in praznikov. ijjued dally except Saturdays. Sundays and Holiday. Í^EARxxxvn PROSVETA 1 • « _c LASI LO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ' Uradniški in upravailkl porteril S0S7 South Lawndale Am Offlca of Puhlicattea: 1607 South Lawndala Am Talaphona, Rook wall 4M« 1 Cena llata je $6.00 Kntcrad m mcodú-cUm matter January lt. im. at the ooat ottu-e at Chicago. Illlnoto. under tba Act rf 2 K^a^SST CHICAGO 23. ILLm ČETRTEK. 21. JUNIJA (JUNE 21). 1145 Subscription $0 00 Yearly STEV.—NUMBER 121 Acceptance for mailing at special rate of postage provided for In section 1103, Act of Oct. S, 191T, authorised on June 4. 1011. Ameriške bombe uničile središče japonske municijske industrije Masni samomori japonskih vojakov na Oki nawi. Admiral Nimitz naznanil zdrobitevlKrali Le0D()ld SI japonskih obrambnih črt na otoku. Usoda * * ESfJSilS P"slol iča na japonski celini. Ameriška pehotna di- Unije zapretile vizija prekoračila reko Cagayan v .evernem z Mkem ,Uvke delu Luzona v prodiranju proti Aparnju. Pet tisoč Japoncev padlo v bitkah z Američani.— BruMij. B.igij». 20. junija,— Cungking naznanil evakuacijo japon.kih čet ^ Le°P°ld bil °dloin°Ia' B — - - - - I vrnjen v svojem prvem poskusu, da pride spet na prestol, od kur je bil osvobojen iz nemškega jet-niškega taborišča. On se nahaja v Solnogradu, Avstrija. Leopold je odredil, naj premier Achille van Acker takoj se ostra obsodba1^ konflikt Španskega faSi ^m stičnega režima Administracija v čeških rokah z otoka Hainana v Tonkinskem zalivu.—Ameriške podmornice potopile nadaljnjih enajst japonskih parnikov Guam, 20. j un.—Bombe, katere so vrgli ameriški letalci, so razdejale Shizuoko, središče japonske municijske industrije, ki leži 85 milj južnozapadno od To-kija. To mesto je bilo eno izmed treh, ki so bila bombardirana iz zraka. Letalci so povedali, da so videli plamene požarov, katere so zanetile bombe, ko so bili 75 milj od mesta. Radio Tokio je priznal, da požari se divjajo v Toyohashiju, drugem industrijskem mestu na otoku Honshu, ki je bilo tudi tarča bombardiranja iz zraka. Manjša japonska mesta so zdaj na vrsti uničenja. Industrijski predeli v velikih mestih so bili razdejani v prejšnjih bombnih napadih. Guam. 20. jun.—Veliko število japonskih vojakov je izvršilo samomor s skoki s pečin na južni konici Okinawe v morje, ko so ameriške čete in pomorščaki potisnili ostanke japonske voja 'fflSadke v past. vojaški inženirji so zgradili mostove na reki Cagayan. • Ameriške čete čistijo ozemlje Lavi njemu naklonjeno vlado, na južni strani reke. General toda slednji je odredbo ignoriral. Douglas MacArthur poroča, da Kralj Je prej izjavil, da se ne bo je čez pet tisoč japonskih voja- odpovedal prestolu in da se je kov padlo v bitkah z Američani odločil za povratek v Belgijo, v zadnjih treh dneh. da prevzame ustavne pravice. Čungking. Kitajska. 20. jun.— Acker je naznanil, da bo resig- Japonske čete odhajajo z otoka niral, če se bo Leopold vrnil v Hainana v Tonkinskem zalivu. Belgijo. Poveljstvo kitajskih čet poroča, Voditelji unij so zapretili z da čete odhajajo s tega otoka v oklicem generalne stavke, če bo pokrajino Kwangchowan na pol- Leopold, ki je kupituliral s svo- otoku Liuchowu, ki je del pro- jo armado vred pred Nemci I. vince Kwantung. stoPi! na belgijsko ozemlje. Evakuacija japonskih čet po- Belgijo vlada kot regent brat meni, da bodo ameriški letalci kralja Leopolda, lahko napadali zalagalno črto Katoliška stranka je objavila med otokom Hainanom in juž- izjavo z obljubo lojalnosti kralju novzhodno Azijo. Japonske čete Leopoldu. Vse druge stranke, v južnozapadni Aziji so že isoli- med temi komunistična In socia- rane. Vse kaže, da bodo Japonci listična, so proti povratku krs-skušali držati svoje pozicije v Uja v Belgijo. Voditelji teh trdi- južnem delu province Kwangsi. Jo, da Leopold nima nobene ob- ke voia- Otok Hainan leži 750 milj od »sati, čeprav naglaša da je na Admfi«Wnakih ot^in^^^^ — vladar Chester W. Nimitz je triumfalno naznanil zdrobitev japonskih obrambnih črt. , , Japonci se še obupno bore na skrajni južni konici Okinawe, toda njihova usoda je zapečatena. Japonskim četam so ae pridružili civilisti, ki mečejo točne granate na ameriške vojake. Veliko število japonskih vojakov se je podalo, ko so spoznali, da je odpor zaman. Od japonske sile, ki je štela čez 85,000 vojakov, ko so ameriške čete invadi-rale Okinawo, je ostalo še pet tisoč vojakov. Admiral Nimitz je naznanil, da bo bitka za posest otoka kmalu končana. Ameriški letalci so ponovno napadli mesta in industrijska središča na japonski celini. Bom-¡" so padale na Shizukuoko in Toyohashi, otok Honshu, in na Fukouku, otok Kyushu. Čez 500 ameriških letečih trdnjav se je udeležilo napadov. Ameriški letalci so vrgli čez '"i tik'»č ton zazidalnih in raz :,'|* racijah, ki ao rezul-prekoračenju reke. ">*ke čete ao pobegnle Američani na drugo at ran 1'u.tile ao več avtomobi-" tovornih avtov. Ameriški francoske Indokine. Japonci sol Belgije, ga okupirali 10. februarja 1. 1939 Zavezniška komisija v Bruslju in ga utrdili v mesecih pred na- je naznanila, da se ne bo vmeša padom na Pearl Harbor. IJainan vala v ko^mt ie 190 milj dolg in 90 milj širok IMN>l"« P» in imel Je pred vojno če* tri mi-| tttnth strank, lijone prebivalcev Kitajske čete naskakujejo Liu- I7n¡nk¡ «1/171 in iow, pristaniično mesto in ja-1 f UjUKl VULIJU tovorne avte chow. . ponsko trdnjavo. Pričakuje se, da bo mesto kmalu padlo. Waahlngion. D. C.. 20. jun.— Mornarični department poroča da so ameriške podmornice potopile nadaljnjih 11 japonskih ladij in parnikov v operacijah na Pacifiku. Število japonskih par- London. 20. jun.—Nov konflikt zuradi Tešinja, rudarskega mestu, je nastal med čehoslova-škimi avtoritetami in začasno poljsko vlado v Varšavi. Člani čehoslovaškc vlade so se sestuli na izredni seji v Pragi in razpravljali o konfliktu. Na tej seji je bilo prečitano tudi poročilo San Franclaca Cal.. 20. jun_ I ^»vaškega poalanika v Var-Konferenca Združenih narodov Nft ^ je bU Jet iakijuček je obsodila španskega diktatorja UHle ¿¿^ JJ^ n«naU-Francisca Franca zaradi rloči-«^ na UJ Nemcey Jn M§. nov, storjenih proti miroljubnim .. šolala Pollakov v Deklaracija mehiške de-\ legacije odobrena na konferenci DEBATA O SISTEMU POVERJENISTA ljudstvom, in postavila oviro so udeležbi v posvetpvunjih vsake mu špunskemu režimu, ki bi mu načeloval Franco. Tu pomeni, da Španija ne bo imela besede v svetovni organizaciji zu vzdrževanje" in zaščito miru. džarov ter položaja Poljakov v tešinjskem distriktu. Poljaki ao se pritožili zaradi zapostavljanja, ker so jih čehoslovuške avtoritete postavile v kategorijo Nemcev in Mndžarov. Položaj v Teftinju je konfuzen, odkar so ga okupirale ruske četa. uključena v uradni