UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA Vesna MIHELIČ ORAŽEM ZNANJE IN STALIŠČA ANKETIRANCEV O VELIKIH ZVEREH V FORMALNIH IN NEFORMALNIH UČNIH OKOLJIH DOKTORSKA DISERTACIJA Ljubljana, 2022 UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA Vesna MIHELIČ ORAŽEM ZNANJE IN STALIŠČA ANKETIRANCEV O VELIKIH ZVEREH V FORMALNIH IN NEFORMALNIH UČNIH OKOLJIH DOKTORSKA DISERTACIJA KNOWLEDGE ABOUT AND ATTITUDES TOWARD LARGE CARNIVORES IN FORMAL AND INFORMAL LEARNING ENVIRONMENTS DOCTORAL DISSERTATION Ljubljana, 2022 “The highest result of education is tolerance.” (Hellen Keller) Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 Na podlagi Statuta Univerze v Ljubljani ter po sklepu Senata Biotehniške fakultete in sklepa Komisije za doktorski študij Univerze v Ljubljani z dne 8. 11. 2016 je bilo potrjeno, da kandidatka izpolnjuje pogoje za opravljanje doktorata znanosti na Interdisciplinarnem doktorskem študiju Bioznanosti, znanstveno področje biologija. Raziskovalno delo je potekalo v Delovni skupini za biološko izobraževanje, na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete. Za mentorja je bil imenovan doc. dr. Iztok Tomažič. Komisija za oceno in zagovor: Predsednik: izr. prof. dr. Jelka STRGAR Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta Član: doc. dr. Tomaž SKRBINŠEK Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo Član: prof. dr. Andrej ŠORGO Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo Datum zagovora: 11. 11. 2022 Vesna Mihelič Oražem III Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA ŠD Dd DK UDK 37.011.3-052:369.111.7(043.3) KG velike zveri, medved, volk, ris, stališča, prepričanja, znanje, delavnice, pouk, učenci, dijaki, obiskovalci, živalski vrt AV ORAŽEM, Vesna, prof. biol. in gosp. SA TOMAŽIČ, Iztok (mentor) KZ SI-1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101 ZA Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Interdisciplinarni študijski program Bioznanosti, znanstveno področje biologija LI 2022 IN ZNANJE IN STALIŠČA ANKETIRANCEV O VELIKIH ZVEREH V FORMALNIH IN NEFORMALNIH UČNIH OKOLJIH TD Doktorska disertacija OP X, 142 str., 4 sl., 3 pril., 189 vir. IJ sl JI sl/en AI Velike zveri ogrožajo različni dejavniki, eden pomembnejših je sprejetost vrst v javnosti. Poznavanje stališč in znanja ljudi je postalo osrednji cilj varstvene biologije, pri čemer se pomemben vpliv pripisuje izobraževanju. V raziskavi smo se osredotočili na ovrednotenje znanja in stališč o velikih zvereh med ciljno širšo javnostjo, učenci in dijaki, ter analizirali dejavnike, ki vplivajo na oblikovanje stališč in izgradnjo znanja. V obliki samoporočil smo pridobili informacije o stališčih, preko preizkusov znanja pa smo ovrednotili vpliv znanja na stališča 2218 sodelujočih. Rezultati kažejo, da znanje in raven izobrazbe v največji meri vplivata na varstvena prepričanja obiskovalcev živalskega vrta o velikih zvereh. Količina znanja je bila povezana s pozitivnimi in negativnimi prepričanji, stopnja izobrazbe pa je omilila ohranjanju nasprotujoča prepričanja. Kot pomemben dejavnik se je izkazal tudi spol. Dijaki so v splošnem izkazali pozitivna stališča, vendar pomanjkljivo znanje o volkovih. Smer izobraževanja je vplivala tako na stališča kot tudi na znanje, spol pa je bil povezan le s stališči dijakov. Na interes za učenje o volkovih so vplivali letnik izobraževanja, spol in prisotnost lovca v družini. Opazovanje volka v naravi pa je bilo povezano z manj izraženega strahu in posledično višjim sprejemanjem vrste. Pri raziskovanju vpliva različnih učnih metod v povezavi z volkovi smo zaznali doprinos vseh načinov izobraževanja, pri čemer je imela delavnica z aktivno udeležbo dijakov v spremenjenem učnem okolju največji učinek. Znanje je pomembno vplivalo tudi na oblikovanje stališč do medvedov. Spol in neposredna izkušnja sta pomembno vplivala tako na izražanje stališč kot tudi na količino znanja. Vpliv pouka je bil povezan s količino znanja, ne pa tudi s splošno spremembo stališč do medvedov. IV Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 KEY WORDS DOKUMENTATION DN Dd DC UDC 37.011.3-052:369.111.7(043.3) CX large carnivores, bear, wolf, lynx, attitudes, beliefs, knowledge, workshops, instructions, students, visitors, zoo AU ORAŽEM, Vesna, prof. biol. in gosp. AA TOMAŽIČ, Iztok (supervisor) PP SI-1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101 PB University of Ljubljana, Biotechnical Faculty, Interdisciplinary Doctoral Programme in Biosciences, Scientific Field Biology PY 2022 TI KNOWLEDGE ABOUT AND ATTITUDES TOWARD LARGE CARNIVORES IN FORMAL AND INFORMAL LEARNING ENVIRONMENTS DT Doctoral dissertation NO X, 142 p., 4 fig., 3 ann., 189 ref. LA sl AL sl/en AB Large carnivores are threatened by various factors, one of the crucial being public acceptance. Researching attitudes and knowledge has become a central goal of conservation biology, with a significant impact attributed to education. This research focused on the evaluation of knowledge and attitudes toward large carnivores among the targeted general public and students. Besides, factors that influence attitude formation and the amount of knowledge were analyzed. In the form of self-reports, we obtained information on attitudes, and through knowledge tests, we evaluated the impact of knowledge on the attitudes of 2218 participants. Knowledge and education level have the greatest impact on zoo visitors’ conservation beliefs. The first was associated with positive and negative beliefs, and the latter mitigated the opposing beliefs. Gender also proved to be an important factor of influence. Students showed positive attitudes in general, but their knowledge of wolves was lacking. Type of education influenced both attitudes and knowledge, while gender affected only students’ attitudes. Interest in learning was influenced by study year, gender, and the hunter in the family. Seeing wolf in nature correlated with less pronounced fear and consequently higher acceptance of the species. In the case of wolves, a positive contribution of all teaching methods was detected, with the student-centered out-of-school workshop having the greatest impact. Knowledge significantly shaped students’ attitudes towards bears, while gender and direct experience affected knowledge and attitudes. The impact of instructions was related to the amount of knowledge, but not the general change in attitudes toward bears. V Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 KAZALO VSEBINE KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA ............................................ IV KEY WORDS DOKUMENTATION ........................................................................... V KAZALO VSEBINE .................................................................................................... VI KAZALO ZNANSTVENIH DEL ............................................................................ VIII KAZALO SLIK ............................................................................................................ IX KAZALO PRILOG ........................................................................................................ X 1 UVOD S PREDSTAVITIJO PROBLEMATIKE, CILJEV IN ZNANSTVENIH VPRAŠANJ ...................................................................................................................... 1 1.1 OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA ............................................. 1 1.1.1 Velike zveri na območju Slovenije in širše ........................................................... 1 1.1.2 Dejavniki vpliva na ohranjanje velikih zveri ....................................................... 2 1.1.3 Stališča in njihova povezava z vedenjem .............................................................. 4 1.1.4 Vpliv različnih dejavnikov na oblikovanje stališč ............................................... 8 1.1.5 Pomen izobraževanja pri oblikovanju stališč in vedenja .................................. 11 1.2 RAZISKOVALNI CILJI IN VPRAŠANJA ............................................................. 13 2 ZNANSTVENA DELA .............................................................................................. 17 2.1. ZNANJE IN STALIŠČA DIJAKOV SREDNJIH STROKOVNIH ŠOL O VOLKOVIH ................................................................................................................... 17 2.2 OHRANJANJE VOLKOV PREKO IZOBRAŽEVALNIH DELAVNIC: KATERA UČNA METODA JE NAJBOLJ UČINKOVITA? ........................................................ 35 2.3 ZNANJE IN STALIŠČA UČENCEV IN DIJAKOV DO RJAVEGA MEDVEDA ( Ursus arctos L.): ALI LAHKO VEČ ZNANJA ZMANJŠA STRAH IN PRIPOMORE K PRIZADEVANJEM ZA OHRANJANJE? ................................................................ 53 2.4 DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA VARSTVENA PREPRIČANJA OBISKOVALCEV ŽIVALSKEGA VRTA IN NA NJIHOVO ZNANJE O VELIKIH ZVEREH LETA 2009 IN DUCAT LET KASNEJE...................................................... 72 3 RAZPRAVA IN SKLEPI ........................................................................................... 90 3.1 RAZPRAVA ............................................................................................................. 90 3.1.1 Znanje in vpliv pouka na oblikovanje stališč do velikih zveri .......................... 90 3.1.2 Vpliv stopnje in smeri izobrazbe na znanje in stališča o velikih zvereh .......... 93 3.1.3 Vpliv spola na znanje in stališča o velikih zvereh .............................................. 95 3.1.4 Pomen izkušnje na znanje in stališča o velikih zvereh ...................................... 96 VI Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 3.1.5 Vpliv območja bivanja na znanje in stališča o velikih zvereh .......................... 97 3.1.6 Prisotnost lovca in reja pašnih živali v domačem okolju in njihov vpliv na znanje in stališča o velikih zvereh ................................................................................ 98 3.1.7 Drugi dejavniki vpliva na znanje in stališča o velikih zvereh .......................... 99 3.2 SKLEPI ................................................................................................................... 100 4 POVZETEK .............................................................................................................. 105 4.1 POVZETEK ........................................................................................................... 105 4.2 SUMMARY ........................................................................................................... 107 5 VIRI ........................................................................................................................... 110 ZAHVALA PRILOGE VII Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 KAZALO ZNANSTVENIH DEL Znanstveno delo 1: Oražem V., Tomažič I. 2018. The voccational upper secondary schools students' knowledge and their attitudes toward wolves. Journal of Baltic Science Education, 17: 918–934 .................................................................................................. 17 Znanstveno delo 2: Oražem V., Tomažič I., Kos I., Nagode, D., Randler, C. 2019. Wolves' conservation through educational workshops: which method works best? Sustainability, 11: 1–17 .................................................................................................. 35 Znanstveno delo 3: Oražem V., Smolej T., Tomažič I. 2021. Students' attitudes to and knowledge of brown bears ( Ursus arctos L.): can more knowledge reduce fear and assist in conservation efforts?. Animals, 11: 1–18 ......................................................... 53 Znanstveno delo 4: Oražem V., Majić Skrbinšek A., Šorgo A., Tomažič I. 2022. Factors affecting zoo visitors’ conservation beliefs and knowledge of large carnivores in 2009 and a dozen years later, 14: 1–17 ................................................................................... 72 VIII Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 KAZALO SLIK Slika 1: trikomponentni model stališča kot skupnega vrednotenja (povzeto po Bizer, 2004) ................................................................................................................................. 5 Slika 2: utilitaristični in varstveni pogled ter njun vpliv na stališča, tudi o velikih zvereh (prirejeno po Gifford in Sussman, 2012) .......................................................................... 6 Slika 3: komponente t. i. vedenjskega namena, ki po Ajznu (1991) vodi v dejansko vedenje .............................................................................................................................. 7 Slika 4: razdelitev raziskave (z navedenim skupnim številom sodelujočih) na štiri sklope (pri vsakem navedeno število zajetih anketirancev in raziskovalni cilji) ....................... 14 IX Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 KAZALO PRILOG Priloga A: Vprašalnik o volkovih, uporabljen za pridobivanje podatkov v sklopu člankov The vocational upper secondary schools students’ knowledge and their attitudes toward wolves in Wolves’ conservation through educational workshops ....................... 2 Priloga B: Vprašalnik o medvedih, uporabljen za pridobivanje podatkov v sklopu članka Students’ attitudes to and knowledge of brown bears (Ursus arctos L.): can more knowledge reduce fear and assist in conservation efforts? ............................................... 5 Priloga C: Vprašalnik o velikih zvereh, uporabljen za pridobivanje podatkov v sklopu članka Factors affecting zoo visitors’ conservation beliefs and knowledge of large carnivores in 2009 and a dozen years later ....................................................................... 7 X Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 1 UVOD S PREDSTAVITVIJO PROBLEMATIKE, CILJEV IN ZNANSTVENIH VPRAŠANJ 1.1 OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA 1.1.1 Velike zveri na območju Slovenije in širše Velike zveri, kot so rjavi medved ( Ursus arctos L.), volk ( Canis lupus L.) in evrazijski ris ( Lynx lynx L.), že od nekdaj prihajajo v stik in posledično konfliktne situacije s človekom (Breitenmoser, 1998), zaradi česar so bile v obdobju med 18. in 20. stoletjem iztrebljene iz gosto naseljenih predelov Evrope ali pa je njihova številčnost drastično upadla (Breitenmoser, 1998; Chapron in sod., 2014; Linnell in sod., 2009). Od leta 1991 so velike zveri opredeljene kot zavarovane vrste. Poleg vključitve vrst v Uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Uredba …, 2004) in Zakon o ohranjanju narave (ZON-UPB2) (Zakon …, 1999) je bilo prenesenih več mednarodnih in implementiranih nacionalnih dokumentov, ki opredeljujejo obveznosti za varstvo omenjenih vrst. Vse tri vrste velikih zveri danes naseljujejo večji del Evrope in so stalno prisotne na območju Slovenije (Bartol in sod., 2020; Chapron in sod., 2014; Jerina in Ordiz, 2021; Krofel in sod., 2021). Najštevilčnejši predstavnik velikih zveri v Sloveniji je rjavi medved. Zadnja ocena številčnosti, izvedena na podlagi genetskih analiz, je bila izvedena v letu 2015 (Skrbinšek in sod., 2019b). Ker se sistematični monitoring za rjavega medveda ne izvaja, se, predvsem za namene upravljanja, številčnost populacije opredeljuje na podlagi matematičnega modeliranja. Za leto 2018 je matematični model opredelil najvišjo letno številčnost osebkov v populaciji na 975 (875–1130) medvedov (Jerina in Ordiz, 2021). Poleg rjavih medvedov je bilo na območju Slovenije v sezoni monitoringa 2019/2020 prisotnih 16 tropov volkov. Teritorij štirih tropov sega tudi na območje Hrvaške, zato so opredeljeni kot čezmejni. Številčnost volka v Sloveniji je bila v sezoni 2019/2020 ocenjena na 113 (104–129) osebkov (Bartol in sod., 2020). Populaciji obeh vrst, tako rjavega medveda kot volka, sta v Sloveniji opredeljeni kot vitalni in stabilni (Bartol in sod., 2020; Skrbinšek in sod., 2019a). Najmanj pogost in najbolj ogrožen predstavnik velikih zveri pa je evrazijski ris. Predvsem zaradi parjenja v sorodstvu je obstoj dinarske populacije na območju Slovenije močno ogrožen (Sindičić in sod., 2013). V ta namen poteka doseljevanje nesorodnih osebkov iz karpatske populacije. V sezoni monitoringa 2019/2020 je bilo na območju Slovenije zabeleženih 19 (17 rezidentnih in dva doseljena) evrazijskih risov, kar predstavlja minimalno številčnost populacije (Krofel in sod., 2021). Nato je bilo v letih 2020 in 2021 doseljenih še osem dodatnih osebkov (LIFE Lynx, 2021). 1 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 Velike zveri za svoj obstoj potrebujejo velik, zanje primeren življenjski prostor (Gittleman in sod., 2001; Santini in sod., 2013), ki se zaradi majhnosti zavarovanih območij v Evropi ne omejuje le na strnjene gozdne predele kot primarni habitat teh vrst (Linnell in sod., 2001; Santini in sod., 2016). Čeprav so lokalne gostote populacij velikih zveri navadno majhne (Gittleman in sod., 2001; Santini in sod., 2013), lahko pojavljanje velikih zveri tudi na območjih zunaj njihovih naravnih habitatov povzroči potencialne in celo realne konflikte s človekom (Chapron in López-Bao, 2014; Wolf …, 2019). Zaradi prepričanja, da prisotnost teh vrst negativno vpliva na človekov vsakdan, je negativno dojemanje velikih zveri globoko zakoreninjeno (Treves in Karanth, 2003). Omenjene vrste so ogrožene zaradi naravnih dejavnikov, predvsem zaradi delovanja človeka. Zaradi slednjega je bilo iskanje načinov in rešitev za njihovo ohranitev opredeljeno kot prednostna naloga (Redpath in sod., 2017, str. 1). Vedenje velikih zveri je v precejšnji meri plastično, kar jim omogoča preživetje na območjih, ki jih je spremenil človek. Vendar le, če so sprejete s strani tako ljudi kot tudi politike (Chapron in sod., 2014; Reinhardt in sod., 2019). Za dosego le-tega je Heberlein (2012) predlagal tri vidike, ki morajo biti upoštevani pri načrtovanju upravljavskih aktivnosti: kognitivni (npr. izobraževanje), tehnološki (uporaba različnih preventivnih in drugih ukrepov, kot so npr. ograje, odvračala, lov) in strukturni (zakonodaja in druge pravne podlage). Čeprav je strukturni vidik nujno potreben, sam po sebi ni dovolj učinkovit za ohranjanje in uspešno upravljanje z velikimi zvermi (Cimatti in sod., 2021), vseeno pa je ravno zakonsko varovanje vrst omogočilo njihovo ponovno naseljevanje Evrope (Linnell in sod., 2001). Strukturni vidik je tako tesno povezan s tehnološkim, saj je opredelitev velikih zveri kot zavarovanih vrst spodbudilo iskanje načinov, ki bi preprečevali konflikte in omogočali njihov soobstoj z ljudmi (Volski in sod., 2021). Poleg učinkovitosti ukrepov, ki preprečujejo konflikte, kot so škode na človekovem premoženju, pa je izjemnega pomena sprejemanje ukrepov med ljudmi (Volski in sod., 2021). Tu naletimo na povezavo obeh predhodnih še s tretjim, kognitivnim vidikom. Kljub pomembnosti in povezanosti vseh treh vidikov pa je le kognitivni tisti, ki lahko vpliva na spremembo stališč ljudi kot napovedovalcev potencialnih ali dejanskih vedenj. Eno izmed pomembnih orodij, ki vplivajo na izoblikovanje stališč, je zagotovo izobraževanje, ki ga je združenje za varstveno biologijo opredelilo kot enega najpomembnejših ciljev za ohranjanje vrst (Trombulak in sod., 2004). 