14 ORGANIZACIJA ZNANJA 2008, LETN. 13, ZV. 1 POSVETOVANJE DOK_SIS_2007 Od 26. do 28. septembra 2007 je v Krajnski Gori v hotelu Larix potekalo XVI. posvetovanje DOK_SIS_2007: Siste- mi za upravljanje z dokumenti. Gre za specializirano po- svetovanje, namenjeno obravnavi sistemov za e-upravlja- nje z dokumenti (SEUD) v organizaciji društva Media. doc [1]. Urnik predavanj je bil poln, vzporedno pa so v sosednjem hotelu Kompas potekale tudi delavnice. Otvoritev posvetovanja je v odsotnosti ministra dr. Gregorja Viranta opravil državni sekretar Ministrstva za javno upravo, mag. Roman Rep. Predstavil je pred- nostne naloge slovenskega predsedovanja Evropski uniji (EU): širitev na zahodni Balkan, izpolnjevanje lizbonske strategije, EU kot globalni igralec v svetovnem prostoru, krepitev območja varnosti, svobode in pravic, medkul- turni dialog. Nato je govoril o prioritetah e-uprave med predsedovanjem, ki so: odprava administrativnih ovir, e-demokracija in e-vključenost ter interperabilnost (dose- či odprt sistem povezovanja baz podatkov). Zaključil je z grafičnim prikazom slovenskega položaja med 31 država- mi članicami; Slovenija je glede e-uprave na zavidljivem 2. mestu. OTVORITVENA PREDAVANJA Dušan Kričej je v prispevku z naslovom Strategija raz- voja e-uprave v RS povedal, da je bila za uspeh razvoja e-uprave potrebna dobra strategija, sprejeti zakon in pred- pisi o elektronskem poslovanju ter izdelan akcijski načrt. Nato je predstavil elektronske storitve: • državni portal – orodje za administracijo življenjskih dogodkov, generično orodje za različne e-obrazce, integracija z registri, e-podpis; • spletne aplikacije – spletno podaljšanje vozniškega dovoljenja, integracija z novim registrom vozil, inte- gracija z novimi zavarovalnicami, spletni dostop do lastnih podatkov o vozilu; • e-opomnik – uporaba digitalnega potrdila, elektronsko plačilo. Bine Žerko je v prispevku z naslovom Novosti pri arhi- viranju v luči ZVDAGA1 in ETZ2 poudaril nujno potrebno konsolidacijo na svetovnem trgu. Simon Vaupotič je v prispevku z naslovom Smeri raz- voja elektronskih arhivskih sistemov izpostavil nujno potrebno sodelovanje pri nastajanju nove slovenske ar- hivske zakonodaje, saj le kakovostno zasnovani arhivski sistemi zagotavljajo varnost in trajno uporabnost digital- nih dokumentov. Korbar Mario je govoril o upravljanju življenjskega cikla dokumentov v prispevku Information Lifecycle ma- nagement (ILM), ki zajema: kreiranje in obdelavo doku- mentov, distribucijo, uporabo, vzdrževanje in dispozicijo informacij. Združuje proces toka podatkov in poslovnih pravil ter tehnologijo organiziranja, zbiranja, arhiviranja ter analiziranja podatkov. Sledile so kratke predstavitve pokroviteljev posvetovanja, ki so predstavili svoje rešitve na področju elektronskega dokumentiranja in arhiviranja: • Mikrografija [2] je predstavila elektronski arhiv, do- kumentacijski sistem, skeniranje in mikrofilmanje; • Mikrocop [3] in Hermes Softlab [4] sta predstavila programsko rešitev za arhiviranje dokumentov Arhivi- raj.si; • Genis [5] je predstavil razvoj sistemov za upravljanje z dokumenti e-Računi in e-Arhivar; • Liko Pris [6] je predstavil dokumentacijski sistem Meridio (konzorcij podjetij Liko Pris in ADD so edini partner in distributer Meridia za