zapisnik kon ference, ne pa v Čarter predla gane svetovne organizacije. De klaracija naglaša med drugim, da države, katerih režimi so bili Deklaracija mehiške " I Stalin je"takrat"v povelju dnava je z obsodbo Fran^ovega režima dejal dg je ^ melto p01. je bila soglasno sprejeta Ta bo I Jp ^ ^ Um. lik 1 niA.mn i; urnrlnl vnmunik kon. I , , , . . . . , , , . ni in Je zdaj pod'administracijo krajevnega češkega osvobodilne ga odbora. Ker so zavezniki formulno pre ,, , ,, . Mi.. «klicali kupčijo, sklenjeno v Mo ustanovljeni s fiomočjo vojaških nokovU| kutrri Je gledi,0 ruzkoaa- sil dežel, ki ao vodile vojno proti L. lV4ko8iovuftke republike, bi državam v grupi Združenih na- mwra| Te41nJ -pld||U Cehoalova-rodov, ne morejo ^»stati članice kijJ k#r Je bi, , ]m l>drtRin svetovne organizacije. V teku L, nje p„|j„ka vlada v Varšavi debate so govorniki omenili po- Je i|cer ob-odijtt (Kirezanje Teši-slanice, katere je Franco pošiljal nj|| ^ Cehcjalovakije, kljub te-Hitlerju in Muasoljniju z zagoto- mu pu nugU4af du imilj0 Poij,k vili prijateljstva f pravico do tega mesta. , Odstranitev Hi lerja in Mus- ^ Teftinju bo morda iffcpravs »olinija ne more zbrisati grehov n^k(mfwvrtd med «CSinbm, In zločinov diktatorja Franca, je churchmorTV in Trumanom, ko dejal Luis Quintanilla, bivši me-| U)do n(| konferfnci v Ber hiški poslanik v Sloakvi, V imenu amerUka ddagaeije je govoril James C. I)unn, pomožni državni tajnik. Dejal je, da se popolnoma strinja z dekla rafiijo in obsodbo Francovega re-IVia. Člani francoske, ruske, belgijske in drugih delegacij ao tudi udrihali po Francu. Vai ao naglašali tesne zveze med Fran com in osiščem. Na konferenci se je razvila de Domače vesti Hnu prihodnj^ moaec \Mikolajczyk raz-btemetijen krivde Izjava obtoženca povzročila senzacijo Oblak Chicago.—Glavni urad SNPJ e obiskal Jack Brancel, član društva 559 SNPJ in nečak Leona Smagaja. On se je 12. junija vrnil iz nemškega ujetništvu, v laterem je bil leto dni. Novica il Penn« Hagguley, Pa.—Iz vojaške sluibe je bil častno odpuščen Um is Žubkur, ki je bil pri vo-akih skoro šest let in imel čin sarženta.—Prejšnji teden je šest slovenskih fantov in deklet gra-duiralo v srednji šoli v Latrobu, n sicer Betty Avsos, Alice Klopchar, Veronika Zakrajftek, Adolph Planinšek, Edward L, Matko in Steve Žabkar. Zadnji je moral k vojakom že v aprilu, dočim stu Edward L. Matko in Adolph Planinšek dokončala šolo. Edwui'd je bil poklican k obrežni struii 13. Junija, Adolph pa odide v kratkem. Mary Ško da pa je graduiralu v dekliški šoli St. Exavicr pri Latrobu. Še vedno se nahaja v bolnišnici Latrobu težko bolan Joe Škoda, doma pa ae zdravi Louis Planinšek, ki ima zlomljeno no-«o. Novi grobovi v Mlnnaaotl Duluth, Minn.—V bolnišnici je umrl Viktor Blazevich, star okrog 50 let in doma nekje iz Bosne. Hvoječasno je bil bančni blagajnik v New Duluthu, kjer je tudi živel. Zapušča ženo in 12 otrok, od katerih je več sinov v vojni,—V Hibbingu je umrl Joaeph Davich, star 63 let in rojen v Jugoslaviji. Nov grob na aapadu Lead vil le, Colo,—Dne 21. mi-ja je v bolnišnici po ponesrečeni operaciji umrla Johana Yainnik, douia ix vus» Rapljavo, fara Strug*. Zapušča poročeno Mer.-itna (v vojni), brata, dva sestri in več drugih sorodnikov, la Clevalanda Cleveland. — Na državnem vseučilišču Kent Je napravila Izpit lh učiteljico miss Emily Weas, hčerka znane Weaaove družine ix Euclida, Njen brat Edward je bil odpuščen ix ar made ravno v času, da ae je ameriške Čete odhajajo iz sovjetske cone Stavka v tovarni International Harvester Co. Chicago. 20. junija.—Urad o- - —.....—----; ' • , ^nicago. ¿u. junij«.— ^• - nikov in ladij, katere so ptidmor- brambne transp0rtacije je na-nice potopile od začetka vo,ne.Lnani, da prevažanje bistve se je povečalo na 1153. • ■ • ---1---- nega materiala normalno danes. Nadaljnjih B00 vojakov je prevzelo delo voznikov tovornih avtov, ki so zastavkali. Urad je prevzel transportne linije kompanlj, ki so prizudete v stuvki. Ellis T. Longenecker, Moakva. 20. jun.—Politični re- atarši lahko udeležil graduacije bata o sistemu poverjeništva za|k()rd Stanislava Mlkolajcxyka, aestre. Učiteljsko služUi bo na-kolonije. Dosežen je bil spora/.- bivšega predsednika poljske Utopila v jeseni v Maple um o načrtu, ki določa, da mo- ubežne vlade v Londonu, Jt» člat, Heightsu. Bral se je vrnil v rajo države, ki po>»edujcjo kolo- kolikor se tiče sovjetske Kuslje. bolnišnico Percy Jones v Battle nije, poročati o «vojih akcijah, Tako je Izjavil EugenlJ Czernow-| Creek, Mich., prej pa se je na nanašajočih se na prebivalce ko-|Kky, eden izmed šestnajstih Po Ijakov, proti katerim ae vrši ob vojaškim sodi Ioni j. Načrt predvideva omeji tev izkoriščanja bogastva in pre bivalcev kolonij. K ki Truman priporoča spremembo naslednihtva VVashington, D. C., 20. jun.— Predsednik Truman je pred od- priporočil k™u da državni tijnik 2000 vojakov pa ščiti voznike, k, nasledi oredsednika v slučaju niso zastavkali. smrU^podpr^dsed n i ka. Amerika V stavki je zav=h skoro te zdaj brez podpredsednika. 10,000 voznikov. Oklicana je bi-Truman ie sugerkal, naj pred- la v znak protesta, ker je bila LnTk nižle kongresne zbornice zahteva E. zvišanje plače za pet piide v vrato kot naslednik pred- dolarjev na teden «vrnjena sednika za podpredsednikom. Produkcij- poljedelakih stro-Priporočilo^ vLbuje poslanica, je v Je bila včera, u^ katero je Truman naslovil kon- tovarni Internatlonal Harve^ gresu. Sedanji predsednik aižje Co., ko je zaatavkalo 5500 delav- zbornice je kongreanik Hayburn,| cev. „ Harry Bridges oêtane v Ameriki ravnava pred ščem v Moskvi. Czcrnowsky Je Izjavil, da Ml kolajczyk ni bil informiran o ak tivnostih podtaliiih grup| St. Claliju, proti Kusiji. Izjava J« izzvala senzacijo. C*ernowsky J» tednik poljska demokratske uul jo H Zadevne instrukcije, da Ml kolajc/.yk ne «me biti Informiran hajal v bolnišnici Cille.- Umr je AnditfW Matokanovič, star 54 let in doma iz Hrvatake. Bil j« samski in v Ameriki 31 let. Nevarno je zbolel zdravnik dr Omaii, ki ima urad v SNI) na VVashington, D. C., 20. jun Federalno vrhovno sodišče je s petimi proti trem glasovom razveljavilo odredb« glede deporta- dje liui ryju Bridgesa, prH^i i ' Jiln|ll aktivnostih, je Iz-mka unije pristaniičnih delav-KJ K(4(U.tll, Leopold Okullcki, cev, včlunjene v Kongresui indus- l||lovnj ^v^ijnik poljske notra-trijsklh organizacij. Bndge„ je . urmuiit, oku|icki j„ glavni bil rojen v Avstraliji in ni obtot,nec nM obravnavi in Je že riški državljan Deportacijsko postopanje je bilo odrejeno pred| MlkliUjc.zvk osmimi leti na obt na pod lagi pred sodiščem podane Izjava vodila opozicije proti formi' ranju nove in reprezentativne vlad« |**1 vodstvom Mikolaji zy Ottawa, Kanada, 20. junija.