno fikcijo«. Drugi pomembni zagovornik teze, d a j e Hobbes eden od utemeljiteljev moderne misli, j e C. B. Macpherson, ki je svojo interpretacijo Hobbesa podal v knjigi o »posesivnem« ali »lastniškem« individualizmu11 in v uvodu k svoji 10 Leo Strauss, Natural Right and History, Chicago 1953. 11 C. B. Macpherson, The Political Theory of Possessive Individualism. Hobbes to Locke, Oxford Universi ty Press, O x f o r d 1962; hrv. prevod: Politicka teor i ja pos jedn ickog individualizma, CDD, Zagreb 1981. 185 GorazcL Korošec izdaji Leviathana,12 Macphersonovo interpretacijo, ki Hobbesa označi kot »buržoaznega« misleca, smo p o d r o b n o obravnavali v enem od prejšnj ih člankov,13 kjer smo pokazali, da Macpherson, čeprav priznava individu- alistične temelje Hobbesove politične filozofije, zaradi svojega ozkega, v bistvu utilitarističnega pojma subjekta, spregleda pomen teorije pooblastitve pri Hobbesu. Vse Macphersonove pohvale Hobbesu za njegove teoretske dosežke pa dobijo zgolj relativen p o m e n zaradi osrednje trditve njegove interpretacije, d a j e njegova teorija veljavna zgolj za »buržoazne« družbe. Tako nas ne more presenetiti, da Macpherson Hobbesovo teorijo šteje za pre t i rano avtoritarno in da ima tudi n j ena os redn ja po jma »naravnega stanja« in »družbene pogodbe« zgolj za hipotetična, dolžnost državljanov do spoštovanja zakonov suverena pa za nezadostno utemeljeno. Interpretativne predpostavke Macphersona so, kot tudi pri številnih drugih interpretih, pač preozke, da bi lahko dojel kohe ren tno povezanost Hobbesove poli t ične teorije. Poleg teh interpretaci j , ki so se ukvarjale predvsem z vprašan jem naravnega prava in obsega naravnih in državljanskih pravic pri Hobbesu, torej z vprašanjem, ali j e Hobbes absolutist in avtoritarec ali individualist, pa sta se pojavili še dve drugi, manj s političnimi potrebami in vrednostnimi sodbami zaznamovani smeri interpretaci j njegove poli t ične in mora lne teorije. Prva od njiju izhaja iz danes v družboslovju precej razširjenega stališča »vrednot osvobojene« ali »vrednostno nevtralne« družboslovne znanosti in H o b b e s a p repoznava kot svojega p r e d h o d n i k a in t i s tega, k i j e taki družboslovni znanosti utiral pot oz i roma postavil temelje , druga , ki se osredotoča predvsem na vprašanje njegove moralne teorije, pa ima Hobbes predvsem za moralista v bolj ali manj kantovskem smislu. Prvo, »vrednostno nevtralno« smer interpretacij Hobbesa, j e spodbudil Richard Peters, k i j e leta 1956 objavil knj igo z naslovom Hobbes,14 eden najpomembnejših intepretov te usmeritve pa j e bil J. W. N. Watkins, k i j e tovrstne poglede podal v svojem leta 1965 objavljenem delu Hobbes's System of Ideas.1-' Izhodiščna teza njegove interpretacije, k i jo lahko srečamo tudi pri nekaterih drugih avtorjih, je , da so postavke Hobbesove politične teorije tesno povezane s postavkami njegovega splošnega filozofsko-naravoslovnega znanstvenega sistema, ta pa temelji na galilejevski »resolutivno-kompozitivni« 12 Thomas Hobbes, Leviathan, ur. C. B. Macpherson, Penguin, Harmondsworth 1968. Macphersonov uvod se nahaja na straneh 9-63. 13 Gorazd Korošec, Macphersonov Hobbes -je Leviathan res buržoazen ?, Filozofski Vestnik 1, Ljubljana 1998. 14 Richard Peters, Hobbes, London 1956. 15 J. W. N. Watkins, Hobbes's System of Ideas, London 1965. 