Slovenijo). PANEL 1: SISTEMI ZA UPRAVLJANJE Z DOKUMENTI (moderator Marjan [triker) • Tadej Drmaž je v prispevku Zagotavljanje revizijske sledi elektronskega dokumenta predstavil zahteve zakonodaje s področja dokumentnih sistemov, ki omogočajo ustvarjanje in preverjanje revizijske sledi, povezane z življenjskim ciklom posameznega doku- menta v obliki, kot jo zahteva zakonodaja. Prikazal je praktično uporabo tehnologije elektronskega podpisa in časovnega žigosanja pri ustvarjanju in preverjanju revizijske sledi. M 15ORGANIZACIJA ZNANJA 2008, LETN. 13, ZV. 1 POROČILO • Bob Ward je v svojem nastopu When the Basic Content Management is not Enought govoril o raz- merah, v katerih za izpolnjevanje zapletenih zahtev po ponovni uporabi vsebin, skladnosti in upravljanju informacij skozi življenjski cikel ne zadostuje samo osnovno upravljanje vsebin. Potrebna je programska oprema Basic Content Services in dokumentni sistem Meridio, s katerim lahko v organizaciji izpolnimo po- trebe po stroškovno učinkoviti in preprosti rešitvi na področju dokumentiranja in arhiviranja. • Davorin Ivančič in Kristina Valenčič sta v predava- nju z naslovom Upravno poslovanje in informacijska rešitev za podporo upravnemu poslovanju v organih javne uprave poudarila, da je v upravnem poslovanju nujno potrebna dobra informacijska podpora ter infor- macijski sistemi, ki lahko omogočijo enostaven za- jem, obdelavo, skupno rabo in varno arhiviranje doku- mentov, uporabnikom pa enostavno vodenje evidence dokumentarnega gradiva. • Jernej Koretič je v prispevku Upravljanje dokumen- tov z rešitvijo myProcess predstavil spletno aplikacijo za upravljanje z vsebinami myProcess. Zasnovana je na programski osnovi EMC Documentum in narejena na osnovi najsodobnejših tehnologij z uporabo opisne- ga jezika XML. V splošnem sledi zgledu in obnašanju okolja MS Windows, uporabljamo pa to aplikacijo preko standardnega internetnega brskalnika, kar omo- goča enostaven dostop ne glede na lokacijo. Prednosti so: shranjevanje različnih vrst vsebin in popoln nadzor nad njimi, visoka avtomatizacija in varnost, enostavna povezava z obstoječimi sistemi, skladnost z obstoječo zakonodajo ipd. • Anton Pevec je v prispevku Evidentiranje in sprem- ljanje dokumentarnega gradiva z informacijsko re- šitvijo DOKSIS predstavil informacijsko rešitev DO- KSIS, ki je namenjena učinkoviti podpori za obvlado- vanje dokumentarnega gradiva v sodobni organizaciji, evidentiranju ter spremljanju vhodne in izhodne pošte ter internih dokumentov. Glavne funkcionalne rešit- ve DOKSIS so: podpora in spremljanje postopkov reševanja zadev, povezava z elektronskim predalom, obveščanje o zapadlih in pretečenih rokih, podpora skupinskemu delu, izdelava poročil, statistik, analiz, izvoz v Excel ipd. PANEL 2: VAROVANJE INFORMACIJ IN NEPREKINJENO POSLOVANJE (moderator Marjan Anton~i~) • Marjan Antončič je v predavanju z naslovom Raz- merja med predpisanimi in priporočenimi (standar- diziranimi) varnostnimi postopki in ukrepi ponudil nekaj odgovorov, kako v praksi čim bolj racionalno združiti “prisilni” in “prostovoljni” vidik varnostnih postopkov in ukrepov in kako ju izkoristiti za vzpo- stavitev učinkovitega sistema upravljanja varovanja informacij, skladnega z veljavnimi predpisi. • Vojko Kos je v prispevku z naslovom Delo