— Premier W L. Maekenzle King je i/gubil sedež v parlamentu. On je bil kandidat v dlstilfctu Prince Albert In dobil Je 129 manj glasov kot njegov protikandidat. Zmagal Je E L. Bow-erman» kandidat atrank« Coop* eratlve Commonwealth Fedeta> tion. Strah pred komunizmom v Evropi Okullcki je dejal, da mu Je ge neral Kazimir Sotrikowaki, po Gandhi odobrava razgovore o Indiji Bomhaj, Indija, 20 jun Mohandas K. (landhi, vodju nacionalistov, je odobril razgovore o atatuau Indije liazgovore je Enote druge britake armade dovršile operacije NEMCI BEZE IZ KR-KONOSKIH KRAJEV Wiaabadan. Namčlja. 20. jun. Ameriške čete zapuščajo cono ruske okupacije v Nemčiji in sledile jim bodo britake. Okrog dva tiaoč kvadratnih milj nemškega ozemlja, ki so ga te čete držale ml b r e z p o g o j n e kapitulacije Nemčije, pride pod rusko kontrolo. Umik ameriških čet ir rttaiue cone bo dovršen \ dveh tednih. Enajst divizij tretja In sedme armade se nahaja na ozemlju, ki obsega 1400 kvadratnih milj. To se razteza od aevera do Juga ob čchoslovaški meji in uključuje provinci Turinglja in Suksonaka. Pove) Jat vo dvanajste armudne grupe Je naznanilo, da r enote druge britake armade dovršile »peracijo na evropskem kontinentu. Prevzele ao ozemlje okupacijske cone, v katert no ae na-lajule ameriške čete. Pričukuje ae, da se bodo amn riške čete umaknile ix aeveruza-padnega kota Šta|erske, ki spa-du v rusko okupacijsko cono Divizije tretje amenška armade >odo xa pusti le pas čehoulo vaškega ozemlju. Tu Je 125 milj dolg In 30 milj širok in uključuta me-stoPiUen. 0 Četa druge britake aimadfi aa InmIo umaknile x ozemlja v obsegu (100 kvadratnih milj. To uključuje zupadni del Mecklen-burga in Mugdeburga. Okupacijske cone an bile določene na aeji članov zavezniška posvetovalne komisije, katero tvorijo reprezentanti Velika Britanije, Amerike in Huaija. Praga. Čehoalovakiia. 20. jun. Veliko število izmed 2,000,000 Nemcev Je |>obegnilo lx krkonoš-ktli krajev v Nemčijo i a bolaxni pred mamiim i/gonom. Češki uradniki so bili inatrulranl, naj ae ne |a>služujejo ailet dokler ne Imi doaežan sporazum x Ameriko, Hualjo In Veliko Britanijo glede premestitve prebivalcev. Kljub temu Je mnogo krkonošklh Nemcev pobegnilo čex mejo ir. bojazni pred repreaalljaml. Francija za zvezo z Anglijo De Ganile kritiziral intervencijo v Siriji Parla. 20 JunPoavatovalna akupščma, ki je xačaani francoski parlament, je aoglaano apre-jela piedlog s |Mizivom na vlado, naj se prične |>ogajatl X Veliko Britanijo glede »klenitve vojaške zvez«- Ta naj bi izpolnila ono, katero je Francija aklenlla x Hualjo. Predlog je bil aprejat potem, ko je geneial Chutlea de Gaulle, preti sedni k začasne francoake vlade, v avojein govoru pred veijnlk ptiljakih oborožrnih ail,I predlagal feldmaršal Wav. ll lojalnih u bežni vladi, v marcu podkralj Indija, «andhi ja de- _ M^l|tf ^^ Br|u. preteklega lata povedal, da Ja jal. 4a Indijci, ki aa UkIo ude-1 M,ava vpliv Fran- načrt Huaije. da pride Poljaka v lef.ll razgovorov ne bubllk Sovjetske unije Iz tega razloga je dal ukax polj aki podtalni armadi, naj ae bori za n«wKlvianoat Poljake. Soan kowaki je tudi dejal, da je I« poljaka vlada v l*»ridonu legalna in da ho ona v Lublmu lik vidi Enote bojne mornarice bodo tudi ^fjJ ^Uvaka federacije, k. vznemirja. V grupi ki jcob. poslane na Pacifik, kjer « bodo ^^ Ktavko prot, H H združile z briteko mornarico. p^^jjy g, SW'/o dobila JM Dublin, 20 Jun.—Sean O Kell v i ' ^ Chua- zem Ourney je rekel, "da -r nemške podmornice je bil izvoljen za predadenllta odbc« ^ fli m4ko ijudatvo zaveda, da je b,- Oalo, Norveška, 20. )un> An 1 rake pri volitvah. Dobil j* gu. lo ,«.^no v vojn», UmI« jutri b, g|„a je dobila Hfl nemških pod ------ ' — «menila. ^ ^ušalo /avrti vratove, če mornic, ki a«, nahajala v no» bil izvoljen za prw««'"-|----- . r .yll4vil Irake pri volitvah Dobil Jegu. Je la kon f/m, izjavil 545 162 alaaov njegov protikan-1 sltuadja ne bo .premer,ila ^t«:^ 45^424 ^ ^^n'um;.: mi^' brio^-.n.do, .treh- j ve.kih lukah sov. 0'Kelly bo prevzel predaval kompan^ m unijam "»'rnoj ^ ^ , ^^ ^ Ptc4flk aedniški urad 25 junija. , i/ravnavo konflikta nobenih obveznosti napram bi It aki vladi \Dsat oh»ojen v »mri I v od»otnošti Paril, 20 Jun Mauel Deal, nutortčni kola borato ir, je bil ob-aojen v ainrt v udmitiwatl. Ob-tn*l\#t je i/reklo fianciHiko vi hovno MMiišče Deat. ki ae .kriv. n. eviopakein koment, da Je naklonjena komunizmu. T.t tnllok vrhovnega sodišča bodo pozdravili tudi oni svobodoljubni Američani, k» se ne strinjajo z Bridgesom ali z browder-jcvci. Bridges Je /ndttiu leta v resnici postal zelo reakcionaren, kakor ko (udi vsi browderjevci. Možno je sicer, tla bo zdaj zopet spit menil svojo "linijo" m |MiNtal zopet "revolucionar"—dokler se "linija" s|m*1 ne spremeni . , . Vi hov no sodišče je teden prej imdalo podobno razsodbo v zadevi 24 nemških bundovcev, k m» bili pred par leti na nižjem sodišču vpo/nani krivi, da so vttdili obstrukcljo proti nabornemu zakonit. Med njimi je več notortčnih hitlerjevcev, tudi zloglasni VVilhatn C. Kunz, ki sedi v zaporu tadi nekega drugega prestopka. Večina sodišča je izrekla, da vlada ni doprinesla dovolj dokazov In da so bili obtoženci sp.» nuni /a krive prej radi svojega političnega mišljenja kot radi kaznivih prestopkov. Politično mišljenje, čeprav Je fte bolj zgrešeno in odvratno večini, pa ni kaznivo, kajti to pravico daje ustava vsakemu državljanu. Ta odlok vrhovnega sodiščs se ne lxi do padel marsikakšnemu antifašisto. ker rszveljavlja kazen za (Kipite nacije. Toda za pr«> tekcijo ameriškega "Bdi ot Hights" >e velikega pomena Dokler bo vrhovno sodtiče stalo na tem stališču, toliko časa svoboda govora ne bo ogratanu Spoštovana bo tudi na niftjih sodiščih in precej bolj tudi po policijskih organih. Vsaka druga pot vodi v notorične Palmerjeve gonje v katerih se Je pred Sft leti reakcija utrdil* tudi zs splofam naval na vee organizirano delavstvo. Psr drugih sodnih odlokov se bomo dotaknili jutri. NEKOLIKO RAZMO-TRIVANJA Belllnghara. Wash. — Večkrat sam sebi obljubujem, da ne bom ! več "mazal papirja". Toda če je j človek nekaj navajen, težko opusti navado. Veseli me, da s«p je stari na-' seljcnec Vejrtin zopet oglasil in 'mnogi bi radi videli, da bi spet kaj napisal o svojem življenju. Na tista nepodpisana pisma naj se ne ozira. Človek, ki se ne upa s svojim imenom na dan, se je sam obsodil. Dragi rojak Vertin. Tvoja povest je zanimiva in vem, da ni niti enega Prosvetinega čitate-lja, ki je ne bi bil čital z velikim zanimanjem. Scve, mnogi so se spraševali, ali je bila vsa povest resnična. Toda naš človek gre včasih preveč daleč i svojo obsodbo, a na splošno pa je dobrega srca, vljuden in postrež-ljiv. Vendar pa radi vidimo napake drugih, ne pa svojih. Opravljanje je ena glavnih napak