186 Interpretacije Hobbesa: avtoritarnost, individualizes,, pooblastitev znanstveni metodi empirične raziskave, k i je omogočila postavitev temeljev za novo, m o d e r n o mora lno in politično znanost vrednostno nevtralnega značaja, ki naj bi j o utemeljil Hobbes. Res j e seveda, da sta tako Hobbesova m o r a l n a kot tud i n jegova pol i t ična filozofija in tegra lna sestavna dela njegovega zaokroženega filozofskega sistema, v katerem ima osrednjo in utemeljitveno vlogo »prva filozofija« kot tista znanost, ki naj ponudi osnovna načela in definicije pojmov tudi za vse ostale veje znanosti. Leo Strauss si je s icer pr izadeval pokazat i n a ločnico in me todo loško različnost m e d Hobbesovo naravoslovno znanostjo in politično filozofijo ter s tem prekiniti n j u n o predpostavl jeno in deklarirano tesno povezanost. Njegove trditve gotovo niso neupravičene, saj kljub dejstvu, da si Hobbes prizadeva zagotoviti vzporednost ali vsaj analognost fizikalne mehanicistične prve filozofije ter mora lne in politične teorije, torej j u v nekem smislu podati kot fiziko ali mehaniko morale oziroma države, ti dve znanosti zaradi specifičnih zahtev svojih področij pač nista in ne moreta biti v celoti zvedljivi na prvo filozofijo. A tudi na področju prve filozofije Hobbesove znanstvene metode ne sestavlja le galilejevska metoda, pač pa ta vsebuje tudi vrsto apriornih postavk o materialni zgradbi sveta in teoriji gibanja ter teorijo čutne zaznave oziroma spoznavanja. Podobno j e mogoče tudi za njegovo moralno teorijo pokazati, da se po eni strani, kot so opozorili nekateri interpreti , njegova teorija človeške narave, strasti in vrlin, vsaj v določeni meri opira na postavke Aristotelove etike, ki seveda nikakor ni vrednostno nevtralna, po drugi strani pa služi kot temelj poli t ične teorije, v okviru katere človeške vrline spet nikakor ne morejo biti vrednostno nevtralne, saj imajo nedvomno prednost tiste vrline, ki prispevajo k smotru politične družbe, torej k državljanskemu mi ru in podredi tv i zakonit i politični ureditivi ter spoštovanju civilnih dolžnosti. Tudi ta interpretacijska usmeritev torej zaradi želje, da bi podobo Hobbesa priredila svojim namenom, zanemarja pomembne dele njegove teorije. V p o d o b n o v rednos tno nevtralno shemo interpretaci j Hobbesa se umeščajo tudi analize njegove politične teorije s pomočjo teorije iger, ki j ih j e spodbudi l David Gauth ie r z leta 1969 objavljeno knjigo The Logic of Leviathan.10 Te i n t e r p r e t a c i j e izha ja jo iz p redpos tavke , da postavke Hobbesove psihologije omogočajo analizo ravnanja njegovih posameznikov s pomočjo teorije iger, ali pa so vsaj združljive s takšno analizo. Tako naj bi bilo pri H o b b e s u m o g o č e prepozna t i situacije, ki ustrezajo shemi t.i. »zapornikove dileme« kot paradnega primera teorije iger, pa tudi drugim anal i t ičnim k o n c e p t o m in p r imerom, s kater imi teor i ja iger analizira 16 David Gauthier, The Logic of Leviathan, Oxford 1969. 