DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., WEDNESDAY MORNING, NOVEMBER 7, 1945 LETO XLVIII—VOL. XL/III acija v Jugoslaviji . j^io odlomek i- pisma rsta z dne 18. okt. yPove & olJ^0 ! razmerah v Ju- t°Oiovmi gre komuni-l^0 načrtno pot na-|8j]e počasi spregledu-I ,ne črtajo pomagati. liej0Upno vzdihuje, dru-glavo in govore , ? jezikom, da se ne k. avljačev in neža-^ Je seveda dosti. Vla-ia, njim kakor pač i. ^Prašanje je, koliko \u f k postal za Slo-t'i|Jena" dežela. Vse tr4J Sem> Pa ne more-vsakega za sre-■ če tudi vedo, 'r "Nunsko življenje. r Je Po, sem za stalno, Vsaj začasno, da zadiha. Je sem legalno pač kdo rao- it s iijo Ij.ud kak, Pa % priPovedcje 'iste !it) ^'e 'OZNA-e, tr-v .streIjanje zaporni-ftsjf uPravi, popoln ™ri ,(telo s Nihče nima fc^j' manj da bi na-ilvce. Prehrana še ■er jo vzdržuje u bo te h — lc zmanjkalo. ^'rl * * Ptl »avki EN so ogromni, to." Uprava desetkrat kot preje in ga roaj oziroma okraj »5o Jeznih glavar-100 uradnikov, % nih gošarjev, ki X ' toda dela ne zna- Ni g8'1 Po Titovi vla-plii. ministrov, do-|t Vg alli z 12. Poleg Vvaka dežela po 14 1\ iS m bii' 5v0l . Vsa država kar 'stičnih ministr-Sak je plačan z * n">esec. Stane-• v st° Več kot so sta-. Uri Jugoslaviji, smel navaden ^zabavljati, da-li^j se sicer znajde u za ta trop mi+ H po fašistovskenr zgledu sto od sto za eno stranko. Vodilni komunisti zelo čutijo, da nimajo v ljudstvu nobene zaslombe. še kar je prej držalo s partizani se je sedaj umaknilo v ozadje, ker vse vidi, kam je pripeljala Osvobodilna fronta. V "bojnih vrstah" so ostali le čisti komunisti in pa nekateri, ki ne morejo iz njih klešč. Zelo verjetno v kratki dobi ne bo nihče več v partizanih razen, kdor bo imel državno službo. In teh je precej več kot včasih. Pri vo-' litvah pa bo seveda vse za Tita, kajti kdo bo riskiral še nadalj-ne persekucije. Zanimivo, je da1 tudi marsikak partizan pribeži v Trst s trdnim namenom, da sej ne vrne več v Titovo Jugoslavi-! jo. Ljudstvo je torej po veliki! večini ozdravljeno in ve kaj je' OF v resnici. To se pravi tisti del naroda, ki se je dal varati. Večina je že prej vedela, kaj je za temi osvoboditelji. Zlasti je ozdravljena Hrvatska. Tam danes pojejo: "Nočemo Tita — bandita. Očemo kralja — makar ne valja." Raje torej kralja, čeprav po hrvaških pojmih ni kaj prida, samo da bi se rešil Hrvata Tita in njegove bande. / Zanimalo vas bo tudi to, da' ljudstvo kar naprej verjame, da bodo Amerikanci zasedli Slovenijo. Upajo proti upanju in pro-j ti vsej propagandi. Ljudje ne morejo verjeti, da bi to nasilno stanje ostalo za zmeraj. Bojim se, da bo strašen obu.p med ljudmi, ko se uverijo, da so za vedno prodani- komunističnim bandi-tom. Strašno se začudijo, ko pravimo obiskovalcem Trsta, da mnogo ameriških Slovencev drži s Titom. Ne morejo razumeti, kako more Amerikanec držati s Titom-komunistom in z diktaturo. Vsak nam dopoveduje, da moramo Amerikance prav informirati. Prepričani so namreč, da amerikanski Slovenci zato drže s komunisti, ker niso poučeni, da je Osvobodilna fronta v resnici samo figovo pero, ki nekoliko zakriva