našega človeka. Saj pravim, ni vredno, da bi si človek grenil j življenje zaradi takih, ki se ne upajo s svojimi imeni na dan. Rojak Vertin naj piše! Se to: "Kaj bo takle fantek?" pravijo. Poročila o partizanih pa povedo', da so sc junaško izkazali še mlajši dečkk Med partizani so bili 14-letni dečki in se hrabro bojevali. Glej sliko na šesti strani revije Liberation! Naš Vertin, kakor smo čitali, je velike in močne postave in poleg tega tudi izredno talentiran v raznih stvareh, na primer v slikanju, in iznajdljiv v zamotanih okolščinah. Na kratko: on ima izredno osebnost, ki jo narava le redko komu podeli. Ljudje smo različnih značajev in mišljenj, zato smo cesto drug drugemu nerazumljivi. Saj ni celo med izobraženimi Slovenci sloge. Nekdo je zapisal v Pro-sveti, da bo nesreča za slovenski narod, ako bo Tito zmagal. Neki drugi Slovenec, ki je tudi izobražen, pa je zapisal, da Tito mora zmagati. Nekdo pa je hotel mene osramotiti, češ, da so moji dopisi godlja . . . No, uli se naj Jezim radi tega? Ne, ni vredno. Dopisi mi ne dajo vsakdanjega kruha. Pišem ali "mažem" pač zato, ker se mi hoče, ne pa zato, da bom ljudem ugodil, kajti dobro vem, da to ni mogoče. Sedaj pa nekaj o ameriškem življenju. V uredniškem članku Prosvete smo čitali o čikaških slumih. Slumi za bogato in ponosno Ameriko niso baš častni. Zakaj ne odpravijo te sramote? Kdo je odgovoren? Seve, oni, ki dolujo postave. To so ljudski zastopniki! Vidi se, du se ti "zastopniki" bolj brigujo za komunistični bavbav. Na prime? kon-grosnieu Luec iz Connecticuta slumov ne pozna. Ameriško je tudi nekaj povsem nasprotno kot so čikaški slumi, Neka Margaret Myers je zapustila svojemu psu $r>0,0(K), avtomobil in hišo v Kloridi. Vse to je sedaj lastnina psa Jarka. V United Mine VVorkcrs Jour-nalu z dne 1. junija je komentar o ruskem medvedu, kateri se baje ne ozira na jnltsko pogodbo in ne na Atlantski čarter. Pogoltnil je precej dežel in grozi pogoltniti ves Balkan In pol Nemčije, zato bi ga moruli Ame- rika in Anglija na kakšen način ustaviti. Tako pišejo v omenjenem časopisu. Ampak kako ga naj ustavijo? Goorge Gornik. RUSIJA VELIKO PRIPOMOGLA DO ZMAGE Coraopoils. Pa.—Zdi se, da smo že precej pozabili tiste temne dni, ki smo jih v negotovosti preživljali v začetku vojne. Mogoče zato, da se nam osveži spomin, je časopis Pittsburgh Press priobčil članek, v katerem je opisano, kako je 1. 1940 angleška vlada že pospravila šila in kopita ter se pripravljala, da tajno pobegne v Kanado. Tedaj, v po-, letju 1940, je bilo že skoraj vsega konec in le čudež bi jo bil mogel rešiti, da bi bila ostala. Naš vojni podtajnik Patterson je v nekem govoru tudi sedaj priznal resnico. Dejal je, ako bi Hitler 1. 1940 porazil Anglijo, potem bi lahko invadiral Ameriko z 220 divizijami. V času, ko je bila poražena Francija (1. 1939), je imela Amerika samo pet divizij in tristo modernih aeropla-nov. Patterson je gotovo govoril resnico, kajti sedaj nima vzroka, da bi te stvari skrival. Hitler je tedaj zamudil bus zato, ker ni imel zadosti soli v glavi. Napadel je Rusijo in se dal požreti ogromni ruski deželi, a Anglijo pa je pustil nepremaga-no za svojim hrbtom. To je bil tisti vzrok, ki je rešil Anglijo in ne kakšen čudež! Po Hitlerjevem napadu na Rusijo, se je angleška vlada globoko oddahnila in ni ji bilo treba bežati v Kanado. Ako bi hotel Hitler zmagati, ne bi bil smel napasti Rusije, ampak samo komunistično vlado. Namreč tako bi še nadalje vlekel za nds tedanje državnike. Znano je, da je bil pred to vojno komunizem obsovražen po všdh kapitalističnih državah, kakor je še tudi danes, zato bi na tako va-do tedaj lovili velike ribe. Ne bi mu bilo treba dolgo čakati in imel bi na svoj strani dve drugi ali več vojnih mašin in mirno bi lahko stlačil Rusijo v svojo malho. -Prav tako se bi zgodilo z drugimi državami, toda Hitler je bil preveč nadut, ali pa ni imel zadosti soli v glavi. Najprvo je pozobal male narode, kar je dalo vzrok, da so se svobodoljubni narodi dobro zavedali, kaj namerava nenasitni Hitler. Mogočnega Hitlerja pa to ni motilo, kjati mislil je, da bo s svojimi tolpami privozil prav z lahkoto v Moskvo. Ampak to se ni zgodilo, pač je moral bežati izpred Moskve davno poprej, predno so Rusi dobili pomoč od zaveznikov. Če je to res, potem ne more biti resnica, kar trdi elevelandski Barbič, namreč ko piše, da je v Rusiji na vse} črti zmagala ameriška industrija. Vem, da je Stalin dejal, da je ameriška industrija v veliki meri pripomogla do zavezniške zmage. Vem pa tudi, da je on dober diplomat. Dobri diploma-tje pa radi marsikaj rečejo, česar faktično ne mislijo. Kadar diplomat reče "da", misli "mogoče", kadar reče "mogoče", misli "ne". Resnica je, da je Rusija dobila od Amerike za devet bilijonov vojnih potrebščin, ampak za tak denar se tedaj ni dobilo veliko sssflsasBcessssa železnih ptičev in jeklenih gosenic, kajti tedaj so bili taki ptiči In gosenice več vredne kot zlato. Ako bi bila Rusija prisiljena kupiti v Ameriki vse vojne potrebščine, kar jih je potrebovala na svoji 2000 milj dolgi fronti, potem bi morala imeti precej Alask, da bi z njimi poravnala svoj dolg. Sicer pa Amerika ni 'mogla dati vsega Rusiji, kar je ta potrebovala, zato je dobivala vojno orožje iz raznih virov, v največji meri, najbrže več kot 75%, pa so jo zalagale njene lastne tovarne, ki jih ima v Ural-skem gorovju in Sibiriji. Pa tudi sami Nemci so jo zalagali, kajti po bitki pri Stalingradu so jim Rusi zaplenili ogromne količine ! vojnega orožja, prav tako v drugih bitkah, ki so se vršile druga za drugo. Vsaj so Nemci doživljali po Stalingradu poraz za porazom in to se je godilo ves čas, dokler niso zavezniki pričeli z drugo fronto in tudi še potem. Torej Hitlerja ni več. Ampak če ne bi bilo Roosevelta in Stalina, bi še vedno strašil. Seveda, najbolj ga je potolkel Stalin oz. Sovjetska Rusija. Da ne bi kdo mislil, da samo jaz hvalim Stalina. Kaj še! Celo Barbič ga je zadnjič pohvalil v Prosveti. Rekel je, da Stalin več ve kot jaz. Razumljivo, da on ne more tega dokazati. Upam, da tudi skušal ne bo. Ako bi jaz več vedel kot Stalin ,bi bila to velika nesreča zame, kajti kljub svojemu znanju bi morda moral kopati jame za žrtve gestapovcev. Pa tudi to ne bi bilo še tako slabo, če bi mi dali kaj jesti. Živci bi mi pa gotovo odpovedali, ako bi me gestapo primoral izkopati svojo lastno jamo. Anton Kebe. ČETRTEK, 21. JUrcm ZADRUŽNI SHOD IN THOMASOV GOVOR Chicago.—V soboto, 23. jun. ob 8:15 prireja Zadružna federacija za Chicago in okolico shod, na katerem bo predaval o svetovni ekonomski kooperaciji Wallace J. Campbell, poročevalec za družnega tiska na konferenci združenih narodov v San Fran oiscut Shod se bo vršil v Sky line Athletic Clubu, 188 W. Ran dolph st. Vstopnina 25c. Isti večer ob 10:45 bo govoril v Detroitu po radijskem omrežju Columbia Broadcasting Co. Norman Thomas. Tema njegovega govora bo: "Za kaj se borimo v Aziji?" Važno vprašanje za vsakega Američana. Poročevalec. STAREGA NASELJENCA NAJ NE VZNEMIRJAJO ANONIMNA PISMA Cleveland, O.