187 GorazcL Korošec ravnanje in interakcijo posameznikov. Vendar pa tudi takšne analize zaradi svoje preozke anali t ične logike in zanje znači lnega ozkogledega racio- nalističnega stališča, ki posameznika razume kot sebičnega kalkulatorja lastnih interesov, pa čeprav so posameznikovi motivacijski mehanizmi pri Hobbesu opredel jeni precej širše, zgrešijo teoretski d o m e t Hobbesove politične analize in utemeljenost njegovih konceptov. Ena od ugotovitev nemara n£yambicioznejše in najdoslednejše tovrstne analize, namreč analize Jean Hampton v njenem delu Hobbes and the Social Contract Tradition?1 j e tako, da v hobbesovskem naravnem stanju družbena pogodba ni mogoča, da do nje ne more priti oziroma je hobbesovski posamezniki ne more jo skleniti. Cepravje Hobbes vztrajal na načelni možnosti sklenitve družbene pogodbe v naravnem stanju in j o tudi prepričljivo dokazoval, mu takšne analize na tem mestu očitajo nekonsistentnost, problem pa skušajo razrešiti z vpeljavo vrste Hobbesu tujih dodatnih pogojev ali predpostavk. Vendar pa neza- dostnost takšnih interpretacij ne izstopi le ob analizi Hobbesa - tudi Lacan je v svojem spisu o »logičnem času«18 prepričljivo pokazal na nezadostnost in neustreznost logično-teoretskih modelov teorije iger ter namesto nje ponudil časovno-logični model posameznikovega ravnanja in odločanja v skupini ali družbi, ki dosledno upošteva dialektiko intersubjektivnosti. In če si Hobbesovo politično teorijo ogledamo s pomočjo konceptualnega aparata te Lacanove analize, postane možnost sklenitve družbene pogodbe povsem očitna. Tudi obravnavanje Hobbesa kot moralista v kantovskem smislu, ki ga na jdemo pri nekaterih avtorjih, npr . pri A. E. Taylorju, naleti na podobne težave. Hobbesova moralna teorijaje nedvomno utemeljna na njegovi teoriji človeške narave, ne pa na čistih umskih pojmih , kot pri Kantu, čeprav Hobbes dejansko naravne zakone, ki so resnice razuma, i m e n u j e tudi moralne zakone. In ker se ti zakoni razen na osnovno naravno pravico do samoohranitve ne opirajo na nobeno drugo dejstvo človeške psihologije, interpretacija Taylorja in sorodnih avtorjev, da namreč ti naravni oziroma moralni zakoni ustrezajo tudi zahtevam kantovske etike, nikakor ni povsem zgrešena. Prav gotovo pa Hobbes v nasprotju s Kantom ne misli, da s e j e v moralni teoriji mogoče znebiti patologije človeških strasti in zato tudi ne pos tu l i ra ničesar, kar bi lahko us t reza lo Kan tovemu k a t e g o r i č n e m u imperativu. Kljub temu pa je mogoče reči, da Hobbes državljanovo obveznost spoštovanja civilnih zakonov utemelji na domala kantovki način, na osnovi 17 Jean Hampton, Hobbes and the Social Contract Tradition, Cambridge University Press, Cambridge 1988. 18 Jacques Lacan, »Logični čas in vnaprejšnje zatrjevanje gotovosti«, v: Spisi, Analecta, Ljubljana 1994, str. 45-60. 188 Interpretacije Hobbesa: avtoritarnost, individualizes,, pooblastitev zahteve po doslednem vztrajanju pri rezultatih njegove lastne avtonomne odločitve ob sklenitvi družbene pogodbe. Res p a j e , da Hobbes na ta način za etični problem človekovega ravnanja ponudi v bistvu politično rešitev, saj j e delovanje takšnih moralnih zakonov omogočeno šele v zakonitem civilnem stanju, torej po vzpostavitvi družbene pogodbe, čeprav so glavna spodbuda za sklenitev te pogodbe spet prav ti zakoni. Temu pregledu interpretacij Hobbesa bi bilo potrebno dodati vsaj še oris neka te r ih n a j p o m e m b n e j š i h interpretaci j izven anglo-ameriškega teoretskega in političnega prostora. V Franciji j e v prvi polovici tega stoletja izbruhnila polemika o Hobbesovem totalitarizmu, k i j e ponovno obudila dolga stoletja razširjene obtožbe o Hobbesovem absolutizmu in slavljenju države in n j e n e n e o m e j e n e oblast i , le da so bile tokra t p r i l ago jene sodobnemu času nastajajoče socialne in intervencionistične države po koncu obdobja poli t ičnega absolutizma. V