1.1.2 Dejavniki vpliva na ohranjanje velikih zveri Velike zveri ogrožajo različni dejavniki. Čeprav so nekatere populacije velikih zveri v Evropi opredeljene kot stabilne, pa kljub njihovi številčni rasti dolgoročna vitalnost ni zagotovljena, zaradi česar morajo biti naslovljene vse aktualne in predvidene grožnje (Boitani in sod., 2015). Vse tri vrste velikih zveri ogrožajo predvsem izguba, 2 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 fragmentacija in izolacija habitata, predvsem zaradi razvoja infrastrukture (Boitani in sod., 2015; Ripple in sod., 2014). Zadnje raziskave kažejo, da je na določenih predelih Evrope habitat za velike zveri povsem primeren, saj je pogojen s širjenjem gozdnih površin, zmanjšanjem gostote prebivalstva na podeželju in krčenjem obdelovalnih kmetijskih površin (Cimatti in sod., 2021). Velike zveri pa so odvisne tudi od razpoložljivosti plenskih vrst in drugih virov hrane na določenem območju (Wolf in Ripple, 2016). Poleg ekoloških dejavnikov velike zveri ogrožajo tudi t. i. intrinzični biološki dejavniki, kot je naključna umrljivost (Boitani in sod., 2015). Predvsem rjavega medveda in volka ogroža tudi smrtnost v prometu (Bartol in sod., 2020; Skrbinšek in sod., 2019a). Volku predstavlja dodatno grožnjo tudi hibridizacija s psi (Boitani in sod., 2015). Zaradi sorodnosti in izoliranosti populacije evrazijskega risa na območju Slovenije je posledično ta vrsta v naši državi ogrožena predvsem zaradi parjenja v sorodstvu (Sindičić in sod., 2013). Nezanemarljiv vpliv na ohranjanje in upravljanje z velikimi zvermi imajo antropogeni dejavniki, saj velike zveri navadno ogroža ravno nizka sprejetost s strani posameznih interesnih skupin (Boitani in sod., 2015). Velike zveri lahko ob ponovnem naseljevanju Evrope zasedejo tudi manj primerne habitate, če le niso preganjane s strani ljudi (Reinhardt in sod., 2019). Nezakonit lov namreč še vedno predstavlja grožnjo posameznim populacijam velikih zveri (Boitani in sod., 2015). Ponovnemu naseljevanju lahko sledijo tudi novi konflikti, ki morajo biti ustrezno upravljani, da ponovno ne ogrozijo obstoja vrst (Bautista in sod., 2019). Najpogostejši konflikti se pojavljajo med človekom in dvema vrstama velikih zveri, volkom in rjavim medvedom. Vzroki za konflikte z medvedom so raznoliki (Jerina in sod., 2015). Večina jih je povezanih z medvedjim oportunističnim načinom prehranjevanja (Majić in Krofel, 2016). Zaradi škod na človekovem premoženju in zahajanja v naselja, ker imajo dostop do nezaščitenih virov hrane, se nižje sprejemanje vrste kaže predvsem med rejci pašnih živali in drugimi deležniki s področja kmetijstva, pa tudi med lokalnimi prebivalci (Majić Skrbinšek in sod., 2019). Konflikti z volkom so vezani predvsem na škode na pašnih živalih (Fernández-Gil in sod., 2018). Ravno zato je sprejemanje vrste najnižje med rejci pašnih živali, pa tudi lokalnimi prebivalci, kjer so škodni dogodki pogostejši (Mavec in Majić Skrbinšek, 2020), saj ljudje dojemajo vrsto kot grožnjo (Skogen, 2001; Treves in sod., 2013). Predvsem na območjih Evrope, ki jih volkovi ponovno naseljujejo, se lahko pojavlja pretiran strah pred to vrsto (primer Barkham, 2017). Konfliktne situacije med evrazijskim risom in človekom so v primerjavi z drugima vrstama velikih zveri praktično zanemarljive (Breitenmoser in sod., 2000). Eden izmed glavnih razlogov za ogroženost evrazijskega risa v Evropi je nizko sprejemanje s strani določenih interesnih skupin, predvsem lovcev, in sicer kot posledica konfliktov zaradi plenjenja srnjadi in drugih parkljarjev (Boitani in sod., 2015). Ravno nasprotno je v Sloveniji zabeležena podpora lovcev k ohranitvenim aktivnostim evrazijskega risa (Majić Skrbinšek in sod., 2020), ki je izrednega pomena tako za trenuten obstoj kot tudi za dolgoročno ohranitev vrste. 3 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 Sprejemanje velikih zveri s strani javnosti ima tako velik vpliv na njihovo varstvo in ohranjanje (Majić in sod., 2011). Načrtovanje varstvenih in upravljavskih aktivnosti na področju velikih zveri mora temeljiti na poznavanju stališč javnosti do omenjenih vrst. Zaradi različne narave konfliktnih situacij med posamezno vrsto velikih zveri in človekom ter različnih dejavnikov, ki vplivajo na sprejemanje, mora biti načrtovanje akcij vrstno specifično (Karlsson in Sjöström, 2008). 1.1.3 Stališča in njihova povezava z vedenjem Stališče se nanaša na vrednotenje objekta, ki se izraža na določenem gradientu, in se kaže v naklonjenosti ali nenaklonjenosti do le-tega (Eagly in Chaiken, 1993; Fishbein in Ajzen, 1975; Gall in sod., 1996). Posplošeno lahko trdimo, da so stališča izražena kot »za« ali »proti« objektu (Bem, 1970). Vendar Walley in sod. (2009) izpostavljajo, da se poleg naklonjenih in nenaklonjenih pojavljajo tudi nevtralna stališča. Thurstone (1928) je kot prvi opredelil metodologijo za vrednotenje stališč, lestvico, ki bi zajemala vso paleto mnenj, od najmanj do najbolj naklonjenih, zajemala pa bi tudi neopredeljena mnenja. Ob tem je predlagal, da se rezultate pridobljenih odgovorov predstavi v obliki frekvenčne porazdelitve. Danes uporabljamo številne pristope k meritvi okoljskih stališč in zavesti (Gifford, 2007). Ena izmed uveljavljenih pristopov k meritvi stališč je tudi t. i. Likertova lestvica, psihometrična lestvica odzivov (Likert, 1932). Meritve stališč lahko večinoma izvajamo le posredno, v obliki samoporočil. Sklepamo torej le na podlagi pridobljenih opazovanih odzivov, kot je npr. ocena všečnosti ali nevšečnosti oz. strinjanja ali nestrinjanja z določenim objektom, kar nam kljub temu poda dober vpogled v razumevanje in predvidevanje vedenja človeka (Ajzen in Cote, 2008). Stališče je kot skupno vrednotenje sestavljeno iz treh komponent, in sicer iz kognitivne (prepričanja in razmišljanja o objektu), afektivne (čustva v povezavi z objektom) in konativne (vedenjski namen v povezavi z objektom) (Bizer, 2004; Breckler, 1984; Eagly in Chaiken, 1993; Triandis, 1971). Kljub temu da vse tri komponente vplivajo na oblikovanje stališča, njihovo delovanje ni vedno harmonično. To pomeni, da je lahko določena komponenta pozitivna, druga negativna, njun seštevek pa se izraža v stališču (Bizer, 2004). 4 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 Slika 1: Trikomponentni model stališča kot skupnega vrednotenja (povzeto po Bizer, 2004) Ocena določenega objekta se torej lahko odraža v različnih prepričanjih, interpretacijah in čustvenih odzivih (Wood, 2000). Že sama prisotnost različnih čustev lahko privede k manj stabilnemu izoblikovanju stališč (k t. i. ambivalentnim stališčem). Velike zveri spadajo med t. i. karizmatične vrste, ki v ljudeh vzbujajo tako strah kot tudi občudovanje (Linnel in sod., 2000), kar povzroča sočasno naklonjenost in nenaklonjenost (Olson in Maio, 2003). Stališča naj bi se po Jungu (1971) izražala znotraj širše definicije pripravljenosti psihe, da deluje ali reagira na določen način. Nekateri avtorji (Wilson in sod., 2000) menijo, da se pri posamezniku lahko pojavijo tudi t. i. »dvojna stališča«, pri katerih ne gre za razlike v čustvovanju, pač pa za proces spreminjanja stališč. Kljub temu da se stališče do objekta spremeni, pa novonastalo (eksplicitno) ne nadomesti prvotnega (implicitnega) stališča, ampak ga le zamenja. Stališče, ki ga posameznik izraža, je odvisno od zmožnosti kognitivnega priklica, saj je implicitno stališče shranjeno v nezavednem, eksplicitno pa v spominu in je zato lažje dostopno (Wilson in sod., 2002). Predhodno je tudi Jung (1971) trdil, da stališča pogosto obstajajo v parih, pri čemer je eno zavedno, drugo nezavedno. Omejitev raziskav, izvedenih na podlagi samoporočilnih lestvic, je pridobivanje eksplicitnih in ne implicitnih stališč posameznikov (Tomažič, 2009). Poleg t. i. ambivalentnih in dvojnih stališč se pri posameznikih pojavljajo tudi nevtralna stališča. Edwards in Ostrom (1971) sta izpostavila, da je nevtralno stališče lahko posledica posameznikovih predhodnih izkušenj. Tako naj bi nevtralnost izvirala iz pomanjkanja izkušenj z objektom ali bila posledica pridobljenih le nevtralnih ali uravnoteženih pozitivnih in negativnih izkušenj. Poleg nevtralnosti do določenega objekta in informacij o njem pa se pri določenih posameznikih lahko izraža tudi t. i. namerna nevednost (ang. strategic/wilful ignorance) (Bell in sod., 2017). Posameznik lahko namerno zavrača nove ali prezira že pridobljene informacije o objektu. Kot primer sta preziranje informacij o onesnaževanju okolja ob nakupu letalskih kart (Thunström in 5 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 sod. 2014) ali hkratno izražanje skrbi glede odgovornega ravnanja ljudi in zavračanje informacij o specifičnih mesnopredelovalnih praksah (Onwezen in van der Weele, 2016). Prepričanja posameznikov o naravi in njihovih občutjih, tudi do živali, je Kellert (1985, 1996) strnil v taksonomijo osnovnih vrednot oziroma stališč. Kasneje sta Gifford in Sussman (2012) predlagala, da se za stališča v povezavi z ohranjanjem narave in okolja uporablja dva pogleda/dimenziji, in sicer utilitaristični in varstveni. Utilitaristični pogled zajema predvsem zanimanje za koristi, ki nam jih nudi narava, in vrednost le-teh. Nasprotno se varstveni pogled opira na ohranjanje narave kot take in izraža zavedanje o njenem pomenu, ki ne temelji na koristih za posameznika. Izražanje namerne nevednosti bi lahko v povezavi z velikimi zvermi, poleg splošnega utilitarnega ali varstvenega pogleda, sprožala tudi prisotnost različnih čustev, predvsem jeze ali strahu. Tip in predvsem način posredovanja informacij osebam, ki le-teh pravzaprav nočejo, ostajata vrzel v znanju in predstavljata velik izziv tudi na področju ohranjanja in upravljanja z velikimi zvermi. Slika 2: Utilitaristični in varstveni pogled ter njun vpliv na stališča, tudi do velikih zveri (prirejeno po Gifford in Sussman, 2012) Oblikovanje stališč in njihovo spreminjanje sta obravnavana z različnih perspektiv. Perspektive obdelave informacij (ang. information processing perspectives) (Hovland in sod., 1953; McGuire, 1972) temeljijo na predpostavkah vedenjske teorije (Doob, 1947; Fishbein, 1963; Staats in Staats, 1958) in opredeljujejo stališča kot rezultat informacij, pridobljenih o objektu. Posledično se lahko spremenijo na podlagi prepričljive komunikacije in sprejetja novih informacij (Ajzen in Fishbein, 2000), saj način pridobitve informacije (posredno ali neposredno) pomembno vpliva na stališča (Olson in Maio, 2003). Pomemben pa je tudi tip informacije, saj negativna informacija vpliva na stališča v večji meri kot pozitivna (Ajzen, 2001). Iskanje in pridobivanje informacij v realnem času lahko privede do polarizacije evalvacije posameznika (Tesser in Contee, 1975; 6 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 Tesser in Leone, 1977; Tesser, 1978), posledično lahko pozitivna stališča do objekta postanejo še bolj naklonjena, negativna pa se še okrepijo in postanejo še bolj nenaklonjena (Ajzen in Fishbein, 2000). Omenjena perspektiva oblikovanja in spreminjanja stališč ne zajema vpliva čustev, zato je po mnenju nekaterih raziskovalcev (Ajzen in Fishbein, 2000) preveč posplošena. Nasprotno, model pričakovanja in vrednosti stališč (ang. expectancy – value model of attitude) (Feather, 1959, 1982) vključuje tudi vlogo čustev in razmišljanj ter nadalje evalvacije. Stališče posameznika se tako oblikuje na podlagi subjektivnih vrednot in evalvacij atributov, povezanih z objektom. Ključen vpliv pa imajo povezave med omenjenimi dejavniki, saj prepričanje povezuje objekt z določenimi atributi. Močnejša je povezava med objektom in atributi, močnejše je prepričanje (Ajzen in Fishbein, 2000). Verplanken in sod. (1998, cit. po Ajzen, 2001) so izpostavili lažji priklic afekta pri vrednotenju določenega objekta kot pa kognicij. Poleg lažjega priklica pa afektivni del navadno prevlada nad kognitivnim (nad prepričanji posameznika) (Lavine in sod., 1998, cit. po Ajzen, 2001), kar je pomembno upoštevati tudi v primeru velikih zveri. V teoriji načrtovanega vedenja (ang. theory of planned behavior – TPB), razširjeni verziji teorije razumne akcije (ang. theory of reasoned action – TRA) (Fishbein, 1967; Fishbein in Ajzen, 1975; Ajzen in Fishbein, 1980), je Ajzen (1991) opredelil tri postavke, ki sestavljajo t. i. »vedenjski namen«, ki nadalje vodi v dejansko vedenje. To so: »stališče do vedenja«, »subjektivna norma« in »zaznan vedenjski nadzor«. Slika 3: Komponente t. i. vedenjskega namena, ki po Ajznu (1991) vodi v dejansko vedenje 7 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 Stališča do vedenja temeljijo na prepričanjih o možnih posledicah določenega vedenja in so lahko ugodna ali neugodna. Subjektivne norme ali družbeni pritiski pa temeljijo na prepričanjih glede normativnih pričakovanj drugih ljudi. Zaznan vedenjski nadzor predstavlja zaznano zmožnost ali težave pri uveljavljanju določenega vedenja in temelji na prepričanjih o dejavnikih, ki spodbujajo ali ovirajo to vedenje. Človekov namen za izvedbo določenega vedenja je bolj prisoten takrat, ko so stališča in subjektivne norme do vedenja ugodni, zaznan nadzor pa večji. Ko pa se pojavi priložnost, človek načrtovano vedenje navadno tudi izvede (Ajzen in Fishbein, 2000). 1.1.4 Vpliv različnih dejavnikov na oblikovanje stališč Stališča posameznika se oblikujejo na podlagi delovanja različnih dejavnikov, kot so prepričanja (kognicije), afekti in čustva, vedenja in biološke predispozicije. Na stališča do okolja in narave vplivajo starost, spol, socialnoekonomski status posameznika, kraj bivanja (urbano ali ruralno okolje), politična opredelitev, narodnost, verska prepričanja, vrednote, izobrazba, izkušnje in pridobljeno znanje (Gifford in Sussman, 2012). Na izoblikovanje javnega mnenja vplivajo tudi stališča do t. i. ambasadorskih vrst, ki se nanašajo na popularne in karizmatične vrste, kamor uvrščamo tudi velike zveri (Kalterborn in sod., 2006). Kellert (1980, 1994) je izpostavil, da na proces izoblikovanja stališč do živali vpliva splošno vrednotenje prostoživečih živali, in ga opredelil kot enega izmed najpomembnejših dejavnikov vpliva. V zadnjem času postajajo veliko bolj raziskani tudi biološki dejavniki. Predpostavlja se, da je človekova naklonjenost do določenih živalskih vrst v določeni meri evolucijsko pogojena, saj so tudi genetski dejavniki tisti, ki vodijo v oblikovanje stališč do živali (Clayton in sod., 2009; The Biophilia Hypothesis, 1993). Primer t. i. biološkega vpliva je razlika med spoloma. Znano je, da so dečki bolj naklonjeni domorodnim prostoživečim in eksotičnim živalskim vrstam, deklice pa tistim, ki nastopajo v vlogi ljubljenčkov (Lindemann-Matthies, 2005). Prav tako je za ženske značilno, da izražajo večjo skrb za okolje (Blocker in Eckberg, 1997; Gutteling in Wiegman, 1993; Tikka in sod., 2000; Zhang, 1994), čeprav je lahko njihovo okoljsko znanje manjše (Arcury in Christianson, 1993; Dahlgren in sod., 1977; Gambro in Switzky, 1999; Kellert, 1985a) in dejansko prookoljsko vedenje manj pogosto (Arcury in Christianson, 1993; Gambro in Switzky, 1999). Ta dognanja kažejo, da okoljsko znanje ni nujno povezano z izražanjem skrbi za okolje (Gifford in Sussman, 2012). Manj znanja o okolju in večja skrb naj bi bila pri ženskah povezana s splošno manjšim zanimanjem za naravoslovje in višjo stopnjo altruizma (Davidson in Freudenburg, 1996; Dietz in sod., 2002). Stališča do narave torej izhajajo tudi iz prepričanj in čustev posameznika (Pooley, 2000). 8 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 Razlike med spoloma pa se pojavljajo tudi pri izražanju strahu. Strah pred velikimi zvermi se pojavlja predvsem zaradi možnosti napada in posledičnih poškodb (Arrindell in sod., 2003). V večji meri se izraža pri ženskah, saj so z evolucijskega vidika zaradi nižjih fizičnih sposobnosti v manjši meri zmožne ubežati plenilcem, kar se izraža v t. i. protiplenilskem vedenju (Prokop in Fančovičová, 2010; Roskaft in sod., 2003; Shaw, 1977), ki ga pogojuje ravno strah, kar je v teoriji o biološki pripravljenosti leta 1971 opisal Seligman (cit. po Merkelbach in Muris, 2001). Strah kot negativno čustvo lahko vpliva tudi na manjši interes za učenje o zvereh, npr. volkovih (Glikman in sod., 2012). Nekateri avtorji (Arrindell in sod., 2003; Kaltenborn in sod., 2006; Kellert, 1987) so zato opredelili spol kot pomemben dejavnik vpliva na izoblikovanje stališč do živali, čeprav vpliv le-tega na sprejemanje živali ni povsem enoznačen (npr. Prokop in Tunnicliffe, 2010; Williams in sod., 2020). Poleg bioloških dejavnikov pa gre pomemben vpliv pripisati tudi psihosocialnim in kulturnim (The Biophilia Hypothesis, 1993), kamor sodita dojemanje živali in poznavanje interakcij med človekom in živalmi (Kellert, 1994). Dojemanje velikih zveri je pogojeno s filogenetsko sorodnostjo živalske vrste in človeka, značilnosti živali, kot so estetska vrednost, inteligentnost, velikost in druge morfološke značilnosti, način gibanja, potencialna nevarnost za človeka ter njegovo lastnino in kulturnozgodovinsko ozadje (Burghardt in Herzog, 1980; Kellert, 1985). Lindemann-Matthiesova (2005) je na podlagi raziskave med več kot 4000 učenci izpostavila, da posamezniki različno dojemajo posamezne skupine živali zaradi bioloških predispozicij (genov) (npr. živalim, ki so za človeka v preteklosti predstavljale nevarnost, smo manj naklonjeni), kulturnih dejavnikov (npr. živalim pripisujemo različne lastnosti, kot so prijazni medved, zlobni volk), trenutne aktualnosti (npr. krovne vrste so večkrat medijsko izpostavljene v luči naravovarstva), nenazadnje pa tudi zaradi značilnosti dojemanja otrok, ki živali, ki so v njihovem okolju manj opazne, ne zaznajo. V evropskem prostoru sta strah in negativno dojemanje predvsem volkov globoko zakoreninjena, saj je negativno predstavljanje vrste kot plenilca prisotno že v pravljicah (Kellert, 1985b; Prokop in sod., 2011; Røskaft in sod., 2003; Røskaft in sod., 2007). Izoblikovanje predstav tako ne temelji na neposredni izkušnji posameznika, ki promovira oblikovanje pozitivnih stališč (Tomažič, 2011), temveč v kulturnozgodovinskem ozadju. Poleg kulturnozgodovinskega ozadja pa se razlike v prookoljskih stališčih odražajo tudi na podlagi osebnostnih značilnosti in vrednot posameznika, socialnoekonomskega statusa, pripadnosti določeni narodnosti, veroizpovedi in politični opredelitvi ter območja bivanja (Gifford in Sussman, 2012). Splošne ugotovitve so, da so prebivalci podeželja, kjer velik delež navadno predstavljajo deležniki s področja kmetijstva, bolj antropocentrični, prebivalci mest pa bolj ekocentrični. Prvi gledajo na pomembnost 9 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 varovanja narave z uporabnega zornega kota, saj nudi pomembne vire, drugi pa vidijo pomembnost varovanja narave kot take (Bjerke in Kaltenborn, 1999; Rauwald in Moore, 2002). Podobne ugotovitve se nanašajo tudi na stališča do velikih zveri, ki kažejo, da prebivalci na območju volka (ali so prepričani v prisotnost volka) izražajo bolj odklonilna stališča do vrste (Bjerke in sod., 1998; Chavez in sod., 2005; Ericsson in Heberlein, 2003; Roskaft in sod., 2007; Williams in sod., 2002). Karlsson and Sjöström (2007) sta velik pomen pripisala tudi bližini volčjega teritorija človekovim naseljem in opredelila vpliv tega dejavnika kot primerljivega s pripadnostjo določeni interesni skupini. Nasprotno pa nekatere študije (npr. Roskaft in sod., 2003) izpostavljajo, da so stališča podeželanov, ki živijo na območju volka, bolj naklonjena v primerjavi s prebivalci podeželja brez prisotnosti volka, kar kaže, da neposreden stik z vrsto lahko vzdržuje nizko toleranco. Prav tako imajo prebivalci območij, kamor se volkovi ponovno vračajo, bolj odklonilna stališča do vrste (Heberlein, 2012). Pri raziskavah stališč splošne javnosti v Sloveniji do medvedov in volkov (Majić in sod., 2019, 2020) tovrsten trend ni bil zaznan. Se pa kaže višje sprejemanje risa med prebivalci alpskega dela, kjer je vrsta manj pogosta (Mavec in sod., 2000). Rezultati nakazujejo, da prisotnost velikih zveri, preko izkušnje opazovanja, lahko pripomore k višji toleranci. V prihodnje pa je pričakovati, da bi se lahko podpora prebivalcev območij Slovenije, ki jih zveri ponovno naseljujejo, lahko zmanjšala zaradi novonastalih konfliktnih situacij. Na prookoljska stališča pa vpliva tudi starost. Veliko študij podpira predpostavko, da mlajši izražajo večjo skrb za okolje kot starejši (Arcury in Christianson, 1993; Klineberg in sod., 1998; Zhang, 1994), kar velja tudi za starostne razlike med otroki in mladostniki (Szagun in Mesenholl, 1993). Podoben trend je bil opažen tudi pri raziskovanju stališč do volkov (Majić in sod., 2011). Razlike med starostnimi skupinami naj bi bile povezane z liberalnejšim razmišljanjem mlajših skupin (Gifford in Sussman, 2012). Majićeva in Bath (2009) sta izpostavila tudi zanimanje in vpetost starejših skupin v kmetijske teme, kar povezujeta z manjšo podporo vrsti. V metaraziskavi so upadanje podpore ohranjanju volkov v povezavi s starostjo izpostavili tudi Williams in sod. (2002). Pri otrocih pa je trend nekoliko drugačen. Največ strahu se pojavlja v zgodnjem obdobju, ki nato nekoliko upade, kasneje v odrasli dobi pa se zopet pojavi (Johnson, 1974). Večja izražena skrb za okolje in naravo je povezana tudi z naravo povezanimi dejavnostmi na prostem (Hausbeck in sod., 1992; Palmer, 1993). Tudi v procesu izoblikovanja pozitivnih stališč do živali ima velik pomen neposredna izkušnja (Tomažič, 2011). Izkušnja z živalmi bi morala biti vključena v varstvene akcije, saj lahko zmanjša strah (Prokop in sod., 2009). V primeru velikih zveri bi lahko to neposredno izkušnjo predstavljalo opazovanje velikih zveri v živalskem vrtu. Negativna neposredna izkušnja pa lahko spremeni stališča do živali, če se le-te vedejo problematično (Kalterborn in sod., 2006; Williams in sod., 2002) ali vstopijo v urbana okolja (Bjerke in sod., 2002). Kot posredna izkušnja ima tudi posedovanje hišnih ljubljenčkov pozitiven vpliv na 10 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 izoblikovanje stališč do prostoživečih živali (Prokop in sod., 2009; Prokop in Tunnicliffe, 2010). Glikman in sod. (2012) so v svoji raziskavi preučevali vpliv stališč anketirancev do volkov in medvedov na njihova normativna prepričanja. Znanje so uporabili kot moderator tako kognitivne kot tudi afektivne komponente stališč. Izpostavili so, da večja količina znanja pozitivno vpliva na razvoj stališč. Ravno pri otrocih je kot zelo pomemben dejavnik, ki vpliva na izoblikovanje stališč, izpostavljeno znanje, kar kaže na pomemben potencial prookoljskega izobraževanja (Prokop in Tunnicliffe, 2008). Ne le znanje, s pozitivnimi stališči do narave in tudi velikih zveri sta povezani tudi stopnja (Bath in Buchanan, 1989; Kellert, 1985b) in smer izobrazbe (Prokop in sod., 2009; Schlegel in Rupf, 2010). Nekateri avtorji so že izpostavili izobraževanje kot pomemben dejavnik vpliva na izoblikovanje stališč (Bjerke in sod., 1998; Ericsson in Heberlein, 2003; Karlsson in Sjöström, 2007; Kellert, 1996; Williams in sod., 2002). 