—Kakor mnogi čitatelji Prosvete, tako sem bil tudi jaz zelo zainteresiran v do-godbe starega naseljenca Verti-na. Veseli me, da se je zopet oglasil in upam, da bo še nadalje pisal. Njegov življenjepis bi moral biti spisan v angleščini in izdan v knjigi, da bi ga čitala ameriška javnost. Anonimna pisma ga naj ne skrbe. On ni sam, ki prejema nepodpisana pisma, ampak tudi drugi dopisniki in uredništva. Pisma, ki jih je prejel, so gotovo pisale kakšne mačehe. Moje mnenje je, da zato pišejo taka pisma, ker se čutijo krive. V enem mojem dopisu sem povedal, da so mačehe kakor drugi ljudje. Imamo dobre ma- Stenska slika v dvorani mornarske unija CIO v New Yorku ka" nasorno rasvoj organizacije. Za nas, ki zasledujemo politiko, take zadeve niso novost. Vsak državni pravdnik kot politični kandidat hoče pokazati, ko-* liko jih bo spravil v ječo, pa če je obtoženec kriv ali ne. Število je glavno, ki šteje pri takih procesih. Torej, ali je kaj novega, da je rojak Vertin presedel 55 let po nedolžnem v ječi? Zame ne. Pred kratkim sem poročal o dveh Hrvatih, ki sta bila 1. 1903 osumljena umora kontraktorja električne železnice Pittsburgh-Cherleroy. Eden je bil usmrčen v Washingtonu, Pav drugi pa je dobil dosmrtno ječo. Leta pozneje pa je na smrtni postelji priznal umor kontraktorja neki Italijan. Hrvata, ki je bil obsojen na dosmrtno ječo, so seveda iz pustili, toda oni drugi, ki so mis lili, da so ga poslali v pekel, je šel pa v nebesa, ali k življenju ga niso mogli priklicati. Navedel bi lahko več takih obsodb po okoliščinah, ko so bili ljudje po nedolžnem obsojeni ali ni prostora v enem dopisu Sicer pa imam tudi jaz take izkušnje. Ko mi je bilo šest let so me obdolžili požiga hiše, šele po šestih mesecih pa je storilec priznal, da je on zakuril hišo ki je nam pogorela. Pisma brez podpisov niso do brodošla nikomur. Še ne dolgo tega, ko sem prejel pismo s pod pisom "Ribničanka." V pismu ni bilo slabe vsebine, a kako ga naj upoštevam, ko ne vem, kdo ga je pisal? Pred nekaj leti sem dobival dopisnice zelo surove vsebine. Takrat je še živela moja žena in jih je čitala prej kot jaz. Dočim sem se jaz po žvižgal na taka anonimna pis ma, njo pa je bolelo in pisci teh anonimnih kart so ji pomagali v prezgodnji gf-ob. Toda pisci anonimnih pisem, naj nikar ne mislijo, da so skri ti. Nekega anonimnega ptiča sem zasledoval in mi ni ušel čeprav nisem povzel nobenih korakov proti njemu. Naj ni kar ne misli, da je skrit. Kaj ga je izdalo. Navajanje imena njegovega prijatelja, s katerim se je spri in ga meni prinaša v svojem pismu. Nadalje ga je izdala njegova gorenjščina, ki jo je izrabljal v pisavi, in nje gova pisava. Ko sem o njem poizvedoval, sem zvedel, da je imel že orej opravka s takimi zadevami in ga je nekoč radi tega neki rojak naklestil. Zdi se mi, da so ga nahujskali njegovi pristaši. Pozneje je dejal da me ne pozna. Res me ne pozna, toda pazi naj, da me ne P« tere in slabe in isto velja glede mačeh. Torej rojak Vertin jejbo spoznal. Lahko da bi storil moral navesti, zakaj je zapustil z njim kakor oni rojak na za- očetovo hišo kot 15-letni deček, pa čeprav to nekaterim ne ugaja. Glavno vprašanje je 55-letni zapor ?x) nedolžnem. In zakaj je bi I zaprt? Prišel je k hiši premožnih renčerjev, ki so imeli mlado hčerko. Ker je bil še sam mlad in v okolici ni bilo mladih fantov, sta se močno zaljubila. Ali je to kaj čudnega? Popolnoma nič! Ko sem eital roman "Be padni strani mesta, kajti te vrste plačilo ie najboljše za za hrbtneže. Kdor nima korajže priti na svetlo, je podoben jazbecu, ki se skriva v luknji. Tak izraz ni prestrog za pisce zahrbtnih pisem. %Ko sem preči tal vse doživljaje starega naseljenca, sem jih dal citati neki družini, ki je doma iz Križevske vasi pri Metliki in so ji Bobljiče poznane. Pove Yee Soung Wat. kl dela prt Boeing Alrcraft Co. v Soattlu. Je toliko hvsleien Ameriki, kar pomaga Kitajski da Je prt nakupu bonda sedmega vol nog. poeojlla podpisal Unrle Sama kot njego vega dediča. On Je član unije strojnikov ADF. kakor tudi Judson Klingman. kl mu Js prodal bend. račeve skrivnosti," sem sanjal. | dali so mi. da so se zjokali nad da bi se zaljubil v kakšno hčer- ( usodo njihovega domačina. Toko "hacijendarja" v Mehiki. To- rej rojak Vertin ima morda več da stari naseljenec me Je pre- kot 99 odstotkov čitateljev Pros- I vete na svoji strani, zato naj se Potem je šla Kožica v mesto ne o*ir» na one, ki jih ni niti v šole in nič ni čudnega, da je cn procent, prišel drugi kavalir in se zalju-1 Če se ne bi Opisal s polnim bil v njo. Ali pa je bil zaljub- imenom, bi mi gotovo izvedeli Ijen v premoženje njenih star- kdo da je. Opirali bi se na o^ šev. toda na potu mu je bil tu- koliščine, kje ie bil zaprt. Ko jezemec. Potem je nekdo ubil je prekoračil iz* Mehike mejo očeta in persekutor je dobil ime- Združenih držav, je bilo to gonilno priliko, da se znebi svo- tovo v državi Texas ali pa Ari-jega tekmeca. Posrečilo se mu zoni. Dopisnik se je že enkrat je le deloma Vertin je bil ob- mialil obrniti tja za pojasnila sojen v Ječo. ampak državni ampak ni bilo potreba Veseli pravdnik. ki je sanjaril o bo- smo. da tega ni bilo treba sto-gastvu. Je umoril dekletovo srce riti. Kdo bi se bal če je bil in napravil iz živega bitja mr- po nedolžnem zaprt? Nekoč t vilo in umrlo je od žalosti. * sem poslušal pogovor med Iva- nom Molkom in Jakobom Zupj nom. Urednika Molka je nieij da skrbelo, ker ni imel točneg naslova starega naseljenca i rad bi videl, kdo bi bil iz meti škega okraja. Jakob je odgi varjal, da ne ve. Pozneje pa sofl vse izvedeli in poizvedovanja bila nepotrebna. Da bi se stari naseljenec bo spoznal z rojaki, bi bilo dobri da bi prišel po končani vojni Cieveland, in sicer ub prilil kakšne velike priredbe. Prw stavili bi ga našim ljudem i tista ženska, ki mu je pisala nonimno pismo, bi ga lahko pr< sila oproscenja. Toda danaia priredbe so bolj žalostne, ali \ vojni bo vse bolj veselo sebno veliko veselje pa bo vi dalo, ako bodo Primorci fJridri ženi k Sloveniji. Upajmo, da i to zgodi. Ko je bil stari naseljene mlad, se je uprl šerifu in nj« govim pomočnikom, zato sir ga smatrali za korajžnega stan krajskega fanta. -Tak tudi n ostane in naj ga ne strašijo tist anonimna pisma treh "kikclj Kranjska kri naj nikdar ne "i; fali"! Le še kaj napiši, roja Vertin, kadar se ti vidi potrel no. Zadnje čase sem prejel nek pisem brez uličnega naslov Tako pismo mi pride v roke š( le po osmih ali desetih dnel Tu je moj naslov: Frank Bal bič, 19511 Muskoka ave., Clevt land 19, Ohio. Ali pa ppglejl v sredino številko v imenik tflav nih odbornikov. Frank Barbic. O DELAVSKIH RAZMERAH Milwaukee. Wis.