tej polemiki j e Josephe Vialoatoux v svojem delu La Cité de Hobbes: Theorie de l'état totalitaire,19 Hobbesa označil za teore t ika in zagovornika to ta lne oziroma total i tarne države in prvega predhodnika sodobnih idej o državi, v kateri j e klasično pravo in zakonje zamen ja l a r a z p r o s t r a n j e n a zakonoda jna dejavnost p repovedovanja in predpisovanja. K tej trditvi j e Vialoatouxa spodbudila tudi slovita metafora »Leviathana«, Hobbesu p a j e še posebej zameril, d a j e vse religiozne nazore z izjemo tistega, k i je predpisan od države, proglasil za praznoverje. Tudi pri takšni interpretaciji ni n jene enostranskosti seveda nič težje pokazati kot pri vseh tistih, ki so Hobbesa proglašale zgolj za absolutista. Tega ni bilo težko pokazati niti nasprotni strani v tej debati, in tako j e npr . Rene Capitant v leto pozneje objavljenem članku »Hobbes et l 'état totalitaire«,20 poudaril Hobbesov individualizem in njegovo individualistično utemeljitev družbene pogodbe. Drugačen pogled na nasprotja Hobbesove politične teorije p a j e predstavil Raymond Polin v vplivni knjigi Politique et philosophie chez Thomas Hobbes,21 v kateri j e zatrdil, d a j e bil Hobbes prvi m o d e r n i mislec, ki s i j e sistematično prizadeval za teoretsko spravo in pomiritev med individualizmom in absolutizmom oziroma totalitarizmom ter med posameznikom in državo. Sama ideja o spravi bi sicer lahko služila kot a rgument različnim interpretacijam in ovrednotenjem Hobbesa, Polin p a j e na n j en i osnovi zatrdil , da so bile te teoretske vezi pri Hobbesu vzpostavljene tako t rdno, da si ga invidualistična politična tradicija nikakor 19 Josephe Vialoatoux, La Cité de Hobbes: Theorie de l'état totalitaire. Essai sur la conception de la civilisation, Pariz 1935. 20 Rene Capitant, »Hobbes et l'état totalitaire«, Archives de Philosophie du droit et de Sociologie juridiqueVl, st. 1-2, Pariz 1936. 21 Raymond Polin, Politique et philosophie chez Thomas Hobbes, Pariz 1953. 189 GorazcL Korošec ni mogla prisvojiti in g a j e upravičeno zanemarila pri formul i ranju svoje teorije človekovih naravnih pravic. Tud i v tem stališču seveda ni težko p repozna t i do ločene enost ranost i , ki pa pr i ideo loškem ded iču ide je človekovih naravnih pravic iz francoske revolucije seveda ne more pret i rano presenetiti. Povsem svoje poglavje pa predstavlja interpretacija Carla Schmitta, ki j e Hobbesovo politično teorijo priredil v t.i. teorijo »decizionizma«. Poleg vrste člankov predstavlja njegovo poglavitno delo o Hobbesu leta 1938 objavljena knjiga DerLeviatlian in der Staatslehre des Thomas Hobbes.22 A čeprav se je Schmitt v omenjeni francoski polemiki o Hobbesovem individualizmu oziroma totalitarizmu pridružil zagovornikom Hobbesa kot individualista, pa j e n jegovo pol i t i čno teor i jo povsem pr i l agod i l svojim po l i t i čn im namenom in suverenu pripisal vlogo odločanja o tem, kdo j e »prijatelj« in kdo »sovražnik«. Prav to je bilo po njegovem mnen ju bistvo »demokratične« politike, ki naj nadomesti iztrošeni par lamentar izem. Pri Schmittu torej Hobbesove ideje niso le enostransko intepretirane, pač pa povsem izmali- čene in preoblikovane v praktično teorijo, takorekoč v političen program. Schmittov zagovor Hobbesovega individualizma pa gre oči tno razumet i predvsem kot sredstvo za o b r a m b o p red očitki o tota l i tarni vsebini in potencialu njegovih lastnih