komunisti čno grdobijo Burke je bil izvoljen ogromno večino glasov Slovenski councilman!: Kovaeic, Pucel in Prince Razne drobne novice iz Clevelanda in pa te okolice Maša za sedmino— V četrtek teb 7:45 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega Johna Urbas ob pri- ponovno izvoljeni; v Euclidu je bil izvoljen sedminc "ieBOTe sm,ti Boich. Sedanji elevelandski župan Tom A. Burke je bil včeraj izvoljen z večino 65,854 glasov. Demokrat Burke je dobil 125,645 glasov, republikanec Ray C. Miller pa 59,791. Samo bivši župan Frank J. Lausche je zmagal z večjo večino jna mnoga leta zdravja in sreče Jeta 1943, namreč s 67,000 glasovi večine nad kandidatom Stantonflm. Fs« najboljše— Jutri bosta praznovala 36 letnico .srečnega zakonskega življenja poznana Mr. in Mrs. John Komin iz 877 E. 73. St. Sorodniki, prijatelji in znanci jima čestitajo ter kličejo: še BERNADETTE KOROŠEC Ta mlada Slovenka, stara komaj 12 let, je že fino izvežba-na v umetnem plesu. To svojo umetnost bo pokazala v nedeljo 11. novembra na odru SNI) na St. Clair Ave., ko bo Slovenska dobrodelna zveza praznovala 35-letnico delovanja med slovenskim narodom. Pa je tudi ona članica Slovenske dobrodelne zveze, kot tudi njena mamica, namreč društva Collinwoodske Slovenke, št. 22. Bernadette je hčerka poznane družine Felix in Mary Korošec, 670 E. 159. St. Mrs. Korošec vodi znano izdelo-valnico oblek na 15506 Holmes Ave. ZBORNICA— j V mestno zbornico so dobili j demokratje 2 nova glasova tako, I da imajo zdaj 19 glasov izmed ,33; doslej so imeli demokratje 'v zbornici 17 mandatov, j Vsi trije slovenski councilma-ni so bili izvoljeni: Edward Pucel v 10. vardi, Edward Kovačič v 23. in John J. Prince v 32. Na rokah imamo številke samo iz 32. varde. Tom Burke je dobil 7,236 glasov, Miller 1,904; Prince je dobil 4,977 gasov, Ve-hovec 4,331. Bivši councilman kot vidimo, Z lahkoto je zmagal sodnik John Busher. Brez opozicije so bili izvoljeni sodniki: Griffin, 01 McDermott in Petrash. --o- Vozniki busov so šli na stavko v Washington Washington. — Na tisoče Vile rojenice so pri družini Mr. in tin M0L0T0V JE PROTI TAJNI ATOMSKE BOMBE London, 6. nov. — Sovjetski zunanji komisar Molotov je danes izjavil, da Sovjeti ne odobravajo tajnosti glede atomske sile ter izjavil, da se ta sila ne sme rabiti niti za zatiranje, niti za politično moč. "Glede tega bi ne smelo biti nobene tajnosti," je izjavil Molotov, ko je govoril na predvečer 28. obletnice boljševiške revolucije masnemu zborovanju naroda. Govore je raznašal moskovski radio. O Stalinu ni bilo rečeno niti besede tekom ceremonij. Molotov je tudi izrazil neza- gi dolgo žav. atomsko silo in še mnogo drugega zraven," je zatrdil ruski komisar. Potem je Molotov "Zdaj, ko je prišel mir, se mora napeti vse sile, da se ne dovoli novih napadov. Formacija v blokih v zapadni Evropi ne bo ustvarila mirne Evrope." Dozdaj je ob takih prilikah govoril tudi Stalin, letos je pa imel Molotov glavni govor. Poudarjal je svečano, če ne bi bilo Sovjetske Unije, da bi bila danes vsa Evropa pod Hitlerjem. (Molotov je pozabil pristaviti, dovoljstvo