—Pri družb kjer sem uposlen, so pričeli upe ljavati nov sistem delovnih ur Do sedaj smo delali po deset ui na dan in šest dni v tednu, zda pa hočejo upeljati osemurnik ir šest dni v tednu. Delavci so se enostavno t vse mi štirimi uprli tej odredbi. On zahtevajo deseturnik po pet dn na teden. Kako bo stvar izpnd' la, bo pokazala bodočnost. Vse kaže, da bo plača odsekana $H do $20 tedensko, kar znese $60 do $80 mesečno. Delavci bomo kmalu doigral s sedmimi nebesami, z napihnje no prosperiteto, katera jr pac bila samo začasna. Z eno roku smo prejemali dolarje, z drugo jih P* nazaj dajali. Znati ji- treba in gre vse po gladkem nazaj v Mare čase. Šestdeset dolarjev man) plače mesečno niso mačkine solze! Medtem ko pov sod reducira- jo plače oz. delovne ure in nad- urno delo, je pa draginja isti kot je bila. Na tej podlagi bo denar kaj hitro skopnel v delavčevem žepu. Kmalu bo drlo dovi • lavska para pa bo dobila brco po stari navadi.. Š< bivš< ga I»"' sednika Hooverja bi bil» ",i,J poslati v Belo hišo in slika t" bila popolna. Novice prihajajo, da so pri li odslavljati delavce na debelo kaj* Od- v mnogih tovarnah. Mi bomo rr -goče še nekaj tednov na konja, potem pa "ajdi'" V livarni so nastavili ravnatelja, ki je pi i««l ,z ( anda. Livarno hoc> obratovi po svojem. Zadnjič < m rmi jal, du vlada peklenska vr« " on pa se je nasmejal, i bo, ko nastopijo pasji d govoril sem mu. da m' bo motilo, ker jo lahk" F v Alasko. če mi p*ie ' glavo. : j Dobro je. če Je cl<»v< k in frej", kajti delo l»HW ' na klin in gre po svetu Svet je velik in člove» ba. da bi b'I za trse v* ne privezan v enem kraju Frank levi I ne tn >brii tre agitirajtTŽa P*o*rf*¡ ^venski vodniki in preroki 41 m Dr. Iea» Lah (Nadaljevanje) Simon Gregorčič (1844-1906) ;e Začela Gregorčičeva pesniška pot med narod. Obenem tonii svojo težko življensko pet. Mikalo ga je, da bi šel na jf , ! t uda razmere mu tega niso dopuščale; odšel je v bogo-^ leta 1867 pel pri Sv. Duhu na LibuŠnjem novo mašo. w!L1njegova služba je bila v Kobaridu. Usoda ga je zanesla JTV domači kraj, kjer je na-ffdružbo zvesUh prijateljev. Skupno z njimi je ustanovil fft. . . in nevski zbor ter po- Sil KoUrid med najbolj kraje na Goriškem. Tu polni prostosti razmah-njegova mlada pesniška si-i Iz tega časa izhajajo njegove nežne, v narodnem duhu zale pesmi, ki so kmalu našle Lega skladatelja ali pa se po-l ¿o prostih narodnih napevih, J, pr "Njega ni", "Izgubljeni cvet" in dr. . J , . Ko je začel izhajati dunajski -Zvon" ga je navdušeno popravil'in postal njegov glavni jotrudnik. Svoje ime je dolgo skrival pod črko X, toda njegova pesmi so se tako razlikovale od drugih, da so takoj izdajale ime pravega pesnika. Nastala je doba njegovih najlepših poezij, polnih ljubezni do naroda in človeštva, a tudi boja in bolesti s človeško usodo, ki jo je občutil pesnik v lastnem življenju in jo skušal premagati z moškim ponosom, navdušujoč sebe in drugo na delo in boj za zmago resnice in pravice. Pesnik hoče biti pravi narodni pevec in poje v pesmi "Moje gosli": . Čemu mi posli, gosli zlate, srebrne strune, slonast lok, te, slavna vtia, so le zate, na jih nazaj iz mojih rok! Po poslih z javora mi stegni, po takih narod koprni, na nje mi strune tri nategni, domačih glasov strune tri. Odslej so strune resničen izraz njegove srčne krvi. Zdi se mu, da bi stopil med narod in mu žrtvoval to svojo srčno kri: Mojo srčno kri ¿kropite po planinskih solnčnih tleh, kakor seme jo vrzite, po doleh in po bregeh. Iz te krvi bodo pognale tisočere cvetke, ki jih bodo brali dečki in deklice. In srce jim bo ogrelo cvetje vzrastlo iz krvi, da za rod in dom plamtelo bode jim do konca dni. Pesnik gleda v temne čase »vojega naroda in se spomni zvezde, "ki naš rod vodila je." Poln pričakovanja zre v "svitle milijone*' in jih vprašuje, "vrne-li se še kedaj?" In ker zvezde ne dado odgovora, vzklikne iz globin srca: Pridi, zvezda naša, pridi, muc v nas upri oči, "«j moj dom te zopet vidi, zlatu zvezda jasnih dni/ Kakor dekle, ki v sveti noči lsaqnil bi se nad vodo, MuikaI, kaj bo val iumljal, "r svoje, naroda usodo ,)r"r"čmh valih bom iskal. 'ri/™> moje bo domov je, '"•fr,. r,,rmu le te ni? »u razkrilo bo i valovje, '«"li" 'c ,rre~in boji. ko j,, dvignil pogled in za-* P"tujčeno slovensko zem-• mu je zdelo, kakor da je ' •'"n slovanski pergament tu- j svoje besede. la. rl"! ur"*tr<"* »1 ti ravan, ^ tu Pisal svoja dela. f ■ <<"> -,r tul $t ^^ po|jan< ' "" "aia je Uvela. A , , "r» ir tod nal glas , ' ' "»-/ zvene glmtovi, „,, ured' tuj vrt je kras, *'> »orno {/robovi k i ki ,al Je mater "Domovi-vdovo tožno zapuščeni sovražni jo prezira". " »ret tepta z nogami, trm zveeteje te, ,f» tem irtneje te. 1 te ■ aolrami. Ta vera v zmago slovenstva raste čim dalje bolj, dokler se končno ne izlije v veličastni "Pe-pelični noči", kjer pesnik kot svečenik in prerok kliče svojemu narodu: vstani, borni narod moj, do danes v prah teptan, pepel m dan ni dan več tvoj, tvoje je vstajenja dan! Toda v pesnikovi duši se vzbudi težka slutnja. Brez kalvarije ni vstajenja. Ta njegov toliko trpeči narod, ta "trop trpinov", ki ga je pesnik blagoslovil in mu prerokoval vstajenje, bo moral pretrpeti še zadnje, največje trpljenje. V valovih bistre Soče se bo odločala njegova usoda. Tako je nastala ona čudovito preroška oda "Soči", ki jo danes bolj ko kdaj s trepetajočim srcem de-klamlramo in poslušamo. Pesem je čudovit pesniški umotvor, en sam izliv pesnikove domovinske ljubezni in preroškega duha. Kako lepo pozdravlja v začetku svojo znanko Sočo z mladostnimi spomini. Verzi se vsipljejo kakor poskočni valovi preko skal. Naenkrat se reka razlije in pomiri, kot da se je zamislila. In pesnik vprašuje: A ko pridereš na ravnine, zakaj te živa radost mine? Težko se loiii od hribor, zibelke tvojega valovja? Mar veš, da tečei tik grobov, grobov slovenskega domovja? Pesniku se zdi, da gleda pred seboj ogromno solzo. Krasna ti, bittra hči planin! Pa, oh, siroti tebi žuga vihar grozan, vihar straSan, prihrumel z gorkega bo juga, divjal čez plodno bo ravan, ki tvoja jo napaja struga.