1.1.5 Pomen izobraževanja pri oblikovanju stališč in vedenja Namen okoljskega izobraževanja in vzgoje je vplivati na izoblikovanje pozitivnih stališč do narave in živali (Prokop in Tunnicliffe, 2008). Ker predvsem formalni izobraževalni programi pogosto temeljijo na pridobivanju znanja in manj na zavedanju za ohranjanje narave (Keen, 1991; Torkar in sod., 2007; Yount in Horton, 1992), je lahko njihova učinkovitost zanemarljiva (Eagles in Demare, 1999). Malo pozornosti se namenja tudi izoblikovanju stališč, prav tako pomembnemu dejavniku v procesu oblikovanja vedenja posameznika (Fazio in Zanna, 1981; Šorgo in Ambrožič-Dolinšek, 2009). Pouk v bodisi formalnih bodisi neformalnih izobraževalnih ustanovah bi moral poleg pridobivanja znanja temeljiti na izoblikovanju stališč učencev. Če učenci poleg novega znanja oblikujejo tudi pozitivna stališča, jih le tako lahko usposobimo, da bodo odgovorni do okolja – spodbudimo prookoljsko vedenje (Bogner, 1999). Ključno je, da izobraževalne aktivnosti zajemajo neposredno izkušnjo z naravo, ki vpliva predvsem na dvig prookoljske zavesti (Duerden in Witt, 2010; Gillett in sod., 1991). Na podlagi pregleda različnih študij, ki so se ukvarjale z učinkovitostjo izobraževalnih aktivnosti, sta Gifford in Sussman (2012) opredelila naslednje komponente, na katere bi se morala priprava le-teh nanašati: upoštevati predznanje, stališča in stopnjo moralnega razvoja učencev, predstaviti problematiko z vseh zornih kotov, vzpodbujati realen stik z naravo in okoljem, vzpodbujati odgovornost posameznika in občutke nadzora nad problematiko, se predhodno seznaniti z akcijsko strategijo in uporabo veščin ter problematiko, razvijati prookoljske družbene norme ter vkomponirati čustveni vidik v programe same. Kellert (1994) je zapisal, da se znanje lahko izraža kot ekološko in faktografsko ali pa kot okoljska ozaveščenost. Za izvedbo učinkovitih varstvenih in upravljavskih akcij je tako treba poleg stališč ljudi poznati tudi njihovo znanje o vrsti, njeni biologiji in ekologiji ter upoštevati vse druge dejavnike. Kellert (1996) je eden prvih avtorjev, ki je poleg drugih dejavnikov pripisal velik pomen izobraževanju kot enemu glavnih dejavnikov vpliva pri 11 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 izoblikovanju stališč do organizmov in narave nasploh. Evropski parlament je leta 2006 opredelil ključne kompetence za vseživljenjsko učenje, ki temeljijo na stališčih, znanju in spretnostih (Tomažič, 2010: 50). Z raziskovanjem stališč lahko ovrednotimo dojemanje različnih bioloških pojavov tako pri učencih kot tudi širši javnosti. Šele ko poznamo stališča, lahko razvijamo metodologijo za izboljšanje teh kompetenc (Tomažič, 2010). Glavni cilj izobraževanja za ohranjanje je tako izobraziti javnost, kako sobivati z naravo. Ob osredotočenosti na znanje, stališča, izkušnje in spretnosti ljudi bi moral biti tovrstni način izobraževanja vpeljan v vse ravni izobraževanja (Trombulak in sod., 2004), saj je ravno tovrstno delo z ljudmi izpostavljeno kot pomembno orodje za doseganje uspešnosti varstvenih akcij (Patrick in sod., 2007). Znanje o živalih in stališča do njih so povezana s strahom. Znanje kot tako pa naj ne bi bilo zadostno za spremembo stališč do živali (Prokop in Tunnicliffe, 2008; Prokop in sod., 2009). Pomembno vprašanje, na katerega še ne poznamo odgovora, je, kaj lahko storimo, da pri učencih vplivamo na čustveno komponento stališč (npr. zmanjšamo strah pred zvermi) in spremenimo stališča v bolj pozitivna, kar dolgoročno pripomore k uspešnemu varstvu velikih zveri. Na to vprašanje smo skušali najti odgovore tudi preko našega raziskovanja. Raziskave stališč učencev do družbenoznanstvenih tem v zadnjem času pridobivajo na pomenu. K temu je pripomogla ugotovitev, da samo znanje ne vodi nujno v želeno delovanje posameznika (Šorgo in Ambrožič-Dolinšek, 2009). Med te raziskave spada analiza stališč do posameznih vrst organizmov (npr. Kellert, 1985; Prokop in Tunnicliffe, 2010; Tomažič, 2008; Yore in Boyer, 1997). Raziskovanje stališč do nekaterih vrst temelji na konfliktih človek-žival (Špur in sod., 2016) v povezavi z različnimi dimenzijami odnosov med njima (Binngießer in sod., 2013) in samim ohranjanjem okolja (Binngießer in Randler, 2015). Analize stališč do velikih zveri temeljijo na stališčih do karizmatičnih vrst (npr. Barney in sod, 2005; Lukas in Ross, 2006) in vrst, ki vzbujajo strah v ljudeh (Prokop in sod., 2009a; Prokop in sod., 2009b; Thompson in Mintzes, 2002). Dosedanje raziskave so obravnavale predvsem stališča in znanje širše javnosti ali ciljnih skupin (npr. lovcev, kmetov in prebivalcev ruralnih območij) (npr. Bath in sod., 2008; Dressel in sod., 2014; Hogberg in sod., 2013; Kaczensky, 2000; Kaczensky in sod., 2004; Karlsson in Sjöström, 2007; Majić in sod., 2007; Majić in sod., 2011; Majić Skrbinšek in sod., 2019; Majić Skrbinšek in sod., 2020; Mavec in Majić Skrbinšek, 2020; Røskaft in sod., 2007; Zeiler in sod., 1999) oziroma starostnih skupin nad 18 let (npr. Bjerke in sod., 1998; Karlsson in Sjöström, 2007; Vittersø in sod., 1998) do velikih zveri. Le malo študij se je osredotočilo na osnovnošolce in mladostnike (Ambarli, 2016; Bath in sod., 2008; Prokop in Kubiatko, 2008; Prokop in Tunnicliffe, 2010; Randler in sod., 2020; Schlegel in Rupf, 2010; Skogen, 2001), niso pa obravnavale učinka izobraževanja na stališča do velikih zveri in na znanje o njih. Consorte-McCrea in sod. (2016) so izpostavili pomembnost raziskovanja stališč mladostnikov kot bodočih odločevalcev. Zaradi vrzeli v znanju smo se osredotočili na raziskovanje stališč do velikih zveri in 12 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 znanja o njih med učenci višjih razredov osnovne šole in dijaki. Osredotočiti smo se želeli predvsem na pomen in učinkovite pristope poučevanja kot orodja za izgradnjo znanja in oblikovanja stališč. Ker pa obstaja zelo malo informacij o stališčih in znanju dijakov poklicnih šol, ki bodo v prihodnje vpeti v delo na področju velikih zveri, smo želeli oceniti njihova stališča in znanje o volkovih. 1.2 RAZISKOVALNI CILJI IN VPRAŠANJA Namen in pričakovani rezultati doktorske disertacije so bili analizirati obstoječe stanje stališč ciljne širše javnosti (obiskovalcev Živalskega vrta Ljubljana) in osnovnošolcev ter dijakov srednjega strokovnega in splošnega izobraževanja do velikih zveri ali posamezne vrste ter opredeliti dejavnike, ki vplivajo na oblikovanje stališč. Samo analiza dejavnikov, ki vplivajo na stališča, ni dovolj. Pomembno je tudi raziskati, v kolikšni meri posamezen dejavnik vpliva, in proučiti pomen tistega, na katerega lahko s svojim delovanjem vplivamo. Pomemben dejavnik, s katerim lahko spreminjamo in oblikujemo stališča, je vsekakor izobraževanje. Ker so dosedanje raziskave temeljile le na preverjanju in analizi stanja, smo želeli v raziskavi proučiti tudi vpliv izobraževanja na oblikovanje stališč do velikih zveri. Z analizo vpliva izobraževanja na znanje in stališča do velikih zveri smo zapolnili vrzel pri poznavanju pristopov, s katerimi lahko oblikujemo in spreminjamo stališča. V raziskavi smo uporabili različne vprašalnike, s katerimi smo preverjali stališča sodelujočih do velikih zveri, in preizkuse znanja, ki so služili za ugotavljanje vpliva znanja na stališča. Z izbranim načinom preverjanja lahko ugotavljamo vpliv izobraževanja na znanje in stališča ter sklepamo na prookoljsko delovanje posameznika. Analizirali smo podatke, ki smo jih sistematično zbirali med letoma 2009 in 2021. Raziskavo smo razdelili v štiri enote (sprva načrtovane tri), ki se med seboj povezujejo, na podlagi česar smo definirali tudi raziskovalna vprašanja in cilje. Zastavili smo si naslednja raziskovalna vprašanja, ki smo jih glede na dispozicijo doktorske disertacije še razširili: 1) Kakšna so stališča obiskovalcev živalskega vrta do velikih zveri in koliko znanja imajo o njih? Dodatno smo izvedli primerjavo med letoma 2009 in 2021. 2) Kakšna so stališča dijakov različnih smeri strokovnega izobraževanja (veterinarski tehnik, kmetijsko-podjetniški tehnik in naravovarstveni tehnik) o volkovih in koliko znanja imajo o njih? 3) Ali imajo organizirane delavnice na temo volkov različen učinek na znanje in stališča dijakov (gimnazijski program in program veterinarski tehnik) o volkovih? 13 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 4) Dodatno raziskovalno vprašanje: Kakšna so stališča učencev o rjavem medvedu in koliko znanja imajo o njem ter kakšen je posreden vpliv organiziranih delavnic na njihova stališča in znanje? Slika 4: Razdelitev raziskave (z navedenim skupnim številom sodelujočih) na štiri sklope (pri vsakem sta navedena število zajetih anketirancev in raziskovalni cilj) Prvi raziskovalni cilj je bil analizirati stališča in znanje obiskovalcev Živalskega vrta Ljubljana o velikih zvereh Slovenije (rjavi medved, volk in evrazijski ris). Dosedanje raziskave na območju Slovenije obiskovalcev živalskega vrta, kot predstavnika neformalne izobraževalne ustanove, niso obravnavale. Prav tako je le malo raziskav, ki namenjajo pozornost znanju in stališčem obiskovalcev do velikih zveri. Pri analizi stališč in znanja anketirancev smo preverjali dejavnike, ki nanje vplivajo. To so predvsem spol, starostna skupina, stopnja izobrazbe, dosedanje pridobljeno znanje, območje prebivališča glede na prisotnost velikih zveri in število obiskov živalskega vrta, kamor preko opazovanja sodi tudi neposredna izkušnja z velikimi zvermi. Ker smo v analizi uporabili še neobjavljene podatke, pridobljene v letu 2009, smo želeli preveriti tudi sedanje stanje. 14 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 Zato smo anketiranje v letu 2021 ponovili in rezultate primerjali z letom 2009. Ta primerjava v dispoziciji doktorske disertacije ni bila predvidena, zato predstavlja nadgradnjo zastavljenih ciljev te enote. V tem delu doktorske disertacije smo uporabili prirejen vprašalnik, ki sta ga v svoji študiji uporabila Karlsson in Sjöström (2008). Dodatno smo za oceno znanja obiskovalcev o velikih zvereh uporabili vprašanja izbirnega tipa. Drugi raziskovalni cilj je bil primerjati vpliv različnih smeri strokovnega srednješolskega izobraževanja (veterinarski tehnik, kmetijsko-podjetniški tehnik in naravovarstveni tehnik) na stališča in znanje anketirancev o volkovih. Omenjene smeri predstavljajo ustanove, v katerih poteka formalno izobraževanje. Prav tako so dijaki, vključeni v navedene programe, bodoči odločevalci, ki se bodo pri svojem nadaljnjem poklicnem delovanju zelo verjetno srečali s tematiko in problematiko, povezano z velikimi zvermi. Dejavniki, ki smo jih preverjali v tem sklopu, so: spol in letnik šolanja anketirancev, smer šolanja in prebivališče na območju pojavljanja volka. Zbrani podatki bi lahko bili indikativni za razvoj smernic za poučevanje učiteljev biologije in drugih predmetov na temo varstva in upravljanja z velikimi zvermi ter vključitve tovrstnih družbenoznanstvenih tem v kurikule srednjih poklicnih šol. Tretji raziskovalni cilj je bil analizirati učinek delavnic (izobraževanja) na znanje in stališča dijakov gimnazije in srednje veterinarske šole do volkov. Namen tega sklopa je bil predvsem preveriti, ali se stališča in znanje srednješolcev spreminjajo zaradi poučevanja, ter opredeliti, kateri tip poučevanja je pri tem najučinkovitejši. V analizo podatkov je bilo vključenih več neodvisnih spremenljivk, kot so spol učencev, vrsta izobraževalnega programa, kraj bivanja dijakov (na območju stalne, občasne prisotnosti ali brez prisotnosti volka), prisotnost lovca v družini in reje pašnih živali v družinskem okolju ter srečanje z volkom v naravi. Ker se na območju Slovenije pojavljajo konflikti predvsem z volkom in medvedom, smo k sprva predvidenim trem sklopom raziskave dodali še četrtega. Ta zajema stališča osnovnošolcev in dijakov splošnega izobraževanja do rjavega medveda in znanje o njem. Pri analizi smo upoštevali različne socialnodemografske dejavnike, kot so območje bivanja (urbano, suburbano ali ruralno okolje; območje stalne ali občasne prisotnosti medveda in območje brez prisotnosti medveda), spol, posedovanje hišnih ljubljenčkov (psa), prisotnost lovstva in reje pašnih živali v družinskem okolju, srečanje z medvedom v naravi, pogostost obiskovanja živalskega vrta (opazovanje medveda) in raven izobrazbe. Zaradi velikosti vzorca in posledično oteženega anketiranja na šolah smo vpliv organiziranih delavnic obravnavali posredno. Skupni, razširjeni cilj doktorske disertacije pa je pridobiti informacije o dejanskem stanju znanja in stališč do velikih zveri tako med ciljno širšo javnostjo (obiskovalci Živalskega 15 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 vrta Ljubljana) kot učenci osnovnih in dijaki srednjih šol ter analizirati, kateri dejavniki vplivajo na oblikovanje stališč in znanja. Pri tem smo se osredotočili predvsem na vpliv izobraževanja kot orodja za spreminjanje in oblikovanje stališč ter znanja, kar predstavlja pomemben aplikativni vidik raziskave. 16 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 2 ZNANSTVENA DELA 2.1 ZNANJE IN STALIŠČA DIJAKOV SREDNJIH STROKOVNIH ŠOL DO VOLKOV Znanstveno delo 1: Oražem V., Tomažič I. 2018. The voccational upper secondary schools students' knowledge and their attitudes toward wolves. Journal of Baltic Science Education, 17: 918–934 Ohranjanje volka ( Canis lupus) je večplastno, saj zajema usklajevanje mnenj med različnimi interesnimi skupinami. Namen raziskave je na podlagi anketnega vprašalnika oceniti stališča in znanje dijakov (n = 483 dijakov treh šol, starih 14–19 let), vpisanih v izobraževalne programe naravovarstveni, veterinarski in kmetijsko-podjetniški tehnik, saj njihov poklic predstavlja del omenjenega večplastnega konsenza. Rezultati raziskave kažejo, da imajo dijaki na splošno nevtralna do pozitivna stališča do volkov, njihovo znanje o vrsti pa je omejeno. Najbolj negativna stališča do volkov in najmanj znanja o le-teh so izkazali kmetijsko-podjetniški tehniki. Na splošno so bile ugotovljene korelacije med vsemi dimenzijami stališč, prav tako korelacije med dimenzijami stališč in znanja. Najvišje korelacije so se pokazale med dimenzijo ohranjanja in vsemi drugimi dimenzijami, vključno z znanjem. Ugotovitve raziskave podpirajo razširjeno domnevo, da naj bi se izobraževanje v okviru omenjenih izobraževalnih programov osredotočilo tudi na aktualna družbenoznanstvena vprašanja ohranjanja živali. Posebno pozornost je treba nameniti izobraževanju kmetijsko-podjetniških tehnikov, saj bi njihov utilitarni pogled lahko oviral učinkovito ohranjanje velikih zveri. To delo je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 International licenco 17 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 18 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 19 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 20 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 21 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 22 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 23 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 24 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 25 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 26 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 27 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 28 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 29 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 30 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 31 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 32 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 33 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 34 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 2.2 OHRANJANJE VOLKOV PREKO IZOBRAŽEVALNIH DELAVNIC: KATERA UČNA METODA JE NAJUČINKOVITEJŠA? Znanstveno delo 2: Oražem V., Tomažič I., Kos I., Nagode D., Randler C. 2019. Wolves' conservation through educational workshops: which method works best? Sustainability, 11: 1–17 Prookoljsko izobraževanje je pomemben družbeni cilj, katerega osrednja vloga je spodbujanje ohranjanja biotske raznovrstnosti po vsem svetu. Pri spoznavanju živali je neposredna izkušnja izrednega pomena, saj vpliva na stališča in znanje udeležencev. V primeru velikih zveri pa je vključevanje neposredne izkušnje praktično nemogoče. Izjema je opazovanje teh vrst v lokalnih živalskih vrtovih. Smiselno je, da pouk v šolah vključuje tudi realne biološke materiale, saj ti povečajo interes za učenje. Raziskovali smo, kako je mogoče pozitivno vplivati na stališča in povečati znanje dijakov o volkovih v treh različnih učnih kontekstih: (a) s konvencionalnimi predavanji (v učitelja usmerjen pristop), (b) s predavanji v kombinaciji s praktičnimi dejavnostmi v šolskem okolju (v dijake usmerjen pristop) in (c) s predavanji s praktičnimi dejavnostmi na univerzi (v dijake usmerjen pristop). V raziskavi so sodelovali dijaki splošne (program gimnazija) in srednje strokovne šole (program veterinarski tehnik). Pred poukom in po njem smo z vprašalnikom preverjali stališča in znanje. Dijaki so izkazali pozitivna stališča do volkov, pri čemer je imelo največji vpliv njihovo predznanje. Znanje o volkovih se je med poučevanjem izboljšalo ne glede na