političnih idej. Sevedaje bil Schmittov pogled na Hobbesa d o d o b r a pr i lagojen pol i t ičn im okol išč inam in p o t r e b a m njegovega časa in okolja, torej vladavine nacizma, njegove ideje pa so zbudile vrsto ugovorov, kritik in nasprotovanja. Kljub temu p a j e zanimivo, da so bile ostale njegove politične ideje deležne precej številnejših kritik, kot pa njegova interpretacija oziroma prisvojitev Hobbesa. Toda že takoj po vojni j e leta 1946 Michael Oakeshott v uvodu v svojo izdajo LeviathancP v celoti ponovno afirmiral Hobbesa in o n jem poda l interpretacijo, k i j e zagotovo od vseh omenjen ih še najdlje od kakršnekoli enostranskosti. S t emje zagotovo tudi spodbudil val resnega in poglobljenega študijskega zanimanja za Hobbesovo politično teorijo, ki smo m u priče v zadnjih desetletjih. Ob koncu tega pregleda interpretacij Hobbesove politične teorije se lahko ozremo še na vrsto intepretacij, ki sicer veljzyo za temeljne in dosledne ter so utirale nove poti pri razumevanju Hobbesove filozofije, nj ihovim avtorjem pa nikakor ni mogoče očitati, da Hobbesovo teorijo zavračajo iz 22 Carl Schmitt, Der Leviathan in der Staatslehre des Thomas Hobbes. Sinn und Fehlschlag eines politischen Symbols, Berlin 1938. 23 Michael Oakeshott, Introduction to Hobbes's Leviathan, v: Thomas Hobbes, Leviathan, or the Matter, Forme and Power of a Common-wealth, Ecclesiasticall and Civill, nr. Michael Oakeshott, Basil Blackwell, Oxford 1946. 190 Interpretacije Hobbesa: avtoritarnost, individualizes,, pooblastitev ozkih političnih nagibov. Kljub temu tudi te najdoslednejše interpretacije Hobbesa niso vedno brez določenih pomanjkljivosti. Tako je npr. J. G. A. Pocock, k i j e v e n e m od svojih vplivnih člankov podal izvrstno študi jo Hobbesovih religioznih pogledov,24 v nekaterih svojih p redhodn ih delih Hobbesa vse prehitro odpravil kot tujega svojemu interpretacijskemu okviru klasičnega republikanizma. Tudi Quentin Skinner, kije v svoji nedavni knjigi od l i čno anal iz i ra l Hobbesovo u p o r a b o re tor ičn ih virov in sredstev v Leviathanu,25 poskuša Hobbesovi omilitvi negativnega odnosa do retorike v Leviathanu pripisati nekoliko prevelik pomen, Yves Charles Žarka, ki v enem od svojih člankov21' b r i l j an tno analizira logično strukturo Hobbesovega fdozofskega sistema in vlogo pojma boga v njem ter pokaže na njegove vire, pa zgolj neodločno namigne na dejstvo, da na mestih, kjer Hobbes uporabi a rgumente fdozofske tradicije, hkrati tudi prekine z njo. Končno pa tudi Richard Tuck kot redaktor najtemeljitejše študijske izdaje Leviathana in velik poznavalec Hobbesa, ki upravičeno poudarja pomen teorije predstavništva pri H o b b e s u , hk ra t i pa zavrača kakršnokol i povezavanje H o b b e s a s kantovskimi fdozofskimi pogledi, ne uvidi, da Hobbes politično obveznost ali dolžnost državljanov utemelji na domala kantovski način. Iz p o d a n e g a zgodovinskega pregleda spre jemanja in in terpretaci j Hobbesove politične teorije lahko jasno vidimo, d a j e vzroke za nerazume- vanje in zavračanje Hobbesove teori je na jpogoste je mogoče pripisati političnim interpretativnim željam in namenom interpretov, ki določajo njihovo politično in teoretsko obzorje in zorni kot pogleda na Hobbesovo pol i t ično teor i jo , prav zaradi te omejenos t i njihovih stališč pa večina interpretacij tudi ni sposobna dojeti dejanskega dometa in koherentnosti njegove politične