— Gorje, da daleč ni ta dan! Pesnik vidi v duhu krvavo borbo in naroča naši reki: Tačas pridrvi vse na dan, narasti, vzkipi v tok strašan! Ne stitkaj v meje se bregov, trdita čez branove stopi in tujce, zemlje lačne, vtopi na dno razpenjenih valov. Te veličastne pesmi so odmevale v srcu naroda, ki je obenem z njimi ponavljal pesnikove bo-drilne besede: Dolžan ni samo, kar velemu stan, kar more, to mož je storiti dolžan. (Se nadaljuje) Madžarski vojni zločinci Ženeva. — ONA — Madžarski provizorična vlada je objavila svoj prvi seznam vojnih zločincev, ki obsega 105 imen. V prvi skupini se nahajajo med drugimi tudi dr. Ladislav Bardossy, ki je podpisal vojno napoved Rusiji, Britaniji in Zedinjenim državam, Kari Bartha., Michael Teleky in general Szombathelyi, načelnik generalnega stana madžarske armade. V drugi skupini se nahajajo Bela Imredi in Sztojay in drugi. Sovjetska vojaška komisija ln par nemških arhitektov si ogle-duje o razvaline rasblteg. Berlina, kl je polog Varšave najbolj rasbito mesto v Evropi. Čiščenje rssvslln in ceei je sdaj glavni posel Berllncanov, oslroraa Berllčsnk. kajti moških je malo. Poročevalci sodijo, ds bo vselo 20-30 let predno bo Berlin mogoče ponovno sgradltl ln Isbrlsatl sledove vojne. Domača fronta Office of War Information Washington, D. C. PET ZAHTEV STRICA SAMA Washington. — Vladu mora zahtevati ta teden od svojih državljanov naslednje: 1. Glejte, da boste preživeli počitnice doma in prepustili železnice vojakom na počitnicah, ali ko odhajajo nu pacifiško fronto. 2. Vpišite se v Cadet Nurse Corps in pomagajte zadostiti potrebam na tem polju. (10,000 žena od 17 do 35 let, ki so dovršile high school je potrebno. Informirajte se v svoji lokalni bolnici glede tega brezplačnega učnega tečaja. 3. Hranite papir, odpadke in časopise. Pomanjkanje papirja je še vedno kritično. 4. Pomagajte v svoji občini kot "price pannel assistant." Prostovoljcev silno primanjkuje v tej borbi proti inflaciji in draginji. Obiščite svoj lokulni rationing board, 5. Glejte, da bo vaš pridelek na "Victory" vrtu čim večji in obilnejši. Napravite si zaloge in vkuhajte, kar le morete. Zaloge konzerviranega živeža prihodnjo zimo bodo manjše za civilno prebivalstvo. VOJNI BONDI Washington.-—Dne 0. junija je bilo leto dni, odkar so letala B-29 20. taktične zračne sile prvič poletela in obmetala z bombami Bangkok, v Siamu, s komaj par letali. Danes ima 20. zračna sila najmanj 2000 letal nu bazah na otokih, s katerih napadajo osrčje Japonske same. V ta letala je naložilo ljudstvo Amerike najmanj $ 1.2(H),(MM),(HM). Vojno ministerstvo je stavilo finančnemu ministerstvu nu razpolago številke in druge podatke, da predoči ljudem, ki kupujejo bonde, nu razumljiv način, "kam gre denar . . ." NARODNOSTNE SKUPINE Washington.—31 narodnostnih skupin v Chicagu si je določilo vsoto $75,000,000 za 7. vojno po-sojilo. Tako poroča dr. W W. Sweet in njegov coehairman dr. W. K. Garrison, obe od Nationality Group Division. Dne 3. maja so začele te skupine svojo kampanjo Ae predno je bilo posojilo odprto. Dne 5. maja so prišla naslednja poro čila: Poljaki $2.700 War Ron dov, britanska skupina $100.000, Rusi $25.000, (irki $550,000, Srbi $76.000. Litvancl $55,000. T« skupine nameravajo prirediti mnogo shodov in posebnih prireditev, da se izboljša prodaja bondov. a 28.500 KRŠILCEV KAZNOVANIH Washington. — Različne globe so bile naložene 2H.500 kršilcem Txiredb OPA v teku prvih 4 mesecev tega leta, za prestopke določb za cene, najemnine in racioniranje. Chester Bowles, administrator OPA je objavil ta rezultat široko zasnovane kampanje za izvedbe regulacij OPA. "V štirih mesecih, ki so se zaključili s 30. aprilom, je bilo naloženih 2B.552 kazni—481 je bilo obsodb na ječo—je dejal Bowles. Ta rekordna številka naj bi prepričala vse kršilce, da nastopa OPA zelo resno in da bodo sodišča kaznovala vse kršilce vojnih odredb." • ŠOLARJI KUPUJEJO BONDE Washington. — Treasury War Finance Division je naznanila, du so šolski otroci z nakupom $107,741,730 vojnih bondov od avgusta 1944 naprej pomagali nakupiti 17,595 komadov vojaške opreme—od j čepov do super-fortress. Ta oprema, katere vsak komad nosi ime šole, ki ga je financirala, ohspgu tudi 7,866 ahibulanc, 115 letal za prevažanje ranjencev in 249 lovskih letel. VOJNA PRODUKCIJA Washington.—Fred M. Vlnson, ravnatelj urada za vojno mobilizacijo in za "reconversion," je pozval ameriški narod naj dobro |)u/.i na naš<» vojno produkcijo, dokler ne bo premagana tudi Japonska ln dokler se de-želu ne bo vrnila nazaj na produkcijo za mir. Obenem pa je pohvalil ljudstvo, da je uspelo "dovršiti najbolj čudovito nalogo v vsej svetovni zgodovini." * SEDMO VOJNO POSOJILO Washington.—Transfuzija krvi na bojnem polju je rešila nebroj življenj na bojnem polju. Ako hočemo poslati 10 pintov krvi iz Sari Francises na otok Okinawa, je treba za to $«0. To na najlepši način pojasnuje napis glede sedmega vojnega po-aojila, da je "vsaka stvar na Pacifiku bolj draga." Razdalje so mnogo večje. »0 dolarjev nI mnogo, ako gre za rešitev človeškega življenja. Kupite še več vojnih bondov.—OWI. V Prosvell so dnovne eveto*-ne ln delsvske vesM. Ali jih ¿liste vssk dan? zdravila. Imajo celo nckuk program, namreč samostojno Slovenijo (brez Koroške) v federativni kraljevini Jugoslaviji pod kraljem Petrom U. Program je dalje "protikomunističen," smatra se—p«> besedah dr. Branka Vrčona—za sestavni del redne jugoslovanske vojske. Glede na svete z Nemci, ki so gori omenjene in v zvezi s časom nastanku, pa je upravičen sklep, da je ta program le (tesek v oči, da pa je "Črna roka" v resnici nekakšen domobranski ge-stapo, ki ga uporabljajo Nemci spričo svoje stiske na fronti. In tako trosijo listke s svarili, podpisanimi po naslikani črni roki, njena slika na zidu bodi napoved bodočim ali sled že storjenih zločinov neposlušnim ljudem, Ljudem v Ljubljani skrivnostno izglnjujo. Le nov grob, ki se pokaže ob kakem samotnem gozdu, truplo, ki ga naplavi Sava ali ki ga potegnejo Razmere na Slovaškem ■i-k< V»h bnlnti in aolzi Fašistični domobranski teror nad Slovenci Imenuje se izvršni odbor "Črne roke": Kreiper, Jcločnik, Rup-nikov osebni čuvaj l)žin, t; j. Slavko Krek, Kociper in inž. Sodiš. Kot glavne člane "Črne roke" označujejo poročila Franca Sale-harja, ki deluje na Lipoglavu. V okolici St. Ruperta spadu k taki bandi Oton Podlesnik. Skupino vodita Marko Jakoš, ki ga bomo v tem .spisu še ponovno srečali in Jože Deželen. Glavno oporišče imajo v Adamiču pri llo-mu, Bundaršču, na Svinjskem in Slapšaku na lirastnem, Radi se predstavljajo z novo "ilegalo," ki je zelo priljubljena pri Nemcih. Vodja take ilegale je bil neki Grum, ki je zbral 80 fantov, med njimi so bili tudi voditelji "črne roke": Janez Marn, Rado Prijatelj, Rado Sa-lohar, dr. Smajd, major Bitenc, Smrsu in Križman. Ta motna godlja krvi, solza ln trupel je motna tudi v vsem drugem. Domobranci, "Črna roka," ilegala, vera. Dr. Marjan Zujc trdi, da je "Črna roka" nacionalna, dr. Juvan, da Je klerikalna, Jc pa—zločinska. Na Vrhniki se je 27. IV. 1944 sestal odbor, v katerem sta advokata Marian Marolt in Stanko Zupan, bivši občinski tajnik Je-rina in lekarnar Hočevar Stanko. Duša pa je iugosi, major Vujoscvic Joko. Odbor ima ta svoje delo 4 agente z nemškimi legitimacijami