pristop poučevanja. Največji vpliv na stališča in znanje smo opazili v univerzitetnem (izvenšolskem) okolju. Ker je bilo poučevanje v tem okolju najproduktivnejše, se tovrstna izvedba priporoča tudi pri nadaljnjih prookoljskih izobraževalnih aktivnostih. To delo je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 International licenco 35 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 36 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 37 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 38 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 39 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 40 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 41 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 42 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 43 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 44 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 45 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 46 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 47 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 48 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 49 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 50 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 51 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 52 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 2.3 ZNANJE IN STALIŠČA UČENCEV IN DIJAKOV DO RJAVEGA MEDVEDA ( Ursus arctos L.): ALI LAHKO VEČ ZNANJA ZMANJŠA STRAH IN PRIPOMORE K PRIZADEVANJEM ZA OHRANJANJE? Znanstveno delo 3: Oražem V., Smolej T., Tomažič I. 2021. Students' attitudes to and knowledge of brown bears ( Ursus arctos L.): can more knowledge reduce fear and assist in conservation efforts? Animals, 11: 1–18 Širjenje velikih zveri po Evropi predstavlja izziv za njihovo ohranjanje. Ker je uspešnost ohranjanja lahko v veliki meri odvisna od človekovega vedenja, je poznavanje nastanka določenih vedenj in vseh dejavnikov, ki nanje vplivajo, ključnega pomena. Ta študija je vključevala 534 učencev in dijakov, ki so bili razdeljeni v kontrolno skupino (n = 317) in eksperimentalno skupino (n = 217). Vzorec je sestavljalo 309 učencev višjih razredov osnovne šole (OŠ, n = 309, Mstarost = 12,2, SD = 0,94) in 225 dijakov (SŠ, n = 225, Mstarost = 16,5, SD = 0,99). Ocenili smo njihova stališča do rjavih medvedov in znanje o njih. Opisan je tudi posredni učinek delavnic (pouka). Socialnodemografski dejavniki, kot sta spol in srečanje medveda v naravi, so pomembno vplivali na stališča in znanje učencev ter dijakov. Območje bivanja, lastništvo psa, prisotnost lovca in reje pašnih živali v družini ter obiskovanje živalskega vrta so imeli manjši vpliv na stališča in znanje učencev in dijakov. Rezultati kažejo, da je večja količina znanja povezana s stališči, ki podpirajo varstvo vrste, in deloma z zmanjšanjem količine strahu. Priporočljivo je, da prihodnje aktivnosti ohranjanja in upravljanja vključujejo tudi učinkovito komunikacijo, zlasti izobraževalne dejavnosti, ki temeljijo na neposrednih izkušnjah in skrbno oblikovanih informacijah o vrstah in družbenoznanstvenih vprašanjih. To delo je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 International licenco 53 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 54 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 55 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 56 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 57 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 58 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 59 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 60 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 61 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 62 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 63 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 64 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 65 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 66 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 67 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 68 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 69 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 70 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 71 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 2.4 DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA VARSTVENA PREPRIČANJA OBISKOVALCEV ŽIVALSKEGA VRTA IN NA NJIHOVO ZNANJE O VELIKIH ZVEREH LETA 2009 IN DUCAT LET KASNEJE Znanstveno delo 4: Oražem V., Majić Skrbinšek A., Šorgo A., Tomažič I. 2022. Factors affecting zoo visitors’ conservation beliefs and knowledge of large carnivores in 2009 and a dozen years later, 14: 1–17 Poučevanje v formalnem učnem okolju se osredotoča predvsem na pridobivanje znanja, le malo na oblikovanje pozitivnega odnosa do okolja in organizmov. Znanje pa je mogoče pridobiti tudi v neformalnih učnih ustanovah, kot so živalski vrtovi. Pri izobraževanju splošne javnosti vloga neformalnih učnih okolij ne bi smela biti zanemarjena. V članku predmet raziskave predstavljajo dejavniki, ki vplivajo na stališča obiskovalcev živalskih vrtov v povezavi z varstvom rjavega medveda, volka in evrazijskega risa. Študija, ki je bila izvedena v Živalskem vrtu Ljubljana, temelji na podatkih, pridobljenih iz anket, opravljenih v letih 2009 (n = 613) in 2021 (n = 257). Količina znanja in stopnja izobrazbe sta vplivali tako na naklonjena kot tudi na nenaklonjena stališča do vseh treh vrst velikih zveri. Vpliv spola je bil manj konsistenten. Vplival je tako na naklonjena kot tudi na nenaklonjena stališča do ohranjanja risa, hkrati pa le na nenaklonjena stališča do ohranjanja rjavega medveda in volka. Kot najpomembnejši dejavnik vpliva na ohranitvena stališča posameznika se kaže znanje. Ob tem se poudarja pomen izobraževalnih in komunikacijskih dejavnosti pri upravljanju in ohranjanju velikih zveri. Raznolik vpliv spola kaže, da je nadalje smiselno oblikovati izobraževalne dejavnosti, specifične za posamezno vrsto velike zveri. To delo je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 International licenco 72 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 73 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 74 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 75 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 76 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 77 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 78 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 79 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 80 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 81 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 82 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 83 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 84 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 85 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 86 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 87 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 88 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 89 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 3 RAZPRAVA IN SKLEPI 3.1 RAZPRAVA V nadaljevanju so predstavljeni dejavniki vpliva, pri katerih smo zaznali povezavo z oblikovanjem stališč in količino znanja. Zaznan vpliv dejavnikov med raziskavo smo primerjali z zaključki preteklih študij in opredelili njihovo skladnost ali možne razlage za neskladje ter izpostavili pomen za nadaljnje raziskovanje. 3.1.1 Znanje in vpliv pouka na oblikovanje stališč do velikih zveri Kljub temu da se predpostavlja, da je čustvena komponenta stališča posameznika lahko tudi dedna (Clayton in sod., 2009), pa je bilo znanje že prepoznano kot pomemben (Kellert, 1994) ali celo eden najpomembnejših (Prokop in Tunnicliffe, 2008) dejavnikov, ki sodeluje v procesu oblikovanja stališč, predvsem pri otrocih. Rezultati raziskave med obiskovalci Živalskega vrta Ljubljana (glej Oražem in sod., 2022) kažejo, da znanje pomembno sooblikuje stališča obiskovalcev do vseh treh vrst velikih zveri. Tudi nekatere pretekle študije so izpostavile pomen izobraževanja v živalskih vrtovih (Wünschmann in sod., 2017) in drugih izvenšolskih ustanovah (glej Oražem in sod., 2019). Da bi povsem razumeli vpliv izobraževalnih dejavnosti živalskih vrtov kot neformalnih učnih okolij, je treba nadalje raziskati neposreden vpliv pouka. Rezultati raziskave stališč do volkov in znanja o njih v srednješolskem strokovnem izobraževanju (glej Oražem in Tomažič, 2018) kažejo, da je znanje o volkovih med srednješolci precej manjše, saj je bil na preizkusu znanja povprečen dosežek dijakov le 43 %. Največji primanjkljaj se kaže v znanju ekologije vrste. Polovica dijakov je izrazila prepričanje, da volkovi predstavljajo nevarnost za človeka, kljub temu da v Sloveniji v zadnjih 100 letih napadi volkov na ljudi niso bili zabeleženi. Znani pa so napadi volkov na ljudi iz drugih krajev (Linnell in sod., 2021). Čeprav dijaki niso bili izpostavljeni realni grožnji ali bili o njej obveščeni, pa se lahko tovrstno dojemanje oblikuje na podlagi prebiranja knjig, ogleda oddaj ali filmov, kjer so volkovi predstavljeni kot hladnokrvni plenilci (Fogleman, 1989), saj tovrstna negativna informacija pomembno vpliva na razvoj strahu (Rachman, 2004). Za boljše razumevanje vzročno-posledičnosti tega pojava so potrebne nadaljnje, presečne in longitudinalne študije. Tudi v raziskavi stališč do volkov in znanja o njih med gimnazijci in veterinarskimi tehniki (glej Oražem in sod., 2019) smo ugotovili, da je imelo znanje največji vpliv na izražanje stališč dijakov, kar sovpada z izsledki preteklih študij (glej Oražem in Tomažič, 2018; Tikka in sod., 2000). Dijaki z več znanja so izrazili izrazito bolj naklonjena stališča 90 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 do volkov. Kellert (1996) je predhodno že opredelil izobraževanje kot enega najpomembnejših dejavnikov vpliva na izoblikovanje stališč. Kljub temu pa je potrebna pazljivost pri uporabi znanja kot orodja za doseganje bolj prookoljskih stališč posameznika. Nekateri avtorji (Ho in sod., 2019) so v tem pogledu izpostavili pomembnost naravoslovnega znanja, saj lahko znanje, ki temelji na dejstvih, pripomore k podpori javnosti do naravoslovja in tehnologije v splošnem. Ravno nasprotno pa naj bi veljalo za subjektivno znanje, ki lahko vodi v manj podpore. Izpostavili so, da obe dimenziji znanja pozitivno vplivata na pozornost do medijskih objav in učnih tem. Teme o volkovih in drugih velikih zvereh lahko hitro pridobijo pozornost učencev, saj jih pritegne tako karizmatični kot tudi plenilski vidik vrst. Predvsem predhodno subjektivno znanje lahko bodisi negativno bodisi pozitivno vpliva na stališča do volkov ali drugih velikih zveri. Prav tako ima tudi pomanjkljivo znanje o ekologiji vrste lahko negativen vpliv na stališča posameznika (Røskaft in sod., 2003). Poleg ekološkega vidika bi morale biti v izobraževalne aktivnosti vključene tudi informacije o primernem vedenju na območju zveri (Johansson in Karlsson, 2011) in primeri učinkovitih praks za preprečevanje konfliktov (Kikvidze in Tevzadze, 2015), k bolj pozitivnim stališčem in k več znanja pa naj bi doprinesli tudi krajši izobraževalni programi (Campbell Bradley in sod., 1999; Prokop in sod., 2007). Johansson in Karlsson (2011) sta izpostavila, da je pomembno tudi zmanjšanje strahu pri posamezniku, zato je nujno, da izobraževalni programi posredujejo informacije o primernem vedenju ljudi, ne le o značilnostih vedenja velikih zveri. Ta vidik je pomembno upoštevati predvsem pri načrtovanju izobraževalnih programov za deležnike s področja kmetijstva. Barney in sod. (2005) so na primeru delfinov opozorili, da le naklonjena stališča ne vodijo nujno do prookoljskega vedenja posameznika, kar bi lahko veljalo tudi za velike zveri, zlasti če je njegovo znanje o teh vrstah pomanjkljivo. Rezultati raziskave stališč o volkovih in znanja o njih med gimnazijci in veterinarskimi tehniki (glej Oražem in sod., 2019) kažejo, da so vsi izobraževalni pristopi (klasičen frontalni pouk, pouk s poudarkom na aktivnosti dijakov v šolskem okolju in pouk s poudarkom na aktivnosti dijakov v spremenjenem izvenšolskem – univerzitetnem okolju) vplivali na znanje dijakov, saj so na preizkusu po izvedeni delavnici vsi izkazali znatno večje znanje. Kljub temu da so vsi pristopi prispevali k dvigu znanja, pa nobeden ni prispeval k večji zainteresiranosti za učenje o volkovih. Predvidevamo, da bi lahko v prihodnje vključena izkušnja z volkovi (npr. opazovanje osebkov v živalskem vrtu) vplivala na dvig zainteresiranosti, saj bi vplivala na čustva dijakov in s tem na njihov interes (Sherwood in sod., 1989; Hummel in Randler, 2010). Kljub temu pa so demonstrirani načini poučevanja prinesli zanimive izsledke. Najučinkovitejša z vidika pridobitve znanja in naklonjenih stališč je bila delavnica, ki se je odvila izven šole, v prostorih Biotehniške fakultete UL. Izvedba delavnice je bila identična šolski, vodil jo je isti učitelj. Razliko v količini pridobljenega znanja in spremembi stališč lahko razložimo s spremembo učnega okolja, ki lahko pozitivno vpliva na interes dijakov (Williams in 91 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 Williams, 2011; Wüst-Ackermann in sod., 2018). Razliko bi lahko pripisali tudi sestavi vzorca dijakov, saj je bilo na univerzitetni delavnici udeleženih več veterinarskih tehnikov, ki so že pred poukom izkazali višjo stopnjo podpore volkom in več znanja o vrsti, kar lahko opredelimo tudi kot omejitev raziskave. Ta tip delavnice je najizrazitejše doprinesel k dvigu pozitivnosti stališč, saj je prispeval k zmanjšanju strahu dijakov pred volkovi, kar je skladno s predpostavko kognitivnega modela (Armfield, 2006). Delavnica na šoli, v obliki frontalnega pouka, je prav tako doprinesla k večjemu sprejemanju volkov, vendar ta doprinos ni bil tako izrazit kot pri drugih dveh načinih izvedbe delavnice. Pri raziskavi stališč do medvedov in znanja o njih (glej Oražem in sod., 2021) smo učinek delavnic preverjali le posredno, kar predstavlja omejitev raziskave. Kljub temu rezultati kažejo, da je pouk pomembno vplival na količino znanja pri učencih in dijakih. Večja količina znanja je nadalje spodbudila interes za učenje o medvedih, pozitivno je vplivala na stališča, usmerjena v varstvo vrste, in v določeni meri zmanjšala strah pred medvedi. Tudi predhodne študije so izpostavile ugoden vpliv znanja na stališča učencev ali dijakov ter splošne javnosti (glej Oražem in sod., 2019; Prokop in Kubiatko, 2008; Sherwood in sod., 1989) do velikih zveri. Znanje je bilo že opredeljeno kot pomemben moderator pri oblikovanju čustev in prepričanj o volkovih, ne pa tudi o medvedih (Prokop in sod., 2011). Predhodne študije (Gore in sod., 2008; Muris in sod., 2003) so izpostavile tudi pomen verbalne informacije na čustva pri otrocih, ki je lahko bodisi pozitiven bodisi negativen. Ker je rjavi medved vrsta, ki v človeku vzbuja strah, bi lahko učenci in dijaki ob usvojitvi novega znanja o vrsti postali previdnejši glede morebitne grožnje vrste za varnost posameznika. Prihodnje izobraževalne aktivnosti bi zato morale vključevati družbenoznanstvene teme o medvedih, da bi na ta način znižali dojemanje medveda kot grožnje, kar je bilo že predlagano za izobraževalne aktivnosti za varstvo volkov (glej Oražem in sod., 2019), osredotočiti pa bi se morale tudi na za človeka in lokalno okolje uporabni vidik vrste (Gusset in sod., 2008). Raziskave med splošno javnostjo so izpostavile prepoznavanje pomena medveda za lokalno okolje in posameznika (Majić Skrbinšek in sod., 2019), ne pa tudi pomena volka (Mavec in Majić Skrbinšek, 2020), kar kaže na pomembnost usmeritve prihodnjih raziskav na povezavo med vključevanjem tem s področja ekosistemskih storitev v izobraževalne in komunikacijske aktivnosti in med stališči. Pomemben vpliv znanja o velikih zvereh pa smo zasledili tudi v povezavi z varstvenimi prepričanji obiskovalcev živalskega vrta (glej Oražem in sod., 2022). Več znanja je imelo pozitiven vpliv na večjo podporo ohranjanju vrst, hkrati pa na omilitev varstvu nasprotujočih prepričanj obiskovalcev. V omenjeni raziskavi se je izkazalo, da ima znanje posameznika največji vpliv na prepričanja obiskovalcev v povezavi z varstvom velikih zveri. Ključnega pomena je tudi ugotovitev, da je več znanja povezano predvsem s spremembo nenaklonjenih prepričanj v bolj naklonjena do vseh treh vrst velikih zveri. Le pri risu se je izkazalo znanje pomembno tudi pri oblikovanju in okrepitvi naklonjenih 92 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 prepričanj. Rezultati o vplivu količine znanja na oblikovanje pozitivnih stališč so skladni s predhodnimi študijami (Barney in sod., 2005; Kaczensky, 2000; Kaczensky in sod., 2004; Lukas in Ross, 2005; Randler in sod., 2020; Tomažič in Šorgo, 2017) in kažejo na pomembnost učenja o biologiji velikih zveri v povezavi z odpravljanjem napačnih predstav in posledično višjim sprejemanjem vrst v javnosti. 