o načinu, kako zave^ Ko jim pripove-1 zniki upravljajo Japonsko. Za dujemo, da je v Ameriki mnogo! deva še ni rešena, toda vse upa Je Vein komunističnih sopotnikov, ki sej "je je, da bo problem rešen v j da če ne bi bilo Zed. držav, bi ^ni P t6ga I vesele zmage komunizma, misli-1 zadovoljstvo vseh. ( bila danes vsa Rusija pod Hit- \ gfvlne za ijo, da jih imamo za norca. Ne i Ko je Molotov omenil atom- ler jem; op. ured.) "Šele, ko je evalvacije di- ra0rej0 sj predstavljati, da kak! ^ko silo, ni omenil pri tem Zed. j prešla naša armada v ofenzivo, Amerikanec bolj ljubi suženjstvoj držav, niti kakega drugega za- ( podirajoč nemške čete, se je od-pod diktaturo kot svoj način de-j veznika. Rekel pa je, da v teh prla velika prilika za osvobodi 1% 1 ijfj, y morejo spra-VVelk°v v denar, nima. proda-' ker industrija pomanjka-iVdi nesP°sobno- Pži jev- Tak0 de" r\ ^ ne more ku- ;ietjčuti tajno p0_ i1 itlj|. nadzorstvom, i« .eliSenco pazijo. lj%Q*Vv Profesorjev, Poklicov. l ^li ,COv so ali po-\vs 80 na prisil-l '\ :ičin»> kar je je r1 Vsa na svo-•■'"i v? d°bi potrebnih Škofijska Ha?Stavitvah no" I'-^q., Pastirskega l.H j), ladni krogi ze-pC^lej še niso V|^a.Protikoraka. ^ s0 °ril. pa on toli-l^o ljudje že na-^emci svoje-% ,lerja. Nekateri h, ? komunizem I Vpisnikom pa- mokracije. časih ni nobene tajnosti, katero tev zasužnjenih narodov," je za-ne bi sčasoma odkrili tudi dru- trjeval ruski komisar Molotov. Očete s tremi ali več otroci ne bodo jemali v armado Washington. — Urad za obvezno vojaško službo je odločil, da se očetov, ki imajo 3 ali več otrok pod 18 leti ne rekrutira| več za armado. To velja za moš_ ke med 18 in 25 leti. Starejših Stric Sam je dal časten od-moških pa od končane vojne že pUst S/Sgt. Victorju Fink, si-itak ne rekrutirajo več. jnu Mir. in Mrs. Louis Fink iz Urad je obvestil naborne ko-,7213 Ilecker Ave. V uniformi je misije, naj takim očetom odslej j (bil natančno štiri leta. Od teh prizanašajo. Urad pravi, da je je prebil 15 mesecev po raznih te odredil na zahtevo vojnega krajih Evrope, nazadnje v Ba- Razne vesti od naiih borcev v službi Sirka Sama in mornariškega tajnika. —-o-- Na Češkem preti epidemija vari j i na Nemškem. Vehovec je dobil, lepo število g-lasov Značilno je, da je bil poražen councilman Križek v 30. vardi. Zmagal je Ernest Atkinson, katerega je podpiral okrajni načelnik Ray T. Miller s svojo organizacijo, dočim je bil Križek Zato taka tajnost ne ostane! ljroti organizaciji. Ravno tako v rokah male skupine dr-Pe izgrubil v 22. vardi council-Tu,di mi bomo poznali man McCaffery, katerega je porazil Millerjev kandidat Zindt. V EUCLIDU— V Euclidu je zmagal z ogromno večino sedanji župan Kenneth J Sims, ki je dobil 4,774 glasov, protikandidat McCullen je dobil samo 764 glasov! Z Sim-som je zmagala vsa njegova koalicijska lista, razen, da je v 3. vardi izgubil Simsov kandidat za councilmana, Frank Derdich. V 3. vardi je bil izvoljen neodvisen kandidat Michael J. Boich, ki je dobil 721 glasov, Derdich 686. Kandidat za councilmana-at-large, Matt F. ntihar, je dobil 1295 glasov, kar je sicer lepo