in po 6,000 lir mesečne plače. Naloga teh a-gentov je, odkrivati terensko mrežo in zbirati materjal za "likvidacijo" simpatizerjev OF. Na Dolenjskem je vodja te tolpe Janez Marn, jurist iz Hudega pri Trebnjem, s prevzetim imenom Črtomir, zato se Imenujejo njegovi bandlti večkrat tudi "črtomlrci." Mož je parti zanski dezerter in je imel celo vidno mesto v naši vojski. Je j^a brez prave narodne zavednosti, brez občutka za tovarištvo in požrtvovalnost, ljubitelj lagodnega življenja ln nezdravo ambiciozen. Pozabil je, da so mu Italijani ubili očeta in po žgali hišo. Sam izgubljenec je šel sedaj mini izgubljence in se postavil na čelo bandi, ki mori nedolžne ljudi. Njegov namestnik je bivši jugoslovanski oficir Jože" Saje, doma is Žabjeka, obveščevalec Drago Prijatelj iz Ponikev, intendant Janez Saje, brat Jožeta. Pri sebi imajo tudi duhovnika. Ta odred se po mika po vsej pokrajini. Sestavljen je iz dveh čet, ki imata 17 mitraljezov in več brzostrelk Banda se je pojavila v različnih krajih, pri St. Rupertu, Sv. Kri-žu, Čatežu in Primakovem, v Dolomitih in ua Notranjskem Njena nasilja in zverstva bomo opisali pozneje. V Logatcu se je sestal odbor "Črne roke" 1«. IV. 1944 v žup nišču. Navzoči so bili neki Los-kovšek iz D. Logatca, Cankar iz Nove vasi, Arher, Anton Maček in nam že znani Viktor Berlot tet sklepali o umoru 8 ljudi, ki so Jih tudi tisto noč umorili. O tem pozneje. V Grosupljem ae je krilu "Črna roka" pod nazivom "informacijski štab," ki so mu prlpuduli Kužnik, župan okoliških vasi, Alojz Mehle, Nace Ahlin, Cene Meh le, Zavrl itd., kl ao naravnost strahotno morili vse, kar je prišlo na njihovo listo. O njihovih «verstvih bomo govorili pozneje. "Črna roku" deluje tudi v Trstu, kjer Ima na vesti umor dr. Slauku Vuka in njegove žene. Belogardist Ju/.bec Je sporočil žrtvi smrtno obsoubo. Pojavila se je tudi že na Gorenjskem in na Primorskem. V postojanki Vel. Lašče Je 7 članov "Člfie roke," med njimi brata Ivan in Jože Pečck. lz Medvedjeka pri Vel. Laščah, o-l>a partizanska dezerterja ln bivša belogardista. Zlikovea s«' preoblačita po štirikrat dnevno, stikata med ljudmi, včasih v cl-vilu, včasih v raznih vojsšklh oblekah. Vodja "Črne toke" v K«*evJu je flavelka Danilo, biv. urednik OUZD. Člsnl se shajejo v dveh | iz Ljubilanlce, krik smrtnega strahu v samotni ulici in strel —to so sledovi "Črne roke." Iz objema, od otročičev trgajo očeta in može, od skrbnih starišev fante in dekleta brez obzira, brez izjeme brez milosti. Vse mora pasti, kar se ne ukloni, kar ne veruje, da je vera v nevarnosti, da je zveza z nemškim okupatorjem, reiilna sa Slovence. Ali bodo ljudje spregledali? Se bodo zavedli, da jim sedi na tilniku vedontec, ki jim pije kri? Kdaj, če ne sedaj, bodo zvtgli s sebe ta Jarem? Fašistično-domobranski teror v Ljubljani pa se nadaljuje. Gauleiter dr. Rainer je razpisal mobilizacijo za letnike 1923, 1925, ne meneč se za statut še vedno "italijanske pokrajine," da prebivalci te pokrajine niso vojno obvezni. Zagrozil je celo z rcprcsalljami družinam, če bl ac svojci odtegnili vojaški službi. Bedake ln luhkomiselneŽe, za-peljancc in prlslljcnce |>a je vje-lo to nasilje v svoje mreže, ko so dne 20, IV. 1944 prisegli zvestobo Adolfu Hitlerju, največjemu krvniku slovenskega naroda in človeštva. (Se nadaljuje.) Napisni lir ur j/ Hrudlcj/ Najprej naj nu hitro povem, da slovaške oblasti ne vedo ničesar o tem, kje se nahaja dr. Josip Tiso, duhoven in bivši ministrski predsednik kvizlinške vlade, takozvane "neodvisne slovaške države", kl je kolaborlral z Nemci. Najprej so prihajale z vseh strani vesli, da mu je uspelo skrtti se v Vatikanu, toda zdaj je veči- ntin, kl je še ostal na dobo umetnega blagiNitanju pod nacisti, neobičajno bogata in elegantna obleka prebivalstva. Prestolnica Bratislava je le malo porušena—le eno predmestje je bilo resno poškodovano. Poleg tega so Nemci popolnoma razrušili le pristanišče na Donavi, Rusi so zgradili iz Rumunije cevi (pipe line) za dovoz petro> loja na Slovaško, toda odtod na Češko ga tli mogoče prevažati, kor preveč primanjkuje cistern-skih vagonov. Zdaj je UNRRA privedla iz Rumunijo svoje lastne avtomobile. Razdeljevanje podpore izvršuje mešana rusko-čehoelovaška komisija. Vladu Klementis, slovaški državni tajnik za zunanje zadeve je Izrazil svojo zahvalo za ptal-poro, katero so zavezniki poslali v najbolj ogrožene predele vhodne Slovaške, kjer so silni boji privedli do obširnega opustošenja dežele.—-ONA, na ljudi prepričanih, da mu je dala cerkev zavetje nekje drugje, najbrže v eni nevtralnih držav, morda v Švici. Slovaki niso prijatelji Nemcev, toda priznati je treba, da se je Slovakom dobro godilo, dokler je bila njihova dežela zasedena od Nemcev, torej skozi zadnjih 5 let. V gospodarskem pogledu se je večina ljudi sprijez-niiu s položajem na podlagi načela, da Je treba razmere Izkoristiti na najboljši način. Nemčiji Je bilo seveda prod vsem do tega, da si zavaruje zanesljivo prometno pot v dežele Južnovzhodne Evrope ln na Bal kan, ter jd Je radi tega po svojih najboljših močeh prizadevala na praviti Slovake srečne ln zado voljne. Ko je potem nenadoma zasijala svoboda, je preobrat pri nesel s seboj toliko sprememb, du je nastala na gospodarskem polju precejšnja zmešnjava, v političnem pogledu pa pravi pravcati kaos. Nobena politična stranka si ne upa nastopiti z od Ipčnostjo v teh razmerah. V Sedanji Slovaški obstojata pred vsem dve veliki |>olitični skupini—komunisti In struja slova šklh demokratov, v kateri so ae zbrali vsi elementi, ki niso komunisti. Čistka nacistom naklonjenih elementov nupreduje radi tega le zelo počusi in tudi obnova od-nolajev s Čehi se ra/vlja zelo polagoma. Povratek židovskega /uplenjenega Imetja pa Je zadeva, katere se ogibajo vse stranke ko živega ognja. Uradno so bili vsi protižidov-ski zakoni razveljavljeni, toda glaaom Izjave enega slovaških ¿ulov je edins praktična |k>hI*-dica le, da Ju Židom /daj dovoljeno in omogočeno, da m» svobodno kretajo po svoji domaČi semlji. Na Češkem (n na Moruvskem, kjer je ta problem tudi na dnevnem redu, Je jadožaj mnogo manj težak Tam so prevzemali žldovkka imetja izključno le Nemci, kl pa so zdaj tudi sami izgubili vae pravice in imetje. Vlada ima torej dovolj imetja na rarjmlago, da |*»vrne, kar jim gre, vsem onim, ki so bili »»ško-dovsni. Ns Slovaškem so pre- ( v/Hi židovska imetja |>o večini bunkerjih na levem biegu R|r»'' «lovski sam» In so kljub temu Ko0 adth pretek In:« decembra Je obležala dežela v Izčrpanosti umiranja fteat mese rev Je preteklo, bata mir in red le vedno nista nastopila po vsej deželi Najbolj oči vidna poteza grškega političnega življenja je, da vlada nima nobenega vpliva. Sedanji ministiaki predsednik je prav kot njogov prtaihodlilk pral vplivom oe