s tajnimi podatki v luči Uredbe o varovanju tajnih podatkov v komunikacijsko informacijskih sistemih predstavil poslanstvo Urada Vlade RS za varovanje tajnih poda- tkov ter namen in razloge za sprejem te. • Tomaž Lokar je pokazal rešitev podjetja S&T [7] za obnovo sistema v primeru morebitne katastrofe ter predstavil nekaj primerov iz prakse v predavanju Za- gotavljanje neprekinjene dostopnosti informacijskih sistemov (je fizična hramba res bolj varna)? • Tadej Vodopivec je v predavanju z naslovom Uprav- ljanje varnosti informacij povedal, kako v organizaciji s pravilnim pristopom upravljanje varnosti informacij optimalno uskladimo z zahtevami iz zakonodaje. Očrtal je nekaj praktičnih smernic za pomoč pri vzpo- stavitvi delujočega sistema upravljanja varnosti infor- macij in nekaj pasti, ki ovirajo uspešno vzpostavitev in delovanje takega sistema. Prvi dan smo zaključili z družabnim srečanjem, zabavnim tekmovanjem in glasbo. PANEL 3: GENISOV E-ARHIVAR, KLJU^ DO VARNEGA IN TRAJNEGA E-ARHIVA (moderator Simon Vaupoti~) • Stane Štefančič in Dušan Rot sta v predavanju z naslovom Inovativnost Genisa na področju razvoja sistemov za upravljanje z dokumenti predstavila infor- macijske rešitve, ki jih povezujejo na osnovi storitve- no orientirane arhitekture (SOA). Ta arhitektura omo- goča hitro in učinkovito integracijo pri avtomatizaciji procesov poslovanja v celovite informacijske sisteme, ki omogočajo popolno avtomatizacijo poslovanja, od sprejemne pisarne, elektronskega vodenja procesov poslovanja do elektronskega arhiva. • Simon Vaupotič je predstavil Genisovo metodologijo uvedbe arhivskega sistema v predavanju z naslovom eArhiv – Idejna študija. Metodologija ima 4 faze: pri- pravljalni projekt, vzpostavitev elektronskega arhiva in začetna testiranja, zagotovitev potrebne dokumen- tacije in izobraževanje naročnikov ter vzpostavitev delovanja celotnega arhivskega sistema. • Simon Vaupotič je nadaljeval s predstavitvijo kon- cepta in zgradbe popolnoma varnega in verodostoj- 16 ORGANIZACIJA ZNANJA 2008, LETN. 13, ZV. 1 POROČILO nega elektronskega arhiva e-Arhivar, ki je skladen z novo slovensko zakonodajo ter mednarodnimi standardi in priporočili. V predavanju z naslovom e-Arhivar in e-arhiviranje je poudaril vključevanje e-Arhivarja v obstoječi informacijski sistem podjetja, elektronski podpis in časovni žig. • Milka Rychly, Dušan Rot in Simon Vaupotič so v predavanju e-arhivar: Primeri iz prakse prikazali so praktičen primer integracije elektronskega arhiva v informacijski sistem organizacije in učinkovite upora- be za e-Račune. PANEL 4: E-ARHIVI (moderator Miroslav Novak) • Miroslav Novak je predstavil primerjavo med pojmo- ma arhiviranje in dolgoročna hramba. V predavanju z naslovom Od “dolgoročne hrambe” k “arhiviranju” digitalnih dokumentov je poudaril neustrezno rabo teh pojmov v sredstvih javnega obveščanja, še posebej pa v svetovnem spletu. Tezo je utemeljil s pomočjo mo- delov odnosov med ustvarjalci in skrbniki dokumenta- cije ter pristojnimi arhivskimi ustanovami. • Mitja Dečman je predstavil rezultate empirične raz- iskave slovenskega zasebnega sektorja (za leto 2007) Predstavitev raziskave stanja na področju upravljanja in arhiviranja e-dokumentov in jih primerjal z rezulta- ti podobnih raziskav v tujini. • Roman Javorič in Igor Pauletič sta v predavanju z naslovom Prenos elektronske hrambe dokumentov v zunanje izvajalce predstavila uvedbo zunanjega izva- janja elektronske hrambe dokumentov v Abanki Vipa [8], kar prinaša bistvene poslovne prednosti, in pouda- rila, da je bil to zahteven projekt, ki je zahteval skrbno načrtovanje, močno podporo vodstva in sodelovanje z izvajalcem storitev. • Suzana Muljavec je predstavila Vzorčna notranja pra- vila za e-hrambo, ki so jih pripravili na Ministrstvu za javno upravo z namenom, da poenotijo in racionalizirajo poslovanje. Pravila so osredotočena predvsem na zajem, pretvorbo, izločanje, uničenje, kratkoročno in dolgoroč- no hrambo dokumentarnega gradiva ter na vzpostavitev, prehod in morebiten masovni zajem. • Tatjana Hajtnik je v predavanju Pripravljenost Ar- hiva RS na postopke akreditacije opreme in storitev e-hrambe ter potrjevanja notranjih pravil v skladu z ZVDAGA pojasnila, kako se je Arhiv RS [9] pripravil na postopke preverjanja in potrjevanja notranjih pravil ter na kakšen način bo izvajal postopke akreditacije opreme in storitev. • Saša Baždar je v prispevku Digitalizacija gradiv kul- turne dediščine poudarila zgodovinsko, materialno, kulturno in strokovno vrednost originalnega gradiva iz kulturne in znanstvene dediščine, zaradi česar obstaja velik nacionalni in evropski interes digitalizacije take- ga gradiva. PANEL 5: VLOGA IKT3 STROKE PRI PREDSEDOVANJU SLOVENIJE EU (moderatorka Nata{a Adle{i~ Barba) • Nataša Adlešič Barba je v predavanju Pripravljenost organov na predsedovanje EU z vidika IKT poudarila, da je zanesljivost in zagotavljanje delovanja ter raz- položljivost IKT ključni pogoj za uspešnost predsedo- vanja Slovenije Svetu EU. Delovne skupine s podro- čja podpore IKT ter pisarniškega in dokumentarnega gradiva so se na obdobje predsedovanja pripravljale kar nekaj časa. • Marko Ambrož je predstavil Ključne IKT komponen- te pri predsedovanju, pri katerih je bilo Ministrstvo za javno upravo vključeno v okviru priprav na predsedo- vanje: spletna mesta, informacijski sistem za podporo logistiki in akreditacijam, videokonferenčni sistem, sistem v podporo tolmačenju, informacijska oprema novega kongresnega centra. • Marko Erjavec je v predavanju Prenova HKOM4 predstavil načine, zahteve ter izhodišča prenove omrežja HKOM. • Franci Mulec in Milan Selan sta imela predavanje z naslovom IKT podpora upravljanju EU-dokumentov s stopnjo tajnosti “Restreint-UE”. Predstavila sta zahte- ve in nekaj elementov rešitve za zagotovitev podpore pri upravljanju z zakonodajnimi in drugimi akti Sveta EU ter podpore pri pripravi stališč, izhodišč in poročil RS o izgradnji varnega informacijskega sistema. PANEL 6: INFORMATIKA V JAVNI UP- RAVI, E-UPRAVA RS (moderatorka Maja Zupan~i~) • Maja Zupančič je v predavanju z naslovom Državni portal E-uprava: uresničevanje usmeritev in ciljev e-uprave prikazala novosti v e-storitvah in predstavila ključne dejavnike za uresničevanje ciljev e-uprave. • Tadej Gabrijel je predstavil Povezovanje uradnih evidenc in izmenjava podatkov. Poudaril je pomen takšnega povezovanja, nujen sistemski pristop in po- vedal, da ima Slovenija na tem področju nekatere primerjalne prednosti pred drugimi državami, kot so: centralni registri, enotni identifikatorji, enotno držav- M T 17ORGANIZACIJA ZNANJA 2008, LETN. 13, ZV. 1 POROČILO no omrežje HKOM, delujoče obstoječe rešitve (CRP, zastavice), majhnost in prilagodljivost. • Alenka Žužek Nemec je predstavila povezavo med e-upravo in njenimi učinki na rast konkurenčnosti v predavanju z naslovom Kako z e-upravo do ciljev lizbonske strategije. • Andraž Bežek je predstavil sodobno spletno rešitev za upravljanje z dokumentarnim gradivom v predava- nju Government Connect – dokumentarna rešitev za javno upravo. Spletna aplikacija Government Connect služi izvajanju delovnih procesov in elektronski izme- njavi dokumentov, rešitev pa je predvsem namenjena državnim ustanovam, saj celovito podpira procese javne uprave. Omogoča prehod na poslovanje brez papirja znotraj organizacije, elektronsko izmenjavo podatkov med podjetji, uporabo modernih spletnih in mobilnih orodij za komuniciranje med zaposlenimi in s strankami. V povezavi z arhivskim sistemom siH- ramba.eu omogoča tudi dolgoročno in varno hrambo podatkov. PANEL 7: INFORMATIKA V JAVNI UP- RAVI – SOSEDNJE DRŽAVE (moderatorka Tatjana Mizori Zupan) • Tatjana Mizori Zupan je v prispevku Raven informa- tiziranosti EU predstavila proces informatizacije v dr- žavnih administracijah držav članic EU in poudarila, da je informacijska stroka na tem področju v neneh- nem razvoju. Državam ponuja zelo velike možnosti, da svojo administracijo izboljšajo in jo na uporaben in preprost način približajo državljanom z uporabo sodo- bnih tehnoloških orodij. • Jana Babnik Gomišček in Janko Cajhen sta v preda- vanju z naslovom e-Upravljanje v Jugovzhodni Evropi – Projekt Center za podporo e-Upravljanje za države jugovzhodne Evrope predstavila dejavnosti centra, ki so usmerjene k inovativnosti, odpiranju diskusij ter širje- nju standardov, interoperabilnosti, promociji učinkovi- tosti in zagotavljanju konkurenčnega okolja za rešitve, storitvam e-upravljanja in širitvi regijskega dialoga. • Irena Pilaš je v svojem prispevku Pobiranje elektro- ničkih publikacija – primjeri iz Hrvatske govorila o vzpostavitvi digitalnih arhivov mrežnih publikacij. Te publikacije se zbirajo in hranijo v hrvaških ustanovah, ki prejemajo obvezni izvod hrvaških službenih publi- kacij (NSK5 in HIDRA6). Tovrstne ustanove gradijo digitalne arhive v skladu s svetovnimi izkušnjami in v skladu z napotki Evropske komisije v zvezi z digi- talnimi knjižnicami za vse države v okviru i2010. • Zoran Krstulović in Karmen Štular Sotošek sta predstavila spletni portal Digitalne knjižnice Slovenije v predavanju z naslovom dlib.si – enostaven dostop do znanja in kulturnih zakladov. NUK omogoča ta po- rtal od konca leta 2005. dLib ponuja prosto iskanje po besedilnih, slikovnih in zvočnih virih, kar pomeni, da lahko uporabnik digitalne objekte bere, gleda in tudi posluša. Z enega mesta ponuja iskanje po različnih virih z minimalnim časom iskanja in rezultati so ved- no v digitalni obliki. Tako so znane vsebine dostopne vsakomur, dragoceni originali pa so varno shranjeni. Dobra statistika obiska portala je dokaz neprecenlji- vega orodja za raziskavo. Vedno bogatejša vsebina, različni modeli avtorsko-pravnih rešitev in ustrezna tehnologija so temelj delovanja portala. • Blaženka Peradenić-Kotur je v predavanju Portal Republike Slovenije – korisnički pogled od izvana