število, toda ni dobil dovolj proti organizirani listi župan Sim-sa. Poražen je bil tudi kandidat za šolski odbor Peter Gargetič. ŠOLSKI ODBOR— Za šolski odbor je bil temeljito poražen komunist Johnson. Izvoljeni so bili ponovno vsi dosedanji odborniki: Benesch, Mrs. Wulff, Mooney in Schuler. Johnson je voditelj komunistov v državi Ohio. Njegovo kandidaturo so sprva odobrili organizirani delavci pri CIO. toda še pred volitvami so prihajale podružnice in druga za drugo umikale podporo komunistu, ko je začelo časopisje vročo bitko proti njemu. se ustavile Mrs. Mar-Leonhardt, 719 E. 160. S tu, jim prinesle krepkega fantka. Mati in dete se dobro počutita v McDonald House. Mlada mamica je hči Mrs. Rozi Lesjak iz istega naslova. Čestitke! Maša za 30 dnevnico— V četrtek ob osmih bo daro-vladnih in drugih uslužbencev 'vana v cerkvi Brezmadež. Spoje moralo včeraj ostati doma, ali | četja na Superior in 41. cesti pa se poslužiti kakih drugih pre- maša za pokojnega Mathias voznih sredstev, ko so odšli najUrankar cto priliki 30 dnevnice stavko vozniki pri avtobusni1 njegove smrti, ctružbi Capital Transit Co. V Sorodniki marinov— prestolnici prevozijo ulična že-j Družine, katerih sinovi služi-ieznica in avtobusi do 1,500,000 j0 v koru marinov. lahko pride-oseb dnevno. j j0 v rekrutno postajo marinov Vozniki zahtevajo večjo pla- v federalniftD.o.slopj«, kjer bm'o CO. Kompanija se noče pogaja-, dobili brezplačne vstopnice za li z njimi, dokler se ne vrnejo; praznovanje dneva marinov nazaj na delo. Vozniki niso da- To praznovanje bo v petek veli nobenega svarila, da namera-|čer v mestnem avditoriju. Tam vajo stavkati, zato so bili ljudje;.bodo razrezali in ra,zdelili tort()> včeraj zjutraj popolnoma nepri- ki tehta 700 funtoy Prire(Jitev pravljeni ko so videli, da se ne b0 posetn tud- poIkovnik De. morejo peljati na delo. fveraux, junak iz ttejev na otoku Wake. Lewis je zmagal v boju s predsednikom unije CIO Washington. — Včeraj je prišlo do ostrega spopada na konferenci zastopnikov delavstva in industrije, ko je prišlo na vrsto vprašanje, da se iz obeh; Hessa in Kruppa bodo preiskali, če sla zdrava za preiskavo 1V Jugoslavija r*av 1 • v> kjer se vo- Thomas E. Pavlik, ki služi pri trgovski mornarici, je doma za 30 dni na obisku pri svoji Praga. — češki zunanji mi-^fceri Hedwig Pavlik, 19102 nister Jan Masaryk apelira na Mohawk Ave. Vozil je večinoma ves svet za pomoč češkemu na-'po Pacifiku ter je bil v Pearl rodu to zimo. Do 700,000 ot- Harborju, Saipanu, Avstraliji, rok je podhranjenih in mnogi |indiji, Ceylonu, Novi Gvinej(i in že imajo kal j etike v sebi. Ep'i-'v Manili. Ko je dospel v Seat-demija preti deželi, ako ne do-'tie, Washington, se je vsedel na niov k mamici. V soboto bo mlademu mornarju v počast "odprta hiša" za vse sorodnike in prijatelje od' osmih zvečer naprej. Nazaj v službo se mora javiti 25. novembra. Njegov brat Gpl. Ray J. Pavlik je pa na Pacifiku že 3 leta in sicer pri 13. zračni armadi. Pisal je pa domov, da upa bit,i doma za božične praznik.e -o-- bi dovolj tečne hrane. transportno letalo in prihitel do- ZA SODNIKE— štetje glasov za sodnike v Clevelandu še ni bilo končano ob izdaji lista. Ve se samo za nekatere, da bodo gotovo izvoljeni. Andrew Kovachy je premagal sedanjega sodnika Ralph ' Vince-ja. V tesni dirki sta kandidata Jackson (zamorec) in Sweeny. 