3.1.2 Vpliv stopnje in smeri izobrazbe na znanje in stališča o velikih zvereh V naši raziskavi je tako na znanje kot na stališča dijakov pomembno vplivala smer izobraževanja. Veterinarski tehniki so v primerjavi z gimnazijci (glej Oražem in sod., 2019) izkazali več znanja, predvsem pa bolj pozitivna stališča do volkov, kar lahko odraža njihov primarni interes za izbor tovrstnega izobraževanja in nadaljnje opravljanje poklica. Rezultati so skladni s predhodnimi študijami (glej Oražem in Tomažič, 2018; Tikka in sod., 2000), ki so že potrdile povezavo med smerjo izobraževanja, znanjem in stališči. Tudi v primerjavi z naravovarstvenimi in kmetijsko-podjetniškimi tehniki (glej Oražem in Tomažič, 2018) so veterinarski tehniki izkazali najbolj pozitivna stališča do volkov in največ znanja o le-teh. Razlike med izobraževalnimi programi so bile najočitnejše v prvem letniku šolanja. Prokop in Tunniclife (2010) sta izpostavila, da so učenci v starosti 10–15 let bolj naklonjeni manj priljubljenim živalskim vrstam, kamor sta uvrstila tudi volka kot plenilsko vrsto. Kljub naklonjenosti omenjeni vrsti pa so stališča otrok do le-teh lahko negativna. Poleg splošnega utilitarnega pogleda na živali bi lahko ta tendenca pojasnila bolj odklonilna stališča do volkov med dijaki prvih letnikov programa kmetijsko-podjetniški tehnik. V drugem letniku šolanja so dijaki izražali manj strahu pred volkovi kot dijaki tretjih letnikov. Avtorji preteklih študij (Berninger in sod., 2009; Kellert in sod., 1996) so izpostavili, da novo pridobljeno znanje lahko spodbudi ali utrdi že oblikovana stališča. Pričakovali bi, da se bodo v času izobraževanja pozitivna stališča dijakov v tretjem letniku dodatno okrepila, vendar je njihov strah do volkov ponovno narasel, interes za učenje pa upadel. Trend bi lahko pojasnili z naraščajočo starostjo dijakov, kar v skladu s predhodnimi študijami kaže, da z leti naklonjenost velikim zverem upada (Binngießer in Randler 2015; Consorte-McCrea in sod., 2016; Johnson, 1974; Prokop in Kubiatko, 2008; Williams in sod., 2002). Pomembno je tudi upoštevati, da so na splošno bolj izražena stališča najstniška značilnost. Na upad pozornosti pa lahko vplivajo tudi drugi dejavniki, kot so upad splošne učne uspešnosti (Deci in Ryan, 1985), neučinkovite učne navade in splošno negativna stališča do psihološkega objekta (Çimer, 2012). Vendar na pomanjkanje interesa ne vplivajo le notranji dejavniki, temveč tudi širši zunanji dejavniki, kot je socialno okolje, znotraj tega pa glavni socialni dejavniki, med katere sodijo prijatelji, družina, tudi učitelji. Ti lahko vplivajo na posameznikova stališča, 93 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 pa tudi na samo vedenje v povezavi z izobraževanjem (Deci in Ryan, 1985). Ker so kmetijsko-podjetniški tehniki izkazali najmanj pozitivna stališča in imeli najmanj znanja, lahko sklepamo, da se predvsem šolarji z izrazitejšim utilitarističnim pogledom odločajo za to smer izobraževanja, kar se odraža tudi v večji podpori lovu. Utilitaristični pogled kmetijcev je bil že predhodno povezan z negativnimi stališči do velikih zveri (Schlegel in Rupf, 2010). Nasprotno pa se za izobraževanje v naravovarstveni smeri odločajo šolarji, ki imajo izrazitejši ohranitveni pogled na naravo in posledično bolj nasprotujejo lovu. V nasprotju z omenjenima programoma gre več znanja veterinarskih tehnikov o volkovih pripisati tudi pridobivanju znanja o udomačenih karnivorih (npr. psih), ki ga lahko projicirajo na volka. Tudi drugi avtorji (Schlegel in Rupf, 2010) so zaznali razlike med različnimi smermi izobraževanja v povezavi s stališči do velikih zveri. Ključno je tudi poudariti, da samo pridobivanje znanja ni omejeno le na formalno izobraževanje. Predvsem pomanjkanje ekološkega znanja lahko privede k nižji sprejetosti velikih zveri, kar se v našem primeru najverjetneje odraža pri kmetijsko-podjetniških tehnikih. Tudi pretekle študije, ki so zajemale lokalne prebivalce in kmete (Chavez in sod., 2005; Ericsson in Heberlein, 2003; Williams in sod., 2002), so izpostavile podobne zaključke. Čeprav je naša raziskava zajemala le srednješolce, pa lahko trend stališč in znanja apliciramo tudi na odraslo populacijo. Ker je bila raziskava izvedena kot presečna študija, ki je analizirala posnetek stanja v določenem časovnem obdobju, je smiselno, da prihodnje raziskave za celovitejše razumevanje vpliva znanja na spremembo stališč zajamejo daljše časovno obdobje. Rezultati kažejo, da stališča do medvedov variirajo glede na stopnjo izobraževanja (glej Oražem in sod., 2021). Učenci tretje triade osnovne šole so izkazali izrazito manj znanja o medvedih kot srednješolci, njihova stališča pa so bila kljub temu nekoliko bolj pozitivna. Srednješolci so imeli nekoliko manj naklonjena stališča varstvu vrste. Tudi pretekle študije so že izpostavile razlike v stališčih in znanju v povezavi s starostjo (Tomažič, 2008). Rezultati raziskave stališč in znanja obiskovalcev živalskega vrta (glej Oražem in sod., 2022), ki je zajemala odraslo populacijo, kažejo vpliv ravni izobrazbe na podporo in nasprotovanje varstvu zveri, kar so poročali tudi predhodni avtorji (Kellert in Berry, 1980; Majić Skrbinšek, 2019, 2020; Mavec in Majić Skrbinšek, 2020; Schlegel in Rupf, 2010). Vendar pa smo pri raziskavi naleteli na pomemben trend, ki kaže, da stopnja izobrazbe vpliva predvsem na izoblikovanje varstvu manj nasprotujočih prepričanj, kar je osrednji cilj pri vključevanju širše javnosti v varstvene in upravljavske aktivnosti na področju velikih zveri. Nasprotno pa stopnja izobrazbe ni imela pomembnega vpliva na količino znanja anketirancev, kar kaže na drugačen trend, kot je opisano v preteklih študijah (glej Oražem in Tomažič, 2018; Schlegel in Rupf, 2010), ki potrjujejo pozitivno povezavo med količino znanja in stopnjo izobrazbe. Drugačen trend naše raziskave bi lahko pojasnili z 94 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 nezadostno naslovljenostjo teme v sklopu formalnega izobraževanja. Kot velja za osnovnošolske učitelje (Lindemann-Matthies, 2005), bi se morali tudi učitelji na višjih ravneh posluževati aktivnosti, ki promovirajo stik z živimi organizmi. Tu je treba izpostaviti pomembnost neformalnih učnih ustanov, tudi živalskega vrta, ki se v večji meri poslužujejo izkušenjskega učenja. 3.1.3 Vpliv spola na znanje o velikih zvereh in stališča do njih Rezultati nekaterih predhodnih študij kažejo, da je spol izjemno pomemben dejavnik vpliva v procesu oblikovanja stališč do prostoživečih živali (npr. Kellert in Berry, 1987; Musila in sod., 2018). V nasprotju z oblikovanim splošnim mnenjem in rezultati študij, ki kažejo na s spolom pogojene razlike v stališčih do volkov (npr. Kellert in Berry, 1987; Musila in sod., 2018; Prokop in Tunnicliffe, 2010; Tikka in sod., 2000), pri raziskavi stališč do volkov in znanja o njih med srednješolci nismo zaznali izrazitih razlik med spoloma. Pri izražanju strahu smo zaznali trend nekoliko večje naklonjenosti dijakinj za varstvo volkov (glej Oražem in Tomažič, 2018; Oražem in sod., 2019). Podobno so zaznali tudi Williams in sod. (2002) v metaanalizi stališč do volkov. Pri analizi podatkov smo zaznali tudi večji interes za učenje pri dijakinjah, čeprav so nekatere pretekle študije izpostavile višji interes pri moških (Lindemann-Matthies, 2005). Podoben interes v povezavi s spolom, kot smo ga zaznali med srednješolci, so zaznali tudi nekateri drugi avtorji (Glikman in sod., 2012). Iz rezultatov lahko sklepamo, da bodo – v našem primeru – dijakinje, ki izražajo nekoliko višji interes za varstvo volkov in posledično večji interes za učenje o vrsti, bolj verjetno izražale tudi proaktivno vedenje v smislu njihovega ohranjanja (Zelezny in sod., 2000). Zaznali smo tudi manjše nasprotovanje lovu med dijaki srednješolskega strokovnega izobraževanja (glej Oražem in Tomažič, 2018) v primerjavi z dijakinjami, na kar sta opozorila že Kellert in Berry (1987). Ženske naj bi zavzemale bolj humanistična in moralna stališča, posledično pa tudi bolj antropomorfna stališča do karizmatičnih živalskih vrst. Nasprotno naj bi se moški lažje poistovetili z lovom zaradi izrazitejšega utilitarističnega in dominionističnega pogleda na živali. Ob tem so dijaki izrazili večjo skrb za sinhrono delovanje celotnega ekosistema, kar lahko odraža tudi vloga lova v antropogenih ekosistemih. Poleg razlike med spoloma bi lahko bil rezultat naše raziskave pogojen tudi s smerjo izobraževanja, saj je večji delež dijakov obiskovalo program kmetijsko-podjetniški tehnik. Na večjo podporo lova med rejci so opozorili tudi avtorji predhodnih raziskav (npr. Treves in sod., 2013). S spolom pogojene razlike smo zaznali tudi pri raziskovanju stališč osnovnošolcev in srednješolcev do medveda (glej Oražem in sod., 2021). Med moškimi smo zaznali manj izražen strah pred medvedi, kar so izpostavile že pretekle študije (Johansson in sod., 2012; Musila in sod., 2018; Prokop in sod., 2011, Tikka in sod., 2000). Večji strah med ženskami bi lahko razložili na podlagi predvidene ogroženosti zaradi možnosti poškodb 95 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 (Johansson in sod., 2019). Nekoliko višje zaznano zanimanje za učenje o medvedih med učenkami in dijakinjami je v skladu s preteklimi študijami (Braun in sod., 2018; Prokop in Kubiatko, 2008). Pri načrtovanju izobraževalnih aktivnosti na temo velikih zveri je tako ključno upoštevati večjo zainteresiranost za učenje med ženskami, in sicer tako o volkovih kot o medvedih, poleg tega pa tudi večjo prisotnost strahu do medvedov. Raziskave (glej Oražem in sod., 2021; Schlegel in Rupf, 2010) kažejo, da večja količina znanja o vrsti neposredno ne pripomore k bolj pozitivnim stališčem pri ženskah, vseeno pa je treba upoštevati in najti načine za zmanjšanje strahu (Prokop in Tunnicliffe, 2008; Prokop in sod., 2009). Pri raziskovanju stališč obiskovalcev živalskega vrta do velikih zveri (glej Oražem in sod., 2022) smo zaznali vpliv spola na oblikovanje stališč. Ključna je ugotovitev, da spol vpliva predvsem na oblikovanje stališč, ki nasprotujejo ohranjanju vrst, z izjemo stališč do risa, kjer je bil vpliv spola zaznan tudi v povezavi s stališči, ki varstvo podpirajo. V nasprotju z drugimi študijami (Kellert, 1987; Røskaft in sod., 2003) so ženske izražale manj podpore varstvu vseh treh vrst velikih zveri. Pri znanju o volkovih s spolom pogojene razlike niso bile zaznane (glej Oražem in Tomažič, 2018). Nasprotno so nekatere pretekle študije poročale o več znanja o prostoživečih vrstah med moškimi (npr. Dahlgren in sod., 1977; Kellert in Berry, 1987). Podobno smo zaznali tudi pri raziskovanju znanja med obiskovalci živalskega vrta (glej Oražem in sod., 2022). Moški so izkazali znatno večje znanje o velikih zvereh kot ženske, kar nakazuje, da morajo biti izobraževalne aktivnosti prilagojene glede na spol. Nekateri avtorji (Kellert in Berry, 1980) so že predlagali, da prostočasne aktivnosti, ki zajemajo izkušnje z živalmi, pomembno vplivajo na pridobivanje znanja, kar kaže na pomembnost izobraževanja v neformalnih učnih ustanovah, tudi živalskih vrtovih. Pomemben je tudi tip znanja, saj znanje o vrsti ne temelji le na pomnjenju dejstev (faktografskem znanju), temveč tudi na proceduralnem in konceptualnem znanju (Morgan in Gramann, 1989). Prav tako je izrednega pomena prenos znanja, kot je ekocentrični ali antropocentrični vidik (Hunter in Rinner, 2004). 3.1.4 Pomen izkušnje na znanje in stališča o velikih zvereh Poleg teoretičnega znanja je za oblikovanje stališč pomembna tudi neposredna izkušnja. Ta lahko deluje kot sprožitelj oblikovanja pozitivnih stališč do živali (Tomažič, 2011). V primeru izobraževanj o velikih zvereh je vpeljava neposredne izkušnje zelo otežena, saj so srečanja z omenjenimi vrstami v naravi redka. Eden izmed načinov je uporaba bioloških materialov (npr. kožuha, lobanj, odlitkov stopinj), preko katerih je posameznikom omogočena posredna izkušnja z velikimi zvermi (Hummel in Randler, 2010; glej Oražem in sod., 2019; Tunniclife in Reiss, 1999). Posredna izkušnja lahko 96 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 zajema obisk habitata velikih zveri in pri tem opazovanje znakov prisotnosti. Kot neposredno izkušnjo pa lahko ponudimo opazovanje predstavnikov zveri, npr. v živalskem vrtu, kar lahko prav tako spodbudi oblikovanje pozitivnih stališč pri posamezniku (Prokop in sod., 2009). V raziskavi stališč do medvedov in znanja o njih (glej Oražem in sod., 2021) se je dejavnik srečanja (opazovanja) z medvedom v naravi izkazal kot ključen dejavnik za zmanjšanje strahu, kar smo opazili tudi pri raziskavi na temo volkov. Zanimiv in ne povsem pojasnjen pa ostaja izsledek, da se je med učenci in dijaki pri pogostejšem obisku živalskega vrta pojavil nekoliko večji strah pred medvedi. Rezultati nadalje kažejo, da je opazovanje medveda v naravi povezano z nekoliko večjim poznavanjem vrste, opazovanje medveda v živalskem vrtu pa z višjim interesom za učenje o vrsti. Kljub temu je treba to povezavo nadalje raziskati. Ker rezultati, skladno s preteklimi študijami (Braun in sod., 2018; Consorte-McCrea in sod., 2016; glej Oražem in sod., 2019), kažejo na pomembno povezavo med neposredno izkušnjo in zmanjšanjem strahu ter večjo tendenco za varstvo vrste, je priporočljivo, da prihodnje izobraževalne aktivnosti vključujejo tudi ta vidik. Ključno je, da se prihodnje študije osredotočijo tudi na primerjavo različnih tipov neposredne in posredne izkušnje v povezavi z znanjem in stališči. 3.1.5 Vpliv območja bivanja na znanje in stališča o velikih zvereh Skladno s predhodno omenjenim pomenom neposredne izkušnje z živalmi rezultati raziskave med gimnazijci in veterinarskimi tehniki (glej Oražem in sod., 2019) kažejo, da dijaki, ki živijo na območju stalne prisotnosti volkov, izkazujejo višji interes za učenje in bolj naklonjena stališča do vrste, saj opazovanje volka v naravi sovpada z nižjim strahom posameznika. Ravno dijaki, ki živijo na območju stalne prisotnosti vrste, so izrazili najbolj pozitivna stališča. Med dijaki srednjega strokovnega izobraževanja (glej Oražem in sod., 2018) pa razlik med bivanjem na območju volkov ali izven njega nismo našli. Izjema je bila nekoliko večja podpora lovu med prebivalci območja s prisotnostjo volka, kar lahko pojasnimo z močno prisotno tradicijo lova na ruralnih območjih (Krange in Skogen, 2007; Skogen, 2001). Izsledki obeh raziskav so v nasprotju s splošno uveljavljenim mnenjem (Bjerke in sod., 1998; Consorte-McCrea in sod., 2016; Ericsson in Heberlein, 2003; Eriksson in sod., 2015; Karlsson in Sjöström, 2007; Kellert, 1996; Treves in sod., 2013; Williams in sod., 2002), saj naj bi bili ruralni prebivalci, predvsem zaradi škod, povzročenih na človekovem premoženju, manj naklonjeni vrsti. Izsledki študije so tako pomembna iztočnica v luči varstva vrste za prihodnje načrtovanje učnih programov, ki zajemajo mlajše prebivalce podeželja, in s tem priložnost za dolgoročno oblikovanje pozitivnega mnenja o vrsti. Čeprav so druge študije potrdile povezavo med 97 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 krajem bivanja in stališči učencev do medveda (Büssing in sod., 2019; Kaczensky, 2000), pa pri raziskovanju stališč slovenskih učencev do medvedov in znanja o njih (glej Oražem in sod., 2021) povezave med bivanjem na območju prisotnosti medveda in zunaj njega ter med stališči do vrste nismo zaznali. Našli pa smo povezavo med krajem bivanja in znanjem učencev v enem izmed podvzorcev, kjer so učenci, ki prihajajo z območja medveda, kljub izvedenim delavnicam posedovali večje znanje kot učenci, ki živijo v predmestju ali mestu. Da bi natančneje razumeli in potrdili povezavo območja bivanja s količino znanja, je treba izvesti dodatne raziskave z uporabo testov pred izvedeno delavnico in po njej na istih učencih, ne le posredno. Ker kraj bivanja ni pomembno vplival na stališča do velikih zveri in znanje o njih, je bila primerjalna študija, v sklopu katere je bil uporabljen tudi naš vprašalnik za evalvacijo znanja in stališč (uporabljen v Oražem in Tomažič, 2018; Oražem in sod., 2019), izvedena na območju Nemčije. Avtorji (Randler in sod., 2020) so v nasprotju z našima raziskavama našli povezavo med krajem bivanja in stališči, kar bi lahko pojasnili z dolgo odsotnostjo volkov in aktualnim ponovnim naseljevanjem Nemčije. V Sloveniji, kjer volk ni bil nikoli povsem iztrebljen, se je toleranca do te vrste ohranila v večji meri. Consorte-McCrea in sod. (2016) so izpostavili, da lahko neposredna izkušnja z zvermi (v njihovem primeru opazovanje v živalskem vrtu) pozitivno vpliva na spremembo stališča posameznika, tudi če so njegove pretekle izkušnje negativne. Poleg tega so Bjerke in sod. (1998) izpostavili pozitivno povezavo med izobraževanjem in stališči prebivalcev območja prisotnosti volka, kar nudi dodatno priložnost za delo z mlajšimi generacijami interesnih skupin, pri katerih se konflikt z zvermi pogosteje pojavlja. 3.1.6 Prisotnost lovca in reja pašnih živali v domačem okolju ter njun vpliv na znanje in stališča o velikih zvereh V primerjavi z drugimi dejavniki sta imela prisotnost lovca ali reja pašnih živali manjši vpliv na stališča gimnazijcev in veterinarskih tehnikov (glej Oražem in sod., 2019). Dijaki, ki imajo lovca v družinskem krogu, so izkazali nekoliko večji interes za učenje o volkovih. Čeprav so sama stališča lovcev do volkov kontradiktorna, pa nekatere študije poročajo o bolj pozitivnih stališčih te interesne skupine v primerjavi s splošno javnostjo (Williams in sod., 2002). Podobno lahko sklepamo tudi na podlagi naših rezultatov, saj lahko lovci spodbudijo interes za učenje o volkovih med mlajšimi v družinskem krogu le, če imajo tudi sami naklonjena stališča do te vrste. V vzorcu dijakov srednješolskega strokovnega izobraževanja (glej Oražem in Tomažič, 2018) večjega interesa za učenje nismo zaznali, so pa rezultati pokazali manjši strah pred volkovi med dijaki, ki so poročali o prisotnosti lovca v družinskem krogu. Pri stališčih do medvedov (glej Oražem in sod., 2021) smo zaznali ravno nasproten trend. Pri učencih in dijakih, pri katerih je v družinskem krogu prisotno lovstvo, so izrazili nekoliko manj podpore vrsti. Nasprotno, 98 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 povezave med stališči dijakov in rejo pašnih živali v družini nismo zaznali (glej Oražem in sod., 2019), kar je v nasprotju s splošno uveljavljenim mnenjem in kaže, da je reja živali predvsem interes staršev in ne dijakov samih. Lovstvo in reja pašnih živali v družini nista imela vpliva na količino znanja o volkovih pri dijakih ne glede na program izobraževanja (glej Oražem in Tomažič, 2018; Oražem in sod., 2019). Nasprotno se je izkazalo za stališča do medvedov (glej Oražem in sod., 2021), kjer se je pojavil trend nekoliko večjega znanja o vrsti pri učencih in dijakih, ki so poročali o prisotnosti lovca ali reje pašnih živali v družinskem krogu. Ker je bila prisotnost omenjenih interesov v družinskih krogih dijakov zastopana v majhnem delu vzorcev vseh treh raziskav, so potrebne nadaljnje, ciljno usmerjene študije, da bi bolje razumeli povezavo s stališči do volkov in medvedov in znanjem o njih med učenci in dijaki. V presečnih raziskavah smo izvedli posnetek stanja v določenem časovnem obdobju, za celovitejše razumevanje pa je smiselno izvesti longitudinalno študijo, izvedba katere je pogojena z bistveno daljšim časovnim obdobjem. Kljub temu pa izsledki raziskav nakazujejo na pomembnost dela predvsem z mlajšimi generacijami rejcev, saj njihova stališča niso odklonilna. 3.1.7 Drugi dejavniki vpliva na znanje in stališča do velikih zveri Izsledki raziskave stališč do medvedov in znanja o njih (glej Oražem in sod., 2021) kažejo na pomembnost posedovanja hišnih ljubljenčkov, v našem primeru psov, v povezavi z večjim znanjem o medvedih. Ker pa je bil ta del vzorca majhen in v drugem podvzorcu tega trenda nismo potrdili, so za boljše razumevanje omenjene povezave potrebne nadaljnje ciljne študije na reprezentativnejšem vzorcu, kjer bo zajetih več ljudi, ki imajo hišne ljubljenčke. 99 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 3.2 SKLEPI Aktivnosti, ki temeljijo na ohranjanju, varstvu in upravljanju z velikimi zvermi, imajo cilj bolje izobraziti širšo javnost ali posamezne ciljne skupine z namenom boljšega sprejemanja teh vrst in lažjega sobivanja z njimi. Dokler ne vemo, v kolikšni meri izobraževanje vpliva na stališča in s tem na vedenje posameznika, je težko predvideti smiselne aktivnosti. Namen te raziskave je bil oceniti vpliv izobraževanja na stališča v povezavi z drugimi dejavniki in tako pripraviti teoretično ozadje, ki bo uporabno pri načrtovanju izobraževalnih aktivnosti v varstvenih in upravljavskih akcijah. Na podlagi pridobljenih rezultatov lahko na zastavljena raziskovalna vprašanja podamo sledeče odgovore: 1) Kakšna so stališča obiskovalcev živalskega vrta o velikih zvereh in koliko znanja imajo o njih? Rezultati stališč do vseh treh vrst velikih zveri in znanja o njih med obiskovalci živalskega vrta kažejo, da znanje in raven izobrazbe v največji meri vplivata na prepričanja, ki bodisi podpirajo bodisi nasprotujejo varstvu teh vrst. Pomemben vpliv na oblikovanje prepričanj je imel tudi spol. Vse druge neodvisne spremenljivke niso imele pomembnega vpliva na prepričanja obiskovalcev. Ker obiskovalci živalskega vrta v splošnem podpirajo ohranjanje živalskih vrst, so morda njihova stališča manj raznolika kot med splošno javnostjo, kar lahko opredelimo kot možno omejitev študije za ekstrapolacijo rezultatov v širši uporabi. Kot najpomembnejši dejavnik vpliva se je izkazalo znanje, ki je bilo povezano tako s podpiranjem kot z nasprotovanjem ohranjanju velikih zveri. Rezultati kažejo, da znanje vpliva na oblikovanje ugodnih naravovarstvenih prepričanj za vse tri vrste velikih zveri. Za ohranjanje in upravljanje z velikimi zvermi je še pomembnejše spoznanje, da višja raven znanja vpliva na omilitev nasprotujočih prepričanj do varstva teh vrst. Rezultati tega dela so primerljivi s predhodno omenjenimi deli raziskave in kažejo, da ima poučevanje o bioloških dejstvih, preko odpravljanja napačnih predstav, potencial za izboljšanje splošne javne podpore ohranjanju velikih zveri. V primerjavi z znanjem vpliv spola ni bil tako enoten. Rezultati kažejo, da ima spol večji vpliv na nasprotujoča prepričanja kot pa na prepričanja, ki podpirajo varstvo velikih zveri. Ženske so v splošnem bolj nasprotovale varstvu velikih zveri. Vpliv spola je tako povezan z nasprotujočimi prepričanji do vseh treh vrst, pri prepričanjih, ki podpirajo varstvo, pa najdemo povezavo le pri risu. Vpliv spola se je pokazal tudi v povezavi s količino znanja. V primerjavi z ženskami so moški izkazali več znanja o vseh treh vrstah. Na splošno so rezultati tega dela študije primerljivi z delom o medvedih in kažejo, da je smiselno prilagoditi izobraževalne aktivnosti glede na spol v 100 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 povezavi s posamezno vrsto velike zveri. Ker razlik med prepričanji do posamezne vrste praktično ni bilo, lahko sklepamo, da je smiselno prilagoditi izobraževanje v živalskih vrtovih (in drugih relevantnih neformalnih učnih ustanovah) glede na spol in raven izobrazbe obiskovalcev. Kljub temu da je slednja vplivala na prepričanja obiskovalcev, na količino znanja anketirancev ni imela pomembnega vpliva. Če torej količina znanja ni v korelaciji s stopnjo izobrazbe, potem izobraževanje v formalnih institucijah tematike ne obravnava dovolj učinkovito. Kot je bilo že predlagano za osnovnošolske učitelje, bi morali tudi pedagoški delavci na višjih stopnjah več pozornosti nameniti vključevanju učencev, dijakov ali študentov v dejavnosti, ki spodbujajo in nudijo tesen stik z živimi organizmi. Tu se ponovno odraža velik potencial izobraževanja v živalskem vrtu in drugih sorodnih neformalnih učnih okoljih, ki dopolnjujejo usvajanje znanja v formalnih učnih okoljih. 2) Kakšna so stališča dijakov različnih smeri strokovnega izobraževanja (veterinarski tehnik, kmetijsko-podjetniški tehnik in naravovarstveni tehnik) do volkov in kakšno znanje imajo o njih? Pregled stališč dijakov srednješolskih strokovnih programov kaže, da imajo srednješolci v splošnem pozitivna stališča do volkov, vendar je njihovo znanje o vrsti pomanjkljivo. Pri temah, povezanih s strahom, kot sta strah pred poškodbami in plenjenje domačih živali, so dijaki izkazali nevtralna stališča. Povprečje odgovorov kaže tudi na nevtralno stališče glede interesa za učenje, kar kaže na manj interesa za učenje o tej vrsti. Raziskovanje znanja je prineslo nekaj pomembnih rezultatov. Največ znanja so izkazali dijaki programa veterinarski tehnik, najmanj pa dijaki programa kmetijsko-podjetniški tehnik. Smer izobraževanja se je izkazala kot pomemben dejavnik vpliva v povezavi z vsemi kategorijami stališč, tudi znanjem. Za slednje je bil izobraževalni program tudi edini dejavnik vpliva. Čeprav spol ni vplival na količino znanja, je bil zaznan vpliv le-tega na stališča dijakov. Dijakinje so izkazale bolj pozitivna stališča do volkov in večji interes za učenje o vrsti. Letnik izobraževanja je prav tako vplival na zanimanje za učenje. Z leti se je interes manjšal, tako so dijaki tretjega letnika posedovali najmanj interesa za učenje o volkovih. Tudi dejavnika prisotnost lovca v družini in območje bivanja sta vplivala na stališča anketirancev. Pri dijakih, ki so poročali o prisotnosti lovca v družinskem okolju, so izkazali manj strahu do volkov, prebivanje na podeželju pa je zmanjšalo nasprotovanje lovu. Na podlagi pridobljenih podatkov predlagamo, da bi morali srednješolski strokovni izobraževalni programi vključevati tudi teme o volku, saj bodo lahko dijaki pri svojem nadaljnjem poklicnem delu posredno ali neposredno vključeni v 101 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 upravljanje in ohranjanje vrst. Posebno pozornost je treba nameniti predvsem izobraževalnemu programu kmetijsko-podjetniški tehnik, katerega dijaki izkazujejo bolj negativna stališča in najmanj znanja. Priporočamo prenovitev ali nadgraditev izobraževalnega programa s temami o ekologiji in etologiji volkov, primernem obnašanju človeka in predvsem o praksah, ki spodbujajo reševanje in preprečevanje konfliktov. 3) Ali imajo organizirane delavnice na temo volkov različen učinek na znanje dijakov (gimnazijski program in program veterinarski tehnik) o volkovih in na stališča do njih? Raziskovanje stališč do volkov in znanja o njih med gimnazijci v primerjavi z veterinarskimi tehniki je pokazalo, da so vsi tipi pouka doprinesli k večji količini znanja med dijaki. Največji vpliv je imela delavnica, izvedena v univerzitetnem okolju, kar kaže na pomembnost spremembe učnega okolja in izvedbe pouka izven šolskih prostorov. Poleg spremembe učnega okolja bi lahko na uspešnost delavnice vplivalo tudi večje zaupanje dijakov strokovnjaku s področja velikih zveri kot učitelju. Ker sta delavnice izvajali isti osebi, predstavlja ta predpostavka nepojasnjeno varianco in potrebuje nadaljnje primerjalne študije. V nasprotju z našimi pričakovanji pa stališča v vseh kategorijah dijakov niso postala bolj pozitivna v povezavi s poukom. Predlagamo, da naj prihodnje izobraževalne aktivnosti vključujejo tudi neposredne izkušnje z volkovi (npr. opazovanje v živalskem vrtu), saj lahko izkušnja vzbudi pozitivna čustva med dijaki in s tem zanimanje za učenje. Največjo spremembo stališča v povezavi s poukom smo zabeležili na univerzitetni delavnici. Rezultati kažejo, da sta znanje in izobraževalni program dejavnika, ki najpomembneje vplivata na stališča dijakov. V nasprotju s splošnim mnenjem so dijaki programa veterinarski tehnik posedovali več znanja o volkovih in izražali bolj pozitivna stališča kot gimnazijci. Ni pa gotovo, ali je to posledica izobraževanja v različnih programih ali znanja učencev in njihovih interesov za vpis v srednje strokovno ali splošno srednješolsko izobraževanje. Drugi dejavniki vpliva, kot so spol, prisotnost lovstva in reje pašnih živali v družini ali neposredna izkušnja z volkom v naravi, nimajo tako izrazitega vpliva na stališča dijakov. Spol (ženski) in prisotnost lovca v družini sta bila povezana z več zanimanja za učenje. Opazovanje volka v naravi je bilo povezano z manj izraženega strahu in posledično višjim sprejemanjem vrste. Reja pašnih živali je bil edini dejavnik, ki ni vplival na stališča dijakov, vendar je treba opozoriti, da ti rezultati temeljijo le na delu vzorca. V prihodnjih raziskavah je potreben večji vzorec za raziskovanje učinka tega dejavnika. Pričujoča študija poudarja pomen znanja učencev in njihovega izobrazbenega ozadja v zvezi z ohranjanjem volkov. Pri načrtovanju izobraževalnih aktivnosti je 102 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 tako pomembno upoštevati tudi razlike med spoloma, vpliv lovcev na interes za učenje in neposredno izkušnjo (opazovanje) volkov za ublažitev strahu pri dijakih. Predlagamo, da se prihodnje raziskave osredotočajo tudi na stališča dijakov v povezavi z rejo pašnih živali. Ključni izsledek tega dela raziskave pa je v luči varstva volkov večja učinkovitost v učenca ali dijaka usmerjenega načina poučevanja. Tudi za izobraževanje splošne javnosti se predpostavlja ta način kot učinkovitejši v primerjavi s klasičnim, v učitelja ali predavatelja usmerjenim pristopom. 4) Kakšna so stališča učencev do rjavega medveda in koliko znanja imajo o njem ter kakšen je posreden vpliv organiziranih delavnic na njihova stališča in znanje? V povezavi z raziskovanjem stališč do medvedov in znanja o njih izpostavljamo več ugotovitev. Socialnodemografska dejavnika, spol in opazovanje oziroma srečanje medveda v naravi, sta pomembno vplivala tako na stališča kot tudi na znanje učencev in dijakov. Oba dejavnika je smiselno upoštevati pri načrtovanju prihodnjih izobraževalnih in komunikacijskih dejavnosti. Drugi dejavniki, kot so območje bivanja, lastništvo psa, prisotnost lovstva in reje pašnih živali v družinskem okolju ter obiskovanje živalskega vrta, so imeli manjši vpliv na stališča in znanje učencev in dijakov na splošno, kar pomeni, da jih je treba dodatno raziskati. Rezultati kažejo tudi povezavo med znanjem in stopnjo izobraževanja učencev oziroma dijakov. Potrdili smo domnevo, da znanje vpliva na stališča učencev in dijakov do medvedov. Znanje se je tako izkazalo kot pomemben dejavnik vpliva v povezavi z vsemi kategorijami stališč: zanimanjem za učenje, ohranjanjem in strahom. Nadalje je bil zaznan pomemben vpliv pouka (delavnic) v povezavi z znanjem, ne pa tudi s spremembo stališč učencev in dijakov. Čeprav je pričujoča študija posredno raziskala vpliv poučevanja, bi bilo treba podobno študijo izvesti na ekvivalentnih vzorcih (testiranje istih učencev in dijakov pred izvedeno delavnico in po njej), da bi neposredno raziskali vpliv pouka. Kljub temu rezultati študije kažejo, da je več znanja v korelaciji z močnejšo naravnanostjo za ohranjanje vrste in deloma z manj strahu. Kljub temu da na tovrstnih delavnicah učenci pridobijo pomembna nova znanja, je treba opozoriti, da so poleg pridobivanja znanja ključna tudi naklonjena stališča. Smiselno je, da prihodnje aktivnosti za namene ohranjanja in upravljanja z velikimi zvermi vključujejo tudi izobraževalne dejavnosti, ki vsebujejo neposredno izkušnjo z opazovanjem živih živali (v naravi ali v živalskem vrtu oziroma drugi primerni ustanovi) ali posredno izkušnjo preko spremljanja njihove prisotnosti v naravnih habitatih. Poleg tega ne smemo zanemariti pomena družbenoznanstvenih tem s 103 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 področja velikih zveri pri načrtovanju pedagoških aktivnosti. Za nadaljnje delo je ključno sprotno znanstveno evalviranje učinkovitosti izobraževalnih aktivnosti z namenom čimprejšnje aplikacije v prakso na področju velikih zveri. 104 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 4 POVZETEK 4.1 POVZETEK Čeprav velike zveri ogrožajo različni dejavniki, je sprejemanje vrst v javnosti osrednjega pomena. Poznavanje stališč in znanja o velikih zvereh je ključno za uspešnost njihovega ohranjanja in upravljanja. Kot krovne in ambasadorske vrste velike zveri vplivajo tudi na varovanje narave v širšem pomenu. Zato je bilo izobraževanje, kot sredstvo za dosego boljšega poznavanja vrst in oblikovanja stališč, naklonjenih ohranjanju, prepoznano kot pomemben cilj varstvene biologije. Skladno z namenom prispevanja k doseganju tega cilja je bil zastavljen tudi osrednji cilj naše raziskave. Ovrednotiti smo želeli znanje o velikih zvereh in stališča do njih med ciljno širšo javnostjo (med obiskovalci Živalskega vrta Ljubljana), učenci osnovnih šol in dijaki srednjih šol ter analizirati, kateri dejavniki vplivajo na oblikovanje stališč in količino znanja. Pretekle raziskave so se osredotočale predvsem na analize stanja, zato smo želeli zapolniti vrzel v dosedanjem znanju o načinih oblikovanja in spreminjanja stališč ter znanja in se osredotočili na vpliv izobraževanja. Raziskali smo izbrane učne pristope in ovrednotili njihovo učinkovitost pri doseganju tega cilja. Preko različnih vprašalnikov smo v obliki samoporočil pridobili informacije o stališčih do velikih zveri, preko preizkusov znanja pa smo ovrednotili vpliv znanja na stališča 2218 sodelujočih anketirancev. V analizo so bili vključeni podatki, ki smo jih sistematično zbirali znotraj 12-letnega obdobja (med letoma 2009 in 2021). V raziskavi smo se osredotočili na štiri obširnejša raziskovalna vprašanja, in sicer: 1) Kakšna so stališča obiskovalcev živalskega vrta do velikih zveri in koliko znanja imajo o njih? 2) Kakšna so stališča dijakov različnih smeri strokovnega izobraževanja (veterinarski tehnik, kmetijsko-podjetniški tehnik in naravovarstveni tehnik) do volkov in koliko znanja imajo o njih? 3) Ali imajo organizirane delavnice na temo volkov različen učinek na znanje dijakov (gimnazijski program in program veterinarski tehnik) o volkovih in stališča do njih? 4) Kakšna so stališča učencev do rjavega medveda in koliko znanja imajo o njem ter kakšen je posreden vpliv organiziranih delavnic na njihova stališča in znanje? Ovrednotenje stališč do velikih zveri in znanja o njih med ciljno širšo javnostjo – obiskovalci živalskega vrta – kaže, da znanje in raven izobrazbe v največji meri vplivata na prepričanja o velikih zvereh. Količina znanja je bila povezana tako s prepričanji, ki podpirajo ohranjanje, kot s tistimi, ki ohranjanju nasprotujejo. Višja stopnja izobrazbe sodelujočih se je izkazala kot dejavnik omilitve ohranjanju nasprotujočih prepričanj. Poleg znanja in stopnje izobrazbe se je kot pomemben dejavnik vpliva izkazal tudi spol. 105 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 Čeprav so ženske v splošnem bolj nasprotovale varstvu velikih zveri, se vpliv spola kaže predvsem v povezavi z nasprotujočimi prepričanji. Le v primeru risa je spol vplival tudi na prepričanja v prid ohranjanju. Spol ni vplival le na stališča sodelujočih, temveč tudi na količino njihovega znanja, pri čemer so moški izkazali več znanja o vseh treh vrstah. V primeru dijakov srednjega strokovnega izobraževanja (veterinarski, naravovarstveni in kmetijsko-podjetniški tehnik) smo zaznali v splošnem pozitivna stališča do volkov, vendar pomanjkljivo znanje o njih. Največ znanja smo zaznali pri dijakih programa veterinarski, najmanj pa pri dijakih programa kmetijsko-podjetniški tehnik. Smer izobraževanja se je izkazala kot pomemben dejavnik vpliva tako na stališča kot tudi na znanje. Spol ni vplival na količino znanja, bil je povezan s stališči dijakov. Dijakinje so izkazale bolj pozitivna stališča do volkov in večji interes za učenje o vrsti. Poleg omenjenih dejavnikov vpliva smo zaznali tudi vpliv letnika izobraževanja na zanimanje za učenje, manj strahu pri dijakih, ki imajo v družini lovca, ter manjše nasprotovanje lovu med dijaki, ki prihajajo iz družin rejcev. Pri raziskovanju vpliva različnih učnih metod na stališča in znanje gimnazijcev in dijakov programa veterinarski tehnik smo zaznali doprinos vseh načinov izobraževanja. Kljub temu se vse kategorije stališč niso spremenile v bolj pozitivne v povezavi s poukom. Največji vpliv je imela delavnica, izvedena izven ustaljenega šolskega okolja (na univerzi), pri kateri smo zabeležili največjo spremembo stališč. Med drugimi dejavniki vpliva sta bila spol (ženski) in prisotnost lovca v družini povezana z več zanimanja za učenje, opazovanje volka v naravi pa z manj izraženega strahu in posledično višjim sprejemanjem vrste. Reja pašnih živali je bil edini dejavnik, ki v tem delu raziskave ni vplival na stališča dijakov. V povezavi z raziskovanjem stališč do medvedov in znanja o njih sta se kot pomembna dejavnika izkazala spol in opazovanje oziroma srečanje medveda v naravi. Njun vpliv je bil zaznan tako pri izražanju stališč kot tudi pri količini znanja. Na znanje je vplivala tudi stopnja izobraževanja. Znanje se je tako izkazalo kot zelo pomemben dejavnik vpliva na oblikovanje stališč do medvedov. Nadalje je bil v povezavi s količino znanja zaznan pomemben vpliv pouka, ne pa tudi s splošno pozitivno spremembo stališč učencev in dijakov. Rezultati kažejo, da je več znanja pozitivno vplivalo na stališča, ki podpirajo ohranjanje vrste, deloma pa znižajo strah pri učencih in dijakih. Rezultati, pridobljeni med raziskavo, predstavljajo pomemben aplikativni vidik za načrtovanje prihodnjih aktivnosti za ohranitev in upravljanje z velikimi zvermi. 106 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 4.2 SUMMARY Although large carnivores are threatened by a variety of factors, public acceptance of species is of crucial importance. Researching the attitudes and knowledge of large carnivores is key to successful conservation and management actions. As umbrella and ambassadorial species, large carnivores represent nature conservation in a broader sense. Therefore, education, as a prerequisite to achieving a higher knowledge of species and more pro-conservation attitudes in public, has been recognized as an important long-term goal of conservation biology. In line with the purpose of contributing to the achievement of this goal, the main goal of our research has been set accordingly. In the doctoral dissertation, we aimed to evaluate knowledge about and attitudes toward large carnivores among the target general public (visitors to the Ljubljana Zoo), lower and upper secondary school students, and finally, to analyze which factors influence the formation of attitudes and knowledge. Until now, the majority of the research focused mainly on the analysis of the situation. Consequently, we wanted to fill the gap in the current knowledge on approaches that influence attitude and knowledge formation and change. Therefore, we focused on the impact of education. We explored several learning approaches and evaluated their effectiveness concerning the aforementioned goal achievement. Through various questionnaires in the form of self-report scales, we obtained information on attitudes towards large carnivores, and through knowledge tests, we evaluated the impact of knowledge on the attitudes. In the research, 2218 participating respondents were included in total. The analysis included data that were systematically collected within a 12-year period (from 2009 to 2021). In our research, we focused on four broader research questions: 1) What are the attitudes and how much knowledge do zoo visitors have about large carnivores? 2) What are the attitudes and how much knowledge do students of different vocational upper secondary school programs have of wolves? 3) Do organized workshops about wolves have a different effect on students' knowledge about and attitudes toward wolves (general upper secondary school program and veterinary technician program)? 4) What are the attitudes and how much knowledge do students have about brown bears and what is the indirect impact of the organized workshops on their attitudes and knowledge? The evaluation of attitudes towards and knowledge among the target general public - visitors of the Ljubljana Zoo shows that knowledge and level of education have the greatest influence on conservation beliefs regarding large carnivores. The amount of knowledge was related to both beliefs that support conservation and those that oppose 107 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 conservation. The higher level of education of the participants proved to be a mitigating factor in maintaining opposing beliefs. In addition to knowledge and level of education, gender has also proved to be an important influencing factor. Although women, in general, oppose more to the conservation of large carnivores, the influence of gender is manifested primarily in connection with opposing beliefs. Only in the case of lynx, gender also influence supporting beliefs. Furthermore, gender influenced not only the attitudes of the participants but also the amount of their knowledge, with men demonstrating more knowledge about all three species. In the case of vocational upper secondary school students (veterinary, nature conservation and agricultural technicians), we found generally positive attitudes towards wolves, but a lack of knowledge about the species. We found the most knowledge among the students of veterinary technician rogram, and the least among the students of agricultural technician program. The type of education has proven to be an important factor influencing both attitudes and knowledge. Gender did not affect the amount of knowledge, but it was related to students’ attitudes. The female students showed a more positive attitude towards wolves and a greater interest in learning about the species. In addition to the aforementioned influencing factors, we also noticed the influence of the study year in regards to the learning interest. Additionally, less fear among students who have a hunter in the family and less opposition to hunting among students coming from livestock breeding families were recognised. In researching the impact of different teaching methods on the attitudes and knowledge of general high school and veterinary technician students, we detected the contribution of all types of instruction delivery. Nevertheless, not all categories of attitudes have changed to more positive in relation to teaching. The biggest impact had the workshop conducted in the out-of-school environment (at the university), where we recorded the largest change in attitudes. Other influencing factors, including gender (female) and the presence of a hunter in the family, were associated with more interest in learning. Seeing a wolf in nature correlated with less pronounced fear and, consequently, higher acceptance of the species. In this part of the research, livestock breeding was the only considering factor, for which we did not find any correlation with students’ attitudes. In connection with the research of attitudes towards and knowledge about bears, gender and seeing a bear in nature proved to be important factors of influence. Their influence was perceived both in the expression of attitudes as well as in knowledge. Additionally, the level of education also influenced knowledge. Knowledge has thus proven to be a very important factor influencing the formation of attitudes towards bears. Furthermore, in relation to the amount of knowledge, a significant impact of instructions was also found. Surprisingly, a generally positive change in the attitudes regarding the instructions was not detected. Since it lowers the fear, the results show that a higher amount of 108 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 knowledge has a positive effect on attitudes that support species conservation. The results obtained during the research represent an important application aspect for planning future activities regarding the conservation and management of large carnivores. 109 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 5 VIRI Ajzen I., Fishbein M. 1980. Understanding attitudes and predicting social behavior. Englewood-Cliffs, Prentice-Hall: 278 str. Ajzen I., Fishbein M. 2000. Attitudes and the Attitude-Behavior Relation: Reasoned and Automatic Processes. European Review of Social Psychology, 11:1−33 Ajzen I. 2001. Nature and operation of attitudes. Annual Review of Psychology, 52: 27−58 Ambarlı H. 2016. Rural and urban students’ perceptions of and attitudes toward brown bears in Turkey. Anthrozoös, 29: 489−502 Arcury T. A., Christianson E. H. 1993. Rural-urban differences in environmental knowledge and actions. Journal of environmental education, 25: 19−25 Armfield J. M. 2006. Cognitive vulnerability: A model of the etiology of fear. Clinical Psychology Review, 26: 746–768 Barkham P. 2017. It’s very scary in the forest”: should Finland’s wolves be culled? The Guardian. https://www.theguardian.com/world/2017/feb/25/europe-wolf-population-finland- culling-protection (27. okt. 2021) Barney E. C., Mintzes J. J., Yen C.­F. 2005. Assessing knowledge, attitudes, and behavior toward charismatic megafauna: The case of dolphins. Journal of Environmental Education, 36: 41−55 Bath A. J., Buchanan T. 1989. Attitudes of interest groups in Wyoming towards wolf restoration in Yellowstone National Park. Wildlife Society Bulletin, 17: 519–525 Bath A., Olszanska A., Okarma, H. 2008. From a Human Dimensions Perspective, the Unknown Large Carnivore: Public Attitudes Toward Eurasian Lynx in Poland. Human Dimensions of Wildlife, 13: 31–46 Bautista C., Revilla E., Naves J., Albrecht J., Fernández N., Olszańska A., Adamec M., Berezowska-Cnota T., Ciucci P., Groff C., Härkönen S., Huber D., Jerina K., Jonozovič M., Karamanlidis A. A., Palazón S., Quenette P.-Y., Rigg R., Seijas J., Swenson J. E., Talvi T., Selva N. 2019. Large carnivore damage in Europe: Analysis of compensation and prevention programs. Biological Conservation, 235: 308–316 Bem D. J. 1970. Beliefs, attitudes, and human affairs. Belmont, Brooks/Cole: 114 str. Berninger K., Kneeshaw D., Messier C. 2009. Effects of presenting forest simulation results on the forest values and attitudes of forestry professionals and other forest users in Central Labrador. Forest Policy and Economics, 11: 140–147 Binngießer J., Randler C. 2015. Association of the Environmental Attitudes “Preservation” and “Utilization” with Pro-Animal Attitudes. International Journal of Environmental and Science Education, 10: 477−492 Binngießer J., Wilhelm C., Randler C. 2015. Attitudes toward Animals among German Children and Adolescents, Anthrozoös, 26: 325−339 Bizer G. Y. 2004. Attitudes. V: Encyclopedia of Applied Psychology. 1st ed. San Diego, 110 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 Academic Press/Elsevier: 245−249 Bjerke T., Reitan O., Kellert S. R. 1998. Attitudes toward wolves in southeastern Norway. Society and Natural Resources, 11: 169–178 Bjerke T., Kaltenbornm B. P. 1999. The relationship of ecocentric and anthropocentric motives to attitudes toward large carnivores. Journal of Environmental Psychology, 19: 415−421 Bjerke T., Skogen K., Kaltenborn B. P. 2002. Nordmenns holdninger til store rovpattedyr. Resultater fra en spørreskjemaundersøkelse. Trondheim, NINA Oppdragsmelding, 768: 1–42 Blocker T. J., Eckberg D. L. 1997. Gender and environmentalism: Results from the 1993 general social survey. Social Science Quarterly, 78: 841−858 Bogner F. X. 1999. Empirical evaluation of an educational conservation programme introduced in Swiss secondary schools. International Journal of Science Education, 21: 1169–1185 Boitani L., Alvarez F., Anders O., Andren H., Avanzinelli E., Balys V., Blanco J. C., Breitenmoser U., Chapron G., Ciucci P., Dutsov A., Groff C., Huber D., Ionescu O., Knauer F., Kojola I., Kubala J., Kutal M., Linnell J. D. C., Majić A., Mannil P., Manz R., Marucco F., Melovski D., Molinari A., Norberg H., Nowak S., Ozolins J., Palazon S., Potočnik H., Quenette P.-Y., Reinhardt I., Rigg R., Selva N., Sergiel A., Shkvyria M., Swenson J., Trajce A., Von Arx M., Wolfl M., Wotschikowsky U., Zlatanova D. 2015. Key actions for Large Carnivore populations in Europe. Institute of Applied Ecology (Rome, Italy). Report to DG Environment, European Commission, Bruxelles. Contract no. 07.0307/2013/654446/SER/B3. Report to DG Environment, European Commission: 120 str. Braun T., Cottrell R., Dierkers P. 2018. Fostering changes in attitude, knowledge and behavior: Demographic variation in environmental education effects. Environmental Education Research, 24: 899–920 Breckler S. J. 1984. Empirical validation of affect, behavior, and cognition as distinct components of attitude. Journal of Personality and Social Psychology, 47: 1191–1205 Breitenmoser U. 1998. Large predators in the Alps: the fall and rise of man's competitors. Biological Conservation, 83: 279–289 Breitenmoser U., Breitenmoser-Wursten C., Okarma H., Kaphegyi T., Kaphegyi-Wallmann U., Muller U. M. 2000. Action plan for the conservation of the Eurasian lynx in Europe (Lynx lynx). Council of Europe Nat. Environ. 112: 1– 69 Burghardt G. M., Herzog H. A. Jr. 1980. Beyond conspecifics: is Brer Rabbit our brother? BioScience, 30: 763–768 Büssing A. G., Schleper M., Menzel S. 2019. Do Pre-service teachers dance with wolves? Subject-specific teacher professional development in a recent biodiversity conservation issue. Sustainability, 11: e47, doi: 10.3390/su11010047: 24 str. Campbell Bradley J., Waliczek T. M., Zajicek J. M. 1999. Relationship between environmental knowledge and environmental attitude of high school students. The 111 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 Journal of Environmental Education, 30: 17–21 Chapron G., Kaczensky P., Linnel J. D. C., Von Arx M., Huber D., Andrén H., López-Bao J. V., Adamec M., Álvares F., Anders O., Balčiauskas L., Balys V., Bedő P., Bego F., Blanco J. C., Breitenmoser U., Brøseth H., Bufka L., Bunikyte R., Ciucci P., Dutsov A., Engleder T., Fuxjäger C., Groff C., Holmala K., Hoxha B., Iliopoulos J., Ionescu O., Jeremić J., Jerina K., … , Boitani L. 2014. Recovery of large carnivores in Europe's modern human­dominated landscapes. Science, 346: 1517–1519 Chapron G., López-Bao J. V., 2014. Conserving carnivores: Politics in play. Science, 343: 1199–1200 Chavez A. S., Gese E. M., Krannich R. S. 2005. Attitudes of rural landowners toward wolves in Northwestern Minnesota. Wildlife Society Bulletin, 33: 517–527 Cimatti M., Ranc N., Benítez-López A., Maiorano L., Boitani L., Cagnacci F., Ciucci P., Huijbregts M. A. J., Krofel M., López-Bao J. V., Selva N., Andrén H., Bautista C., Ćirović D., Hemmingmoore H., Reinhardt I., Marenče M., Mertzanis Y., Pedrotti L., Trbojević I., Zetterberg A., Zwijacz-Kozica T., Samtini L. 2021. Large carnivore expansion in Europe is associated with human population density and land cover changes. Biodiversity Research, 27: 602–617 Çimer A. 2012. What makes biology learning difficult and effective: Students’ views. Educational Research and Reviews, 7: 61–71 Clayton S., Fraser J., Saunders C. D. 2009. Zoo Experiences: Conversations, Connections, and Concern for Animals. Zoo Biology, 28: 377–397 Conde D. A., Flesness N., Colchero F., Jones O. R., Scheuerlein A. 2011. An emerging role of zoos to conserve biodiversity. Science, 331: 1390–1391 Consorte-McCrea A., Nigbur D., Bath A. 2016. Implications of teenagers’ attitudes towards maned wolf conservation in Brazil. Canid Biology & Conservation, 20: 16– 24 Dahlgren R. B., Wywialowski A., Bubolz T. A., Wright V. L. 1977. Influence of knowledge of wildlife management principles on behavior and attitudes toward resource issues. Transactions of the North American Wildlife and Natural Resources Conference, 42: 145–155 Davidson D. J., Freudenburg W. R. 1996. Gender and environmental risk concerns: A review and analysis of available research. Environment and Behavior, 28: 302–339 Deci E. L., Ryan R. M. 1985. Intrinsic motivation and self determination in human behavior. New York, Plenum Press: 371 str. Cultural Clinical Psychology Study Group, Arrindell W. A., Eisemann M., Richter J., Tian P. S., Oei T. P. S., Caballo V. E., Van der Ende J., Sanavio E., Bagés M., Feldman L., Torres B., Sica C., Iwawski S., Edelmann, R. J., Ray Crozier W., Furnham A., Hudson B. L., Aguilar G., Arrindell W. A., Bagés N., Bentall R., Bridges K. R., Buchanan A., Caballo V. E., Calvo M. G., Canalda G., Castro J., Crozies W. R., Davis M., … , Hudson B. L. 2003. Phobic anxiety in 11 nations. Part I: Dimensional constancy of the five­factor model. Behaviour Research & Therapy, 41: 461−479 112 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 Ericsson G., Heberlein T. A. 2003. Attitudes of hunters, locals, and the general public in Sweden now that the wolves are back. Biological Conservation, 111: 149–159 Dietz T., Kalof L., Stern P. C. 2002. Gender, values, and environmentalism. Social science quarterly, 83: 353–364 Doob L. W. 1947. The behavior of attitudes. Psychological Review, 54: 135–156 Dressel S., Sandström C., Ericsson G. 2015. A meta­analysis of studies on attitudes toward bears and wolves across Europe 1976–2012. Conservation Biology, 29: 565–574 Duerden M. D., Witt P. A. 2010. The impact of direct and indirect experiences on the development of environmental knowledge, attitudes, and behavior. Journal of Environmental Psychology, 30: 379–392 Eagly A. H., Chaiken S. 1993. The nature of attitudes. V: The psychology of attitudes. Eagly A. H., Chaiken S. (ur.). Fort Worth, Harcourt Brace College: 1–21 Edwards J. D., Ostrom T. M. 1971. Cognitive structure of neutral attitudes. Journal of experimental social psychology, 7: 36–37 Enserink M., Vogel G. 2006. The Carnivore Comeback. Science, 314: 746–749 Ericsson G., Heberlein T. A. 2003. Attitudes of hunters, locals, and the general public in Sweden now that the wolves are back. Biological Conservation, 111: 149–159 Eriksson M., Sandström C., Ericsson G. 2015. Direct experience and attitude change towards bears and wolves. Wildlife Biolgy, 21: 131–137 Fernández-Gil A., Cadete da Rocha Pereira D., Dias Ferreira Pinto S. M., Di Silvestre I. 2018. Large Carnivore Management Plans of Protection: Best Practices in EU Member States. Brussels, Policy department for citizens' rights and constitutional affairs. Directorate general dor internal policies of the Union. Committee on Petitions. European Commission: 72 str. https://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/STUD/2018/596844/IPOL_STU(20 18)596844_EN.pdf (1. okt. 2021) Fishbein M. 1963. An investigation of the relationships between beliefs about an object and the attitude toward that object. Human Relations, 16: 233–240 Fishbein M. 1967. Attitude and the prediction of behavior. V: Readings in attitude theory and measurement. Fishbein M. (ur.). New York, Wiley: 477–492 str. Fishbein M., Ajzen I. 1975. Belief, attitude, intention, and behavior: An introduction to theory and research. Reading, MA, Addison-Wesley: 573 str. Fogleman V. M. 1989. American attitudes towards wolves: A history of misperception. Environmental Review, 13: 63–94 Gall M. D., Borg W. R., Gall J. P. 1996. Research methods. V: Educational research: An introduction. 6th ed. Gall M. D., Borg W. R., Gall J. P. (ur.). New York, Longman: 165–370 Gambro J. S., Switzky H. N. 1999. Variables associated with American high school students' knowledge of environmental issues related to energy and pollution. Journal of Environmental Education, 30: 15–22 113 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 Gifford R. 2007. Environmental psychology: Principles and practice. 4th ed. Colville, WA, Optimal books: 599 str. Gifford R., Sussman R. 2012. Environmental attitudes. V: The Oxford handbook of environmental and conservation psychology. Clayton S. S. (ur.). Oxford, University Press: 65–80 Gillet D. P., Zhomas G. P., Skok R. L., McLaughlin T. F. 1991. The effects of wilderness camping and hiking on the self-concept and the environmental attitudes and knowledge of twelfth graders. Journal of Environmental Education, 22: 33–44 Gittleman J. L., Funk S. M., Macdonald D., Wayne R. K. 2001. Carnivore conservation. Conservation Biology. Series Nuber 5. 1st ed. Cambridge, Cambridge University Press: 692 str. Glikman J. A., Vaske J. J., Bath A. J., Ciucci P., Boitani L. 2012. Residents’ support for wolf and bear conservation: the moderating influence of knowledge. European Journal of Wildlife Research, 58: 295–302 Gwynne J. A. 2007. Inspiration for conservation: Moving audiences to care. V: Zoos in the 21st century, catalysts for conservation? Zimmerman A., Hatchwell M., Dickie L., West C. (ur.). Cambridge, Cambridge University Press, Zoological Society of London: 51–62 Gore M. L., Knuth B. A., Scherer C. W., Curtis P. D. 2008. Evaluation a conservation investment designed to reduce human-wildlife conflict. Conservation Letters, 1: 136– 145 Gusset M., Maddock A. H., Gunther G. J., Szykman M., Slotow R., Walters M., Somers M. J. 2008. Conflicting human interests over the re-introduction of the endangered wild dogs in South Africa. Biodiversity and Conservation, 17: 83–101 Gutteling J. M., Wiegman O. 1993. Gender-specific reactions to environmental hazards in the Netherands. Sex roles, 28: 433–447 Hatchwell M., Rübel A. 2007. The Masaola rainforest: A model partnership in support of in situ conservation in Madagascar. V: Zoos in the 21st century, catalysts for conservation? Zimmerman A., Hatchwell M., Dickie L., West C. (ur.). Cambridge, Cambridge University Press, Zoological Society of London: 205–219 Hausbeck K. W., Milbrath L. W., Enright S. M. 1992. Environmental knowledge, awareness, and concern among 11th-grade students: New York state. Journal of Environmental Education, 24: 27–34 Heberlein T. A. 2012. Navigating Environmental Attitudes. Oxford, Oxford University Press: 239 str. Ho S. S., Looi J., Leong A. D., Leung Y. W. 2019. Explicating Factual and Subjective Science Knowledge: Knowledge as a Mediator of News Attention and Attitudes. Asian Journale of Communication, 29: 73–91 Hovland C. I., Janis I. L., Kelley H. H. 1953. Communication and persuasion. New Haven, Yale University Press: 315 str. LIFE Lynx. Preseljeni risi. https://www.lifelynx.eu/preseljeni-risi/?lang=sl (25. okt. 114 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 2021) Hummel E., Randler C. 2010. Experiments with living animals – Effects on learning success, experimental competency and emotions. Procedia - Social and Behavioral Sciences, 2: 3823–3830 Hunter L. M., Rinner L. 2004. The association between environmental perspective and knowledge and concern with species diversity. Society & Natural Resources, 17: 517– 532 Jerina K., Krofel M., Mohorović M., Stergar M., Jonozovič M., Anthony S. 2015. Analysis of occurrence of Human-Bear conflicts in Slovenia and neighbouring countries. Action A.1: Analysis of the damage cases and bear intervention group interventions, preparation of guidelines for Intervention group protocols. LIFE DINALP BEAR: 45 str. https://dinalpbear.eu/wp-content/uploads/2015/04/Analysis-of-occurrence-of-human- bear-conflicts-in-Slovenia-and-neighbouring-countries.pdf (1. okt. 2021) Jerina K., Ordiz A. 2021. Reconstruction of brown bear population dynamics in Slovenia in the period 1998–2019: A new approach combining genetics and long-term mortality data. Acta Silvae et Ligni, 124: 29–41 Johansson M., Karlsson J. 2011. Subjective experience of fear and the cognitive interpretation of large carnivores. Human Dimensions of Wildlife, 16: 15–29 Johansson M., Karlsson J., Pedersen E., Flykt A. 2012. Factors governing human fear of brown bear and wolf. Human Dimensions of Wildlife, 17: 58–74 Johansson M., Flykt A., Frank J., Støen O.-G. 2019. Controlled exposure reduces fear of brown bears. Human Dimensions of Wildlife, 24: 363–379 Johnson R. T. 1974. On the spoor of the “big bad wolf.” Journal of Environmental Education, 6: 37–39 Jung C. G. 1971. Psychological Types. (Collected Works, 6). Princeton, Princeton University Press: 608 str. Kaczensky P. 2000. Co-existence of brown bear and men in Slovenia. Doctoral Dissertation. Munich, Technische Universität München: 239 str. Kaczensky P., Blažič M., Gossow H. 2004. Public attitudes towards brown bears ( Ursus arctos) in Slovenia. Biological Conservation, 118: 661–674 Karlsson J., Sjöström M. 2007. Human attitudes towards wolves, a matter of distance. Biological Conservation, 137: 610–616 Kaltenborn B. P., Bjerke T., Nyahongo J. W., Williams D. R. 2006. Animal preferences and acceptability of wildlife management actions around Serengeti National Park, Tanzania. Biodiversity and Conservation, 15: 4633–4649 Keen M. 1991. The effect of the Sunship Earth program on knowledge and attitude development. Journal of Environmental Education, 22: 28–32 Kellert S. R. 1980. Contemporary values of wildlife in American society V: Wildlife Values. Shaw W. W., Zube E. H. (ur.). Tucson, Center for Assessment of Noncommodity Natural Resource Values: 31–60 115 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 Kellert S. R., Berry J. K. 1980. Phase III: Knowledge, affection and basic attitudes toward animals in American Society. Washington, U.S. Deptartment of the Interior, Fish and Wildlife Service : 162 str. Kellert S. R. 1985a. Attitudes toward animals: age-related development among children. Journal of Environmental Education, 16, 3: 29–39 Kellert S. R. 1985b. Public perceptions of predators, particularly the wolf and coyote. Biological Conservation 31, 2: 167–189 Kellert S. R., Berry J. K. 1987. Attitudes, knowledge, and behaviors toward wildlife as affected by gender. Wildlife Society Bulletin, 15: 363–371 The Biophilia Hypothesis. 1993. Washington, Island Press: 496 str. Kellert S. R. 1994. Public attitudes toward bears and their conservation. International Conference on Bear Research and Management, 9: 43–50 Kellert S. R. 1996. The value of life: biological diversity and human society. Washington, Island Press: 280 str. Kellert S. R., Black M., Rush C., Bath A. 1996. Human culture and large carnivore conservation in North America. Conservation Biology, 10: 977–990 Kikvidze Z., Tevzadze G. 2015. Loss of traditional knowledge aggravates wolf–human conflict in Georgia (Caucasus) in the wake of socio-economic change. AMBIO, 44: 452–457 Klineberg S. L., McKeever M., Rothenbach B. 1998. Demographic predictors of environmental concern: It does make difference how it's measured. Social Science Quarterly, 79: 734–753 Krange O., Skogen K. 2007. Reflexive tradition: Young working–class hunters between wolves and modernity. Young, 15: 21–233 Likert R. 1932. A technique for the measurement of attitudes. Archives of Psychology, 22: 55 Lindemann­Matthies P. 2005.