DRAGO HUDE: K šolski reformi. Duh časa zahteva, da se na vsem svetu v vseh državah reorganizuje ves družabni red, da se vsi stanovi, instituti in vse naprave prilagode duhu časa. V času, ko si Jugoslavija gradi svojo podlago, ne sineiiio tudi ini — šola in učiteljstvo — ki smo eden najbistvenejših in najtrdnejših njenih stebrov, držati križem rok; deiati moranio, podajati moiamo tudi mi svoje misli o preustrojitvi našega šolstva, staviti moraino svoje nazore in predloge, zakaj samo nekatere glave nimajo vsega v možganih, in več glav — vee niisli, da ne bomo dobili zopet šolskega zakona, ki bi nas dušil kot mora. Vsaki državi mora biti ležeče na teni, da ima kar najboljše šolstvo. Dandanes ne zadostuje, da imajo vlade močno finančno in politiško reprezentanco; danes merimo državo po izobrazbi, kulturi njenega ljudstva. Uandanes le ona država kaj velja, za katero stoji ljudstvo na višku kuiture. Tudi vojaštvo se bo v prihodnosti inoralo umakniti in dati prednost — n;ioi šoli. Zato pa poudarjain: Ni sanio naša dolžnost skrbeti za dobro šolo, nego je to najsvetejša dolžnost države same da si izboljša šolske razinere in dvigne izobraženost ljudstva na časovni višek kulture. Naša dožnost pa je, da državo v tem stremljenju po svojih močeh in znanju podpiramo; saj bo to v korist nani — moralno in materialno. Naša Zaveza nam je načrt o organizaciji šolstva že natisnila in doposlala; vsak izmed vas torej ve, v kakšnem štadiju se trenutno nahaja preustrojitev. Ne bo pa preveč, ako tukaj poudarim, da pri svojem načrtu Zaveza ni imela ravno srečne roke. Taka misel mi sili v glavo, ko se spomnim, kako nas je pri dostavi teh knjižic pozvala, naj o tem predmetu razpravljamo; ni pa čakala naših izpreminjevalnih predlogov, temveč isti dan načrt predložila v odobritev deželni vladi, predsedništvu ministrstva, naučnemu ministru in menda tudi drž. predstavništvu. Naši protipredlogi bodo pač zato menda že prepozni; zakaj ,,Uč. T." piše v št. 16. z dne 16. aprila t. 1.: ,,Glede šolskih upraviteljev se je anketa izrekla za stališče našega načrta, ker je utemeljeno z zgoraj omenjenim demokratizmom in samoodločbo. Kolikor vemo, je 90 % učiteljstva za to določbo našega načrta ..." Zato, ker že sklepajo, bodo naši predlogi inorda prepozni, ali zavzeti moramo svoje stališče že zaradi tega, da pokažemo, kako Zaveza ne bi smela postopati. Pač ni treba poudarjati, da trditev ,,Uč. Tova- riša" o 90 % učiteljstva glede šol. upraviteljev — njegova izvolitev v lokalnem učiteljstvu menda ne bo resnična. Prej bi rekel, da bo 90 % proti takemu načrtu; no, pa o tem pozneje. Mislim, da bi se moralo postopati sledeče: Učit. društva bi sestavila svoje predloge glede reformiranja šol. Ti predlogi bi se stekali pri Zavezi, ki bi na osnovi vseh dopisov sestavila načrt, ki se naj bi eventualno predložil lokalni vladi. Tudi druge pokrajinske organizacije bi na enak način napravile svoje načrte. Vsi ti načrti bi se koncentrirali v Beogradu v anketi za preustrojitev ljudskega šolstva, oziroma — kakor ga imenujem jaz — osnovnega šolstva. V to anketo bi volilo učiteljstvo vse Jugoslavije svoje delegate, in sicer na 1000 enega. Anketo bi iz vseh načrtov sestavil en dovršen načrt vsega preustroja, ki bi se predložil narodnemu predstavništvu v sprejem in potrditev. Na ta način bi bila dana vsakemu poedincu prilika, da pomore po svoji moči velikanski zgradbi. Beogradsko anketo bi zdrževala država na svoje s*roške, ker bi ona imela od nje vse koristi. Mi pa, kakor sem že rekel, hočeino tudi post festum podati svoje misli o teni predmetu. Glavne smernice so: Šolstvo bodi 1. državno; država ga vzdržuje in nadzira po organih, ki jih izvoli učiteljstvo; 2. centralistično; vse mase naj bodo deležne blagoslova, ki izvira iz šol. Ljudska šola, oziroma osnovna je fundament, na katerem se gradi nadaljnja ljudska izobrazba, ona še ne vzgaja stanov, ampak le nudi tcmelje za stanovsko izobrazbo. Ker so ti iemelji povsod enaki, zato bodi osrovna šc-la po vseh krajih Jugoslavije enaka. Malenkosti se prilagodijo krajevnim razmeram. Osnovna šola, o kateri nam je tu govonti, mora biti zgrajena na samostojni irdni podiagi, do katere ne bodo imeli ne vpliva ne moči valov dne\nega politiškega in gospodarskega /ivljenja in pa ljudje, M ne razumejo naloge šole. Opomba uredništva: Zaveza je postopala tako, kakor je morala. Izvolila je svoj odsek za preustrojitev šolstva, ki se je takoj lotil dela in ga tudi dovršil. Elaborat je prišel v roke vsem članom Zaveze in vsem poklicanim činiteljem, ki so naš načrt resno in stvarno premotrili. Če bi Zaveza ne izdelala načrta, ampak bi lovfla predloge in nasvete križem sveta, bi še danes ne imeli ničesar v rokah. Saj vemo, kako se godi s takimi vprašanji! Zaveza pa nam je dala temelj, ki je na njem dalje snovala ljubljanska anketa in ki ga proučavajo v Beogradu in Zagrebu. Tako stojimo na trdnih tleh, kar je vsekakor bolje, nego da bi plavali po zraku. Izdelki teh anket pridejo z našim načrtom vred v splošno razpravo javnosti, in takrat bo dana vsakomur prilika, da po mili volji izpreminja bistvo in odstotke! Končno besedo pa izreče Narodno predstavništvo. Mislimo, da je to dovolj demokraško in stvarno, pa moramo biti Zavezi le hvaležni, da je izprožila plaz, ki poruši staro in nam prinese novo šolo. Ko bi Zaveza ne dala iniciative in materiala, bi pikolovci in doktrinarji še danes mirno sedeli na zapečkih. — Predloge tov. Hudeta smo izročili vodstvu Zaveze, da jih porabi na pristojnem mestu.