teorije. Težave interpretov pri razumevanju Hobbesa torej izhaja jo predvsem iz p rob lemov prevladujoče poli t ične tradicije, k i j i interpreti pripadajo, potemtakem predvsem iz problemov t.i. »zahodnega liberalizma«, saj večina interpretov izhaja prav iz te »liberalistične politične paradigme«. In te težave pri razumevanju Hobbesa niso danes nič manjše, kot so bile v kateremkoli drugem zgodovinskem obdobju, kar pomeni le, da sodobna prevladujoča politična ideologija še vedno temelji na nereflekti- 24 J. G. A Pocock, »Time, History and Eschatology in the Thought of Thomas Hobbes«, v: Pocock, Politics, Language and Time, Methuen, London 1973. 25 Quentin Skinner, Reason and Rhetoric in the Philosophy of Hobbes, Cambridge University Press, Cambridge 1995. 20 Yves Charles Zarka, »First philosophy and the foundation of knowledge«, v: Cambridge Companion to Hobbes, ur. Tom Sorell, Cambridge University Press, Cambridge 1996. Ta članek j e prevod Zarkovega članka iz zbornika: Y.-C. Zarka in J. Bernhardt (ur.), Thomas Hobbes: philosophie premiere, théorie de la science et politique, Pariz 1990. 191 GorazcL Korošec ranem racionalizmu, utili tarizmu in l iberal izmu, ki so zanamovali tudi zgodovino recepcije Hobbesove teorije. Dejansko pomembna vprašanja Hobbesove filozofije, kot j e vprašanje njene logične strukture ter teoretskih in načelnih razlogov, ki so Hobbesa vodili pri vpeljavi in konkretnih definicijah njegovih filozofskih in političnih pojmov, kot so naravno stanje, človekove na ravne pravice, d r u ž b e n a pogodba, suverena oblast in civilna družba kot vladavina zakona ter vprašanje razmejitve med znanostjo in ideologijo pri Hobbesu, seveda ostajajo zunaj obzorja in analitičnega dometa večine takšnih interpretacij . A če so težave razumevanja Hobbesa posledica problemov političnih stališč interpretov in tudi današnje prevladujoče politične ideologije, nam lahko poskus celovitega razumevanja Hobbesa in koherentnos t i njegove filozofije, ki seže onstran navideznih nasprotij, ki j ih v njej vidijo ti interpreti, pomaga razjasniti tudi temeljne p rob leme današnjega polit ičnega »libe- ralizma«. Seveda se ne bi mogli nadejati p re t i ran ih uspehov, če bi skušali le združiti ali povezati dve prevladujoči zoperstavljeni skupini interpretacij , od katerih ima ena Hobbesa za teoretika absolutizma in absolutne oblasti na račun brezpravnosti državljanov, druga pa za teoretika družbene pogodbe in na naravnem pravu u temel jnega individualizma, pri ka te rem teori ja absolutne oblasti predstavlja zgolj nedoslednost; ti dve skupini interpretacij vse prepogosto slonita na enakih ali vsaj precej podobn ih teoretskih ali ideoloških predpostavkah, zato j u j e po t r ebno preseči oziroma z u p o r a b o drugačnega konceptualnega aparata seči onstran tistih predpostavk, ki so vzrok za enostranskost in »enodimenzionalnost« teh interpretacij. Takšna celovita interpretaci ja Hobbesa, ki preseže enos t ranske predpostavke njegovih prevladujočih interpretacij , pa j e mogoča le z upo rabo koncep tua lnega aparata lacanovske psihoanalize. Če na kratko povzamemo trditve teh dveh prevladujočih interpretacij Hobbesa, j ih lahko strnimo v naslednji dve trditvi, d a j e namreč Hobbes: - teoretik družbene pogodbe in posameznikovih naravnih pravic, oziroma - teoretik oblasti in absolutizma ter poslušnosti državljanov; A vsaka od teh dveh trditev j e le polovično resnična, s tem pa tudi napol lažna, zato mora nujno zavrniti drugo polovico Hobbesove politične teorije, k i j i ni pogodu. V skladu s prvo skupino intepretacij bi bil Hobbes radikalni lockovec, ki bi državljane avtoriziral za pol jubno prelamljanje družbene pogodbe ali odstopanje od nje - po Hobbesovih lastnih besedah takšne interpretacije njegovi politični teoriji pripisujejo pretirano zagovarjanje svobode. 