‘Loveable’ mammals and ‘lifeless’ plants: how children’s interest in common local organisms can be enhanced through observation of nature. International Journal of Science Education, 27: 655–677 Linnell J. D. C., Swenson J. E., Andersen R. 2000. Conservation of biodiversity in Scandinavian boreal forests: large carnivores as flagships, umbrellas, indicators, or keystones? Biodiversity and Conservation, 9: 857–868 Linnell J. D. C., Swenson J. E., Anderson R. 2001. Predators and people: conservation of large carnivores is possible at high human densities if management policy is favourable. Animal Conservation, 4: 345–349 Linnell J. D. C., Andersen R., Andersone Z., Balciauskas L., Blanco J. C., Boitani L., Brainerd S., Beitenmoser U., Kojola I., Liberg O., Løe J., Okarma H., Pedersen H. C., Promberger C., Sand H., Solberg E. J., Valdmann H., Wabakken P. 2002. The fear of wolves: A review of wolf attacks on humans. Trondheim, NINA Oppdragsmelding, 731: 1–65 Linnell J. D. C., Breitenmoser U., Breitenmoser-Würsten C., Odden J., Von Arx M. 2009. 116 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 Recovery of Eurasian Lynx in Europe: What part has reintroduction played? V: Reintroduction of Top-Order Predators. Hayward M. W., Somers M. J. (ur.). Hoboken, New Jersey, Blackwell Publishing Ltd: 72–91 Linnell J. D. C., Kovtun E., Rouart I. 2021. Wolf attacks on humans: an update for 2002– 2020. NINA Report 1944. Trondheim, Norwegian In- stitute for Nature Research: 50 str. Lukas K. E., Ross S. R. 2005. Zoo visitor knowledge and attitudes toward gorillas and chimpanzees. Journal of Environmental Education, 36: 33–38 Madden T. J., Scholder Ellen P., Ajzen I. 1992. "A comparison of the theory of planned behavior and the theory of reasoned action". Personality and Social Psychology Bulletin, 18: 3–9 Majić A., Marino Taussig de Bodonia A., Huber Đ., Bunnefeld N. 2011. Dynamics of public attitudes toward bears and the role of bear hunting in Croatia. Biological Conservation, 144: 3018–3027 Majić A., Krofel M. 2016. Defining, preventing and reacting to problem bear behavior in Europe. Carnivore damage prevention news, 13: 49–57 Majić Skrbinšek A., Skrbinšek T., Knauer F., Reljić S., Molinari-Jobin A., Calderola S., Marinko U., Bragalanti N. 2019. Project Visibility and Public Acceptance of Bears and Bear Management. Final Report of the Action D3, Project LIFE DINALP BEAR. Ljubljana, Slovenia, University of Ljubljana, Biotechnical Faculty: 71 str. https://dinalpbear.eu/wp-content/uploads/Maji%C4%87-et-al.2019_Public- acceptance-of-bears_final-report-D3-action.pdf (1. okt. 2021) Majić Skrbinšek A., Mavec M., Skrbinšek T., Molinari Jobin A., Selanec I., Budimir Z. 2020. Assessment of public attitudes toward lynx and lynx conservation in Slovenia, Croatia and Italy. Final report of the Action A.7. Ljubljana, Slovenia, University of Ljubljana, Biotechnical Faculty: 30 str. https://www.lifelynx.eu/wp-content/uploads/2017/12/A.7-final-report.pdf (1. okt. 2021) Marseille M. M., Elands B. H. M., Van Den Brink, M. L. 2012. Experiencing Polar Bear in the Zoo: Feelings and Cognitions in Relation to a Visitor's Conservation Attitude. Human Dimensions of Wildlife: An International Journal, 17: 29–43 Mavec M., Majić Skrbinšek A. 2020. Podrobno poročilo o rezultatih raziskave odnosa širše javnosti do volka in upravljanja z njim. Poročilo anketne raziskave izvedene v sklopu projekta »Spremljanje varstvenega stanja volkov v Sloveniji v leti 2017/2020. Ljubljana, Slovenija, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo: 63 str. https://www.volkovi.si/wp- content/uploads/Priloga_1_Poro%C4%8Dilo_javnomnenjska_raziskava.pdf (1. okt. 2021) Mavec M., Majić Skrbinšek A., Skrbinšek T. 2020. Odnos slovenske javnosti in interesnih skupin do risa in upravljanja z njim. Akcija A.7 projekta Reševanje risa v 117 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 Dinaridih in jugovzhodnih Alpah pred izumrtjem. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta: 42. str. https://www.lifelynx.eu/wp-content/uploads/2020/04/poro%C4%8Dilo-A.7- slovenija.pdf (1. okt. 2021) McGuire W. J., McGuire C. V. 1996. Enhancing self-esteem by directedthinking tasks: Cognitive and affective positivity asymmetries. Journal of Personality and Social Psychology, 70: 1117–1125 Merckelbach H., Muris P. 2001. Specific Phobias. V: Anxiety Disorders: An Introduction to Clinical Management and Research. Griez E. J. L., Faravelli C., Nutt D., Zohar D. (ur.). Chichester, John Wiley & Sons: 105–135 Morgan J. M., Gramann J. H. 1989. Predicting effectiveness of wildlife education programs: A study of students’ attitudes and knowledge toward snakes. Wildlife Society Bulletin, 17: 501–509 Muris P., Bodden D., Merckelbach H., Ollendick T. H., King N. 2003. Fear of the beast: A prospective study on the effects of negative information on childhood fear. Behaviour Research and Therapy, 41: 195–208 Musila S., Prokop P., Gichuki N. 2018. Knowledge and Perceptions of, and Attitudes to, Bats by People Living around ArabukoSokoke Forest, Malindi-Kenya, Anthrozoös, 31: 247–262 Olson J. M., Maio G. R. 2003. Attitudes and Social Behavior. V: Handbook of Psychology. Vol.5. Weiner I. B. (ur.). New Jersey, John Wiley & Sons: 299–325 Onwezen M. C., Van der Weele C. N. 2016. When indifference is ambivalence: Strategic ignorance about meat consumption. Food quality and preference, 52: 96–105 Palmer J. A. 1993. Development of concern for the environmental and formative experiences of educators. Journal of Environmental Education, 24: 26–30 Patrick P. G., Matthews C. E., Ayers D. F., Tunnicliffe S. D. 2007. Conservation and Education: Prominent Themes in Zoo Mission Statements. The Journal of Environmental Education, 38: 53–59 Pooley J. A. 2000. Environmental Education and attitudes: Emotions and Beliefs are what is needed. Environment and Behavior, 32: 711–723 Prokop P., Kubiatko M. 2008. Bad wolf kills lovable rabbits: Children’s attitudes toward predator and prey. The Electronic Journal of Science Education, 12: 1–16 Prokop P., Tunnicliffe S. D. 2008. "Disgusting" animals: Primary school children's attitudes and myths of bats and spiders. Eurasia Journal of Mathematics, Science & Technology Education, 4: 87–97 Prokop P., Özelb M., Uşakc M. 2009. Cross­Cultural Comparison of Student Attitudes toward Snakes. Society and Animals, 173: 224–240 Prokop P., Fančovičová J. 2010. Perceived body condition is associated with fear of a large carnivore predator in humans. Annales Zoologici Fennici, 47: 417–425. Prokop P., Tunnicliffe S. D. 2010. Effects of Having Pets at Home on Children’s Attitudes toward Popular and Unpopular Animals. Anthrozoös, 23: 21–35 118 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 Prokop P., Usak M., Erdogan M. 2011. Good predators in bad stories: Cross-cultural comparison of children’s attitudes toward wolves. Journal of Baltic Science Education, 10: 229–242 Rachman S. 2004. Fear of contamination. Behaviour Research and Therapy, 42: 1227– 1255 Randler C., Wagner A., Rögele A., Hummel E., Tomažič I. 2020. Attitudes toward and knowledge about wolves in SW German secondary school pupils from within and outside an area occupied by wolves ( Canis lupus). Animals, 10: e607, doi: 10.3390/ani10040607: 10 str. Rauwald K. S., Moore C. F. 2002. Environmental attitudes as predictors of policy support across three countries. Environmental behavior, 34: 709–739 Reinhardt I., Kluth G., Nowak C., Szentiks C. A., Krone O., Ansorge H., Mueller T. 2019. Military training areas facilitate the recolonization of wolves in Germany. Conservation Letters, 12: e12635, doi: 10.1111/conl.12635, 7 str. Ripple W. J., Estes J. A., Beschta R. L., Wilmers C. C., Ritchie E. G., Hebblewhite M., Berger J., Elmhagen B., Letnic M., Nelson M. P. 2014. Status and ecological effects of the world's largest carnivores. Science, 343: e1241484, doi: 10.1126/science.1241484: 11 str. Roskaft E., Bjerke T., Kaltenborn B. P., Linnell J. D. C., Andersen R. 2003. Patterns of self­reported fear towards large carnivores among the Norwegian public. Evolution & Human Behavior, 24: 184–198 Røskaft E., Händel B., Bjerke T., Kaltenborn B. P. 2007. Human attitudes towards large carnivores in Norway. Wildlife Biology, 13: 172–185 Routman E. Ogden J., Winsten K. 2010. Visitors, conservation learning, and the design of zoo and aquarium experiences. V: Wild mammals in captivity: Principles & techniques for zoo management. 2nd ed. Kleiman D. G., Thompson K. V., Baer C. K. (ur.). Chicago, The University of Chicago Press: 137–150 Santini L., Marco M. D., Visconti P., Baisero D., Boitani L., Rondinini C. 2013. Ecological correlates of dispersal distance in terrestrial mammals. Hystrix, the Italian Journal of Mammalogy, 24: 181–186 Schlegel J., Rupf R. 2010. Attitudes towards potential animal flagship species in nature conservation: A survey among students of different educational institutions. Journal for Nature Conservation, 18, 4: 278–290 Shaw W. W. 1977. A survey of hunting opponents. Wildlife Society Bulletin, 5: 19–24 Sherwood K. P. Jr., Rallis S. F., Stone J. 1989. Effects of live animals vs. preserved specimens on student learning. Zoo Biology, 8: 99–104 Sindičić M., Polanc P., Gomerčić T., Jelenčič M., Huber Đ., Trontelj P., Skrbinšek T. 2013. Genetic data confirm critical status of the reintroduced Dinaric population of Eurasian lynx. Conservation Genetics, 14: 1009–1018 Skogen K. 2001. Who’s afraid of the big, bad wolf? Young people’s responses to the conflicts over large carnivores in Eastern Norway. Rural Sociology, 66: 203–226 119 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 Skrbinšek T., Konec M., Bragalanti N., Calderola S., Groff C., Huber Đ., Majić Skrbinšek A., Molinari-Jobin A., Molinari P., Rauer G., Reljić S., Pagon N., Černe R., Jelenčič M. 2019a. 2019 Annual population status report for brown bears in northern Dinaric mountains and south-eastern Alps. Report of the Action C5, project LIFE DINALP BEAR. Ljubljana, Slovenija, University of Ljubljana: 39 str. https://dinalpbear.eu/wp-content/uploads/Population-Status-Report- 2019_V1.1.FINAL_.pdf (1. okt. 2021) Skrbinšek T., Luštrik R., Majić Skrbinšek A., Potočnik H., Kljun F., Jelenčič M., Kos I., Trontelj P. 2019b. From science to practice: genetic estimate of brown bear populationsize in Slovenia and how it influenced bear management. European Journal of Wildlife Research, 65: 29 Szagun G., Mesenholl E. 1993. Environmetal ethics: An empirical study of West German adolescents. Journal of environmental education, 25: 37–44 Staats A. W., Staats C. K. 1958. Attitudes established by classical conditioning. Journal of Personality and Social Psychology, 57: 37–40 Šorgo A., Ambrožič-Dolinšek J. 2009. The relationship among knowledge of, attitudes toward and acceptance of genetically modified organisms (GMOs) among Slovenian teachers. Electronic Journal of Biotechnology, 12: 1–13 http://dx.doi.org/10.4067/S0717-34582009000400001. Špur N., Pokorny B., Šorgo A. 2016. Attitudes toward and acceptability of management strategies for a population of Hooded crows (Corvus cornix) in Slovenia. Anthrozoös, 29: 669–682 Thurstone L. L. 1928. Attitudes can be measured. American Journal of Sociology, 33: 529–554 Thunström L., Van’t Veld K., Shogren J. F., Nordström J. 2014. On strategic ignorance of environmental harm and social norms. Revue d'économie politique, 124: 195–214 Tikka P. M., Kuitunen M. T., Tynys S. M. 2000. Effects of Educational Background on Students’ Attitudes, Activity Levels, and Knowledge Concerning the Environment. Journal of Environmental Education, 31: 12–19 Tomažič I. 2008. The influence of direct experience on students’ attitudes to, and knowledge about amphibians. Acta Biologica Slovenica, 51: 39–49 Tomažič I. 2019. Vpliv izkušenjskega učenja na trajnost znanja in na spreminjanje odnosa do dvoživk pri učencih devetletne osnovne šole. Doktorska disertacija. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška falkulteta: 241 str. Tomažič I. 2010. Stališča kot ena od treh dimenzij naravoslovnih kompetenc – primeri iz biologije. V: Opredelitev naravoslovnih kompetenc. Grubelnik V. (ur.). Maribor, Fakulteta za naravoslovje in matematiko: 50–59 Tomažič I. 2011. Reported Experiences Enhance Favourable Attitudes Toward Toads. Eurasia Journal of Mathematics, Science & Technology Education, 7: 253–262 Tomažič I., Šorgo A. 2017. Factors affecting students’ attitudes toward toads. Eurasia Journal of Mathematics, Science & Technology Education, 13: 2505–2528 120 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 Torkar G., Praprotnik L., Bajd B. 2007. Odnos študentov, bodočih učiteljev, do živali. Pedagoška obzorja, 22: 136–149 Treves A., Karanth K. U. 2003. Human-carnivore conflict and perspectives on carnivore management worldwide. Conservation Biology, 17: 1491–1499 Treves A., Naughton-Treves L., Shelley V. 2013. Longitudinal analysis of attitudes toward wolves. Conservation Biology, 27: 315–323 Triandis H. C. 1971. Attitude measurement and methodology. V: Attitudes and attitude change. Triandis H. C. (ur.). New York, John Wiley & Sons, Inc: 26–59 Trombulak S. C., Omland K. S., Robinson J. A., Lusk J. J., Fleischner T. L., Brown G., Domroese M. 2004. Principles of Conservation Biology: Recommended Guidelines for Conservation Literacy from the Education Committee of the Society for Conservation Biology. Conservation Biology, 18: 1180–1190 Tunnicliffe S. D., Reiss M. J. 1999. Building a model of the environment: how do children see animals? Journal of Biological Education, 33: 142–148 Uredba o zavarovanih in prosto živečih živalskih in rastlinskih vrstah. 2004. Ur. l. RS, št. 46/04 Vittersø J., Kaltenborn B. P., Bjerke T. 1998). Attachment to livestock and attitudes towards large carnivores among sheep farmers in Norway. Anthrozoös, 11: 210–217 Volski L., McInturff A., Gaynor K. M., Yovovich V., Brashares J. S. 2021. Social Effectiveness and Human-Wildlife Conflict: Linking the Ecological Effectiveness and Social Acceptability of Livestock Protection Tools. Frontiers in Conservation Science, 2: 1–17 Walley K., Custance P., Orton G., Parsons S., Lindgreen A., Hingley M. 2009. Longitudinal attitude surveys in consumer research: A case study from the agrifood sector. Qualitative Market Research: An International Journal, 12: 260–278 Williams C. K., Ericsson G., Heberlein T. A. 2002. A quantitative summary of attitudes toward wolves and their reintroduction (1972–2000). Wildlife Society Bulletin, 30: 575–584 Williams K. C., Williams C. C. 2011. Five Key Ingredients for Improving Student Motivation. Research in Higher Education Journal, 12: 1–23 Wilson T. D., Lindsey S., Schooler T. Y. 2000. A model of dual attitudes. Psychological Review, 107: 101–126 Wolf C., Ripple W. J. 2016. Prey depletion as a threat to the world’s large carnivores. Royal Society Open Science, 3: e160252, doi: 10.1098/rsos.160252: 12 str. Wolf, Luchs und Bär in der Kulturlandschaft – Konflikte, Chancen, Lösungen im Umgang mit großen Beutegreifern [English: Wolf, lynx and Bear in the Cultural Landscape – Conflicts, Chances, Solutions while Dealing with Large Carnivores]. 2019. Stuttgart, Ulmer Eugen Verlag: 287 str. Wood W. 2000. Attitude Change: Persuasion and Social Influence. Annual Review of Psychology, 51: 539–570 Wünschmann S., Wüst-Ackerman P., Randler C., Vollmer C., Itzek-Greulich H. 2017. 121 Mihelič Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v … učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 Learning achievement and motivation in an out-of-school setting-visiting amphibians and reptiles in a zoo is more effective than a lesson at school. Research in Science Education, 47: 497–518 Wüst-Ackermann P., Vollmer C., Randler C., Itzek-Greulich H. 2018. The Vivarium: Maximizing learning with living invertebrate – An out-of-school intervention is more effective than an equivalent lesson at school. Insects, 9: 3 Zakon o ohranjanju narave (ZON). 1999. Ur. l. RS, št. 96/04 Yount J. R., Horton P. B. 1992. Factors influencing environmental attitude: The relationship between environmental attitude defensibility and cognitive reasoning level. Journal of Research in Science Teaching, 29: 1059–1078 Zelezny L. C., Chua P. P., Aldrich C. 2000. Elaborating on gender differences in environmentalism. Journal of Social Issues, 56: 443–457 Zhang J. 1994. Environmental hazards in the Chinese public's eyes. Risk analysis, 14: 163–167 122 Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v formalnih in neformalnih učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 ZAHVALA Največja zahvala gre mentorju, doc. dr. Iztoku Tomažiču, ki me je skozi celotno obdobje študija usmerjal, takoj priskočil na pomoč ob vseh statističnih in vsebinskih zagatah, podpiral vse moje dodatne ideje in bil vedno na voljo, tudi izven delavnika. Zahvaljujem se članom komisije za pregled dela in vse konstruktivne komentarje, ki so prispevali k izboljšanju dela in predstavitve rezultatov. Prof. dr. Christophu Randlerju z Univerze v Tübingenu (Nemčija) za nasvete pri statistični analizi podatkov in sodelovanju pri pripravi izvirnega znanstvenega članka na temo izobraževalnih delavnic o volkovih. Staršema, ki sta me skozi celoten proces šolanja finančno, predvsem pa čustveno podpirala. Mami za ves časovni vložek pri usklajevanju družinskih opravil. Možu Danielu, ki me je vzpodbujal in verjel, da sem lahko mama in raziskovalka hkrati. Sodelavcem in prijateljem za vse vzpodbudne misli. Tini Levec za lekturo znanstvenih člankov. Poloni Bartol za lekturo disertacije. Vsem šolam in ZOO Ljubljana, ki so omogočili izvedbo izobraževalnih aktivnosti in anketiranja. Šolnino za 3. letnik je financiralo Ministrstvo za znanost, šolstvo in šport, program »generacija 2016«. Objavi dveh izvirnih znanstvenih člankov v odprtem dostopu sta bili sofinancirani s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) v okviru projekta N1-0105 in sklada Open Access Publishing Fund Univerze v Tübingenu. Delo posvečam vama, Oskar in Liza, ki me neprestano opominjata, da sta radovednost in vztrajnost ključni. Vesna Mihelič Oražem Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v formalnih in neformalnih učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 PRILOGE Priloga A: Vprašalnik o volkovih, uporabljen za pridobivanje podatkov v sklopu člankov The vocational upper secondary schools students’ knowledge and their attitudes toward wolves in Wolves’ conservation through educational workshops Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v formalnih in neformalnih učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v formalnih in neformalnih učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v formalnih in neformalnih učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 Priloga B: Vprašalnik o medvedih, uporabljen za pridobivanje podatkov v sklopu članka Students’ attitudes to and knowledge of brown bears (Ursus arctos L.): can more knowledge reduce fear and assist in conservation efforts? Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v formalnih in neformalnih učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v formalnih in neformalnih učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022 Priloga C: Vprašalnik o velikih zvereh, uporabljen za pridobivanje podatkov v sklopu članka Factors affecting zoo visitors’ conservation beliefs and knowledge of large carnivores in 2009 and a dozen years later Oražem V. Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v formalnih in neformalnih učnih okoljih. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2022