predstavila analizo dostopnosti in relevantnosti infor- macij, ki je bila izvedena po kriterijih za ocenjevanje spletnih vsebin in po odredbah slovenskega in hrva- škega zakona o pravicah za dostop informacij. Glede na parametre za vrednotenje spletnih strani so rezulta- ti neprecenljive vrednosti z vidika uporabnikov. PANEL 8: SISTEMSKE ZADEVE – ZAKON- ODAJA, STANDARDIZACIJA, ORGAN- IZACIJA, EKONOMIJA (moderator Tomislav Iskra) • Joe McDermundt je govoril je o upravljanju z živ- ljenjskim ciklom informacij in v predavanju Uprav- ljanje informacij skozi življenjski cikel prikazal, kako s sistemom Meridio omogočimo v proizvodu MS Sha- rePoint Portal Server 2007 bistvene prihranke za pod- jetje, ne da bi to vplivalo na delo uporabnika. Podjetja namreč s shranjevanjem vsebin na cenovno različne medije dosežejo bistvene prednosti in ugodnosti. • Mitja Kovačič je predstavil Model uvedbe elektron- skega poslovanja v poslovni sistem. Predstavil je razvoj celostnega modela in govoril o nujnosti, pred- nostih in postopkih uvajanja elektronskega poslovanja v poslovni sistem. • Edita Dobaj in Ljupčo Krstov sta v predavanju z na- slovom Uveljavljanje pravil v sistemih za upravljanje z dokumenti prikazala modeliranje poslovnih procesov na način, ko se izločijo poslovna pravila iz procesne logike procesov. Tak način omogoča razvoj in spreminjanje sistemov IT v “poslovnem času” v nasprotju s tipičnim počasnim in neučinkovitim “sistemskim časom”. • Marko Praprotnik je v predavanju Kaj je razlika med varnostnim kopiranjem in arhiviranjem po- 18 ORGANIZACIJA ZNANJA 2008, LETN. 13, ZV. 1 POROČILO datkov? razložil, da z varnostnim kopiranjem (angl. backup) podatke ščitimo pred spremembami, pretvor- bami, brisanjem ali koruptiranjem, medtem ko gre v primeru arhiviranja podatkov (angl. archive) za dol- goročno hrambo podatkov, ki se v poslovnih procesih nič več ne spreminjajo. • Vojko Artič je v prispevku Presoja sistemov vodenja kot priložnost za stalno izboljševanje dokumentacij- skih sistemov predstavil nekatere zahteve, ki jih pred organizacije postavlja standard ISO 9001:2000 na po- dročju dokumentiranja in obvladovanja dokumentov. • Žarko Štrumbl je v predavanju Roki hrambe in za- konska rešitev opozoril, da ne obstaja krovni zakon, ki bi urejal roke hrambe gradiva in natančno določal, kdo hrani gradivo trajno in kdo le določen čas. Opo- zoril je tudi na pomanjkanje strokovnega kadra pri odbiranju dokumentarnega gradiva za predajo v arhiv in novonastajajoče vmesne arhive. OKROGLA MIZA: DOLGORO^NA HRAMBA (DIGITALNE) KULTURNE DEDI[^INE RS (moderator Miroslav Novak) Moderator je v uvodu pojasnil pojem kulturna dediščina in predstavil definicije snovne (materialne), nesnovne (ne- materialne), stavbne, arheološke, premične in integralne dediščine, dediščine kulturne krajine, območja nacionalne prepoznavnosti in narodnega bogastva. Razprava je poka- zala na nujnost strokovno korektnga obravnavanja digital- nih oz. digitaliziranih vsebin zaradi materialnega varstva in univerzalne uporabnosti vsebin. Izpostavili smo probleme, ki so povezani z dolgoročno hrambo digitalnih oz. digitali- ziranih vsebin s področja kulturne dediščine: • v zvezi z oblikovanjem vsebin in kontekstov s po- dročja kulturne dediščine (preslikava realnega sveta v digitalno okolje, vzpostavljeni zakonski okvirji, stro- kovni in tehnološki standardi itd.); • v zvezi z zajemanjem digitalnih vsebin in njihovih kontekstov za potrebe različnih statusov posameznih pojavnih oblik kulturne dediščine (tehnološki postop- ki digitalizacije, vzpostavitev potrebnih informacij- skih sistemov itd.); • v zvezi z zagotavljanjem verodostojne reprodukcije digitalnih oz. digitaliziranih vsebin (npr. zagotavljanje ustreznih barv, dolgoročna varnost digitaliziranih vse- bin itd.); • v zvezi z uporabo digitalnih oz. digitaliziranih vsebin (zagotavljanje normativnih kontrol, izgradnja "univer- zalnih" vmesnikov za dostop do digitalnih in digitali- ziranih vsebin, izobraževanje uporabnikov itd.). Nato je moderator navedel nekaj primerov posameznih rešitev s področja digitalizacije kulturne dediščine: • DLib Digitalna knjižnica Slovenije [10], • Register nepremičnin kulturne dediščine [11], • Pregled map zemljiških katastrov 19. stoletja [12], • Virtualna razstava Delničarstvo na Slovenskem [13]. Prav tako je predstavil nekaj primerov usmeritev in do- seženih rezultatov s področja digitalizacije in izmenjave podatkov v elektronski obliki: • DigiCult [14], • Calimera [15], • Evropska knjižnica TEL-ME-MOR – Modularne re- šitve za posredovanje elektronskih virov [16], • The Dublin Core Metadata Initiative [17], • Open Archives Initiative [18]. Okroglo mizo smo sklenili z mislijo, da je s stališča dolgoročne hrambe in poznejše uporabe digitalnih in digitaliziranih vsebin postopke njihovega zajemanja in oblikovanja treba izvesti tako, da vsebine obdržijo po- trebne kontekste za verodostojno interpretacijo v času in prostoru. Če to ni izpolnjeno, digitalizacija in dolgoročna hramba nista smotrna. S stališča upravljanja z digitalnimi oz. digitaliziranimi vsebinami s področja kulturne dediš- čine veljajo enaka načela, postopki in zahteve, kot za vse druge digitalizirane vsebine in so opredeljene v zakono- daji s področja hrambe arhivskega gradiva (ZVDAGA, Uredba in ETZ). Opombe 1 Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih. 2 Enotne tehnološke zahteve. 3 Informacijsko komunikacijska tehnologija 4 Prostrano omrežje državnih organov. 5 Nacionalna i sveučilišna knjižnica u Zagrebu. 6 Hrvatska informacijsko-dokumentacijska referalna agencija. Spletne povezave [1] Media.doc: http://media-doc.si/en/. [2] Mikrografija: http://www.mikrografija.si/. [3] Microcop: http://www.mikrocop.com/. [4] Hermes SoftLab: http://www.hermes-softlab.com/slo/. [5] Genis: http://www.genis.si/genisweb/. M T 19ORGANIZACIJA ZNANJA 2008, LETN. 13, ZV. 1 POROČILO [6] Liko Pris: http://www.likopris.si/. [7] S&T: http://www.snt.si/. [8] Abanka: http://www.abanka.si/sys/cmspage.aspx?MapaId=8010. [9] Arhiv Slovenije: http://www.arhiv.gov.si/. [10] Digitalna knjižnica: http://www.dlib.si. [11] Situla: http://rkd.situla.org/?uid=2375. [12] Mape katastrov: http://sigov3.sigov.si/cgi-bin/htqlcgi/arhiv/enos_ isk_kat.htm [13] Etnološki muzej: http://www.etno-muzej.si/razstave_spletne.php. [14] Digicult: http://www.digicult.info/pages/index.php. [15] Calimera: http://www.calimera.org/default.aspx. [16] Tel-me-mor: http://www.nuk.uni-lj.si/telmemor/projects.asp. [17] DublinCore: http://dublincore.org. [18] OpenArchives: http://www.openarchives.org. Breda Emeršič