192 Interpretacije Hobbesa: avtoritarnost, individualizes,, pooblastitev V skladu z drugo trditvijo pa naj bi bila hobbesovska politična oblast absolutna, vsezajemajoča, brezpogojna in totalna oblast, državljani pa naj v takšni državi ne bi imeli niti najmanjših pravic ali svoboščin - po Hobbesovih besedah mu te interpretacije pripisujejo pretirano zagovarjanje oblasti. Seveda vsaki od teh skupin intepretacij nasprotuje vrsta elementov in podrobnos t i Hobbesove politične teorije in Hobbes sam v »Posvetilu« k Leviathanu poudarja , da njegova politična teorija ne zaide v nobeno od teh dveh skrajnosti. Michael Oakeshot t je v že omenjenem uvodu k Leviathanu ob polemiki o morebi tnem Hobbesovem totalitarizmu poudaril, da Hobbes ni totalitarist, pač pa »avtoritarist«, »avtoritarec« (authoritarian), torej zagovornik oblasti in avtoritete. Njegov a rgument v tem kontekstu povsem drži in nedvomno meri v pravo smer, saj Oakeshott v svoji interpretaciji upravičeno poudari tudi pomen Hobbesovovega individualizma in pokaže, da državljani njegove države uživajo precej svobode. Vendar pa bi lahko z namenom, da poudarimo pomen posredujočega člena, ki v okviru Hobbesove politične teorije povezuje v celoto skrajna člena individualizma in teorije absolutne oblasti, ki ju običajno poudarjajo njegovi in terpre t i , kot f o rmu lo celovitega do jemanja Hobbesa podali nekoliko drugačno trditev oziroma dve inačici iste trditve: Hobbes ni teoretik oblasti, pač pa teoretik pooblastitve. Ni teoretik politične moči, pač pa opolnomočenja. Prav pooblastitev oziroma opolnomočenje (suverena) j e namreč bistvo in namen Hobbesove družbene pogodbe, hkrati pa vzrok učinkovitosti oblasti in vzrok obveznosti državljanske poslušnosti do oblasti in spoštovanja državnih zakonov, hkrati pa tudi pogoj, da si državljani z njo zagotovijo svobodo v okviru (suverenovih) zakonov, med tem ko svojo osnovno naravno pravico z n jo obdržijo in si zagotovijo tudi n jeno lažje uveljavljanje. In prav zato se v pojmu pooblastitve stikata tako Hobbesova teorija politične oblasti kot tudi njegov individualizem, prav prek njega sta združena in prav ta pojem j e vzrok, da sta, kot vztraja Hobbes, povsem združljiva. Zato navedeni trditvi tudi nista zgolj besedna igra, pač pa rezultat doslednega bran ja Hobbesovega Leviathana. Omenjeni trditvi je v obliki podobne besedne igre seveda mogoče podati tudi v agleščini, z uporabo p o j m o v authority /authorization in power/empowerment. Hobbes t eo r i jo pooblastitve, opolnomočenja ali avtorizacije, ki j o trditvi omenjata, razvije v 16. poglavju Leviathana, ki j e eno ključnih poglavij tega dela, kar dokazuje tudi njegova umestitev na konec njegove prve knjige oziroma na prehod med 193 GorazcL Korošec njegovo prvo in drugo knjigo - tako j e v n j em razvita teorija pooblastitve ključna za vzpostavitev države kot politične skupnosti, ki j o obravnava druga knjiga tega dela, saj na tej teoriji temelji tudi pojem političnega predstavništva kot temeljna razsežnost političnega