900 izmed 989 pre-! cinktov da Jacksonu 41,650 glasov, Sweenyu 39,841. Tesna dirka je tudi med sedanjim sodnikom Druckerjem in Nuernberg. — Zavezniška komisija za preiskavo vojnih zločinov je ukazala zdravnikom, da , . . preiščejo duševno stanje Rudol- strank izvoli po 4 zastopnike v fa Hesas in zdravstveno stanje izvršni odbor. Predlog je bil, da| tovarnarja Kruppa. Oba sta na imenuje industrija svoje in de- ]isti 24 liemških vojnih zločinov, lavstvo svoje. j Ako bodo zdravniki pronašli) da Philip Murray, predsednik ne moreta prisostvovati sodn; CIO je predlagal, da naj bosta; obravnavi, se bo ista vodila brez izmed delavskih zastopnikov, njiju in samo proti ostalim na-imenovana v izvršni odbor po cijem. dva iz CIO in dva iz AFL. Te-, Sodna obravnava je določena daj je skočil pokonci John L. j za 20. novembra, toda zagovor-Lewis, predsednik premogarske niki obtoženih so prosili komisi-unije, ki je zahteval tudi za svo- jo, da bi se obravnavo prestavijo unijo enega zastopnika, ene-j lo na december ali januar. To je ga pa za železničarsko unijo. Ta-[ pa komisija odbila in obravna-ko bi imele štiri unije po enega Iva se bo pričela kot določeno na zastopnika. 20. novembra. William Green, predsednik' _0_ AFL je potegnil z Lewisom in1 ta je zmagal ter tako dobil zastopstvo v izvršnem odboru. Besedni boj je bil tudi med. A. F. of L. in CIO, ko je Philip1 Murray zahteval, da naj ta kon-j ferenca reši problem zvišanja mezd. Green, predsednik A. F.j of L. je potegnil z zastopniki in-j dustrije, da naj se to vprašanje Brazilski predsednik bo menda izgnan Rio de Janeiro. — Nova bra zilska vlada pod predsedrtikom kandidatom Cassidyem; dozdaj Linharesom se bavi z načrtom, ima Drucker 54,121 glasov, Cas-da pošlje v pregnanstvo bivšega 51,401. štetje še ni konča-predsednika Vargasa. 110. NAJNOVEJŠEVESTI NEW YORK — William O' Dwyer je zmagal za newyor-škega župana s tako večino glaisov, da se to smatra kot konec vpliva guvernerja De-weya. O'Dwyer je premagal najbližjega nasprotnika za ne rešuje na konferenci, ki da1 več kot 500>000 ^lasov-naj ima samo nalogo najti kako DETROIT; — Dozdaj ima še ve-pot, da se v bodoče prepreči zastoj v industriji zaradi stavk. ---o-- Grčija vpraša za tri bilijone odškodnine Atene. — Grški finančni mi-' nister naznanja, da bo Grčija zahtevala od Nemčije $8,000!,-000,000, $300,000,000 od Italije, $400,000,000 pa od Bolgarije kot vojno odškodnino. dno večino sedanji župan Jeffries za kakih 5,000 glasov; štetje ob izdaji lista še ni bilo končano. Njegov protikandidat je Richrd Fran-kensteen, katerega podpira politična akcija CIO. Dosedanje štetij e daje Jefferiesu 175,837 glasov, Frankensteen-u pa 170,667. Poročila so iz 850 produktov, katerih je vseh 1,136. r r AMERIŠKA DOMOVINA r r AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) 01X7 St. Clair Ave. HEnