Velike zveri ogrožajo različni dejavniki, eden pomembnejših je sprejetost vrst v javnosti. Poznavanje stališč in znanja ljudi je postalo osrednji cilj varstvene biologije, pri čemer se pomemben vpliv pripisuje izobraževanju. V raziskavi smo se osredotočili na ovrednotenje znanja in stališč o velikih zvereh med ciljno širšo javnostjo, učenci in dijaki, ter analizirali dejavnike, ki vplivajo na oblikovanje stališč in izgradnjo znanja. V obliki samoporočil smo pridobili informacije o stališčih, preko preizkusov znanja pa smo ovrednotili vpliv znanja na stališča 2218 sodelujočih. Rezultati kažejo, da znanje in raven izobrazbe v največji meri vplivata na varstvena prepričanja obiskovalcev živalskega vrta o velikih zvereh. Količina znanja je bila povezana s pozitivnimi in negativnimi prepričanji, stopnja izobrazbe pa je omilila ohranjanju nasprotujoča prepričanja. Kot pomemben dejavnik se je izkazal tudi spol. Dijaki so v splošnem izkazali pozitivna stališča, vendar pomanjkljivo znanje o volkovih. Smer izobraževanja je vplivala tako na stališča kot tudi na znanje, spol pa je bil povezan le s stališči dijakov. Na interes za učenje o volkovih so vplivali letnik izobraževanja, spol in prisotnost lovca v družini. Opazovanje volka v naravi pa je bilo povezano z manj izraženega strahu in posledično višjim sprejemanjem vrste. Pri raziskovanju vpliva različnih učnih metod v povezavi z volkovi smo zaznali doprinos vseh načinov izobraževanja, pri čemer je imela delavnica z aktivno udeležbo dijakov v spremenjenem učnem okolju največji učinek. Znanje je pomembno vplivalo tudi na oblikovanje stališč do medvedov. Spol in neposredna izkušnja sta pomembno vplivala tako na izražanje stališč kot tudi na količino znanja. Vpliv pouka je bil povezan s količino znanja, ne pa tudi s splošno spremembo stališč do medvedov.