področja. S to pooblastitvijo, k i j e bistveni sestavni del sklenitve d r u ž b e n e pogodbe, vsak posameznik napravi ali imenuje suverena za nosilca svoje p ravne ali pol i t ične osebe, za svojega po l i t i čnega predstavnika. S t em posameznik vstopi v polje pravnih, političnih, s črko zakonov posredovanih, torej simbolnih razmerij, ki so mogoča in se vzpostavijo šele z nastankom civilne družbe kot rezultatom sklenitve družbene pogodbe, kar dokazuje, da j e »Hobbesovo politično simbolno strukturirano« v povsem lacanovskem smislu. Kot smo že poudarili, Hobbes državljanovo dolžnost ali obveznost poslušnosti suvereni oblasti utemelji prav na tem posameznikovem dejanju sklenitve družbene pogodbe kot dejanju njegove svobodne volje, s katerim j e suverena pooblastil za vladanje in ga imenoval za nosilca svoje politične osebe. Tako je subjekt ali državljan obvezan s svojim lastnim svobodnim dejanjem, v skladu s katerim mora kot državljan v civilni družbi ravnati - namreč ubogati in spoštovati zakone suverena. Kljub temu, da mora ubogati zakone suverena, pa ga zavezuje njegovo lastno dejanje svobodne volje, torej j e v bistvu svoj lasten zakonodajalec in ravna povsem avtonomno. Državlja- nova dolžnost spoštovanja oblasti j e torej pri Hobbesu utemel jena povsem kantovsko. A tako kot je nauk lacanovske teorije subjekta in označevalca v tem, da subjektov vstop v polje označevalnih razmerij , čeprav j e b lagode jen in osvobajajoč glede na obdob je agresivnih p r e d s i m b o l n i h i m a g i n a r n i h razmerij, prinaša s seboj odtujitev v označevalcu in podreditev določenemu av tomat izmu označeva ln ih m e h a n i z m o v , n a k a t e r e g a s u b j e k t n i m a n e p o s r e d n e g a vpliva, j e tudi nauk lacanovske in t e rp re t ac i j e Kanta in kantovske etike ta, da prav kategor ični imperat iv kot izraz subjektove avtonomije, ki naj bi veljal za najpristnejši izraz subjektove svobodne volje, brezobzirno okrni subjektov narcizem, saj se ravna po lastnem nevtralnem avtomat izmu, ki se ne ozira na subjek tovo d o b r o b i t - tudi kantovski kategorični imperativ torej s sabo prinaša odtuj i tev in podredi tev avto- matizmu moralnega zakona. Enako pa velja tudi za Hobbesovo polit ično teor i jo , v kater i se subjekt s skleni tvi jo d r u ž b e n e p o g o d b e p o d r e d i avtomatizmu zakonov civilne družbe, k i j i h sprejema suveren, kar j e zanj nedvomno blagodejno in osvobajajoče glede na nevarnosti, nasilnost in negotovost naravnega stanja, a n e d v o m n o prinaša s sabo tudi odtujitev, čemur se pr idružuje tudi do ločena prisila, vkl jučena v samo sklenitev 194 Interpretacije Hobbesa: avtoritarnost, individualizes,, pooblastitev družbene pogodbe, saj ga k temu dejanju, čepravje dejanje in izraz njegove svobodne volje, spodbudi oziroma prisili prav nevzdržnost naravnega stanja. Zaradi vsega tega, zaradi povsem lacanovskih poudarkov, kijih vsebuje, ostaja Hobbesova politična teorija še vedno nadvse aktualna, relevantna in teoretsko prodorna , ni pa treba posebej poudarjati, d a j e prav to, namreč nujen pristanek na podreditev avtomatizmu zakonov suverene civilne oblasti, tudi vzrok nelagodja Hobbesovih interpretov in vseh njihovih spodrsljajev, enostranosti in nerazumevanja. Prav zaradi tega bo Hobbes za narcistično »liberalne« i n t e rp re t e na jb rž vedno ostal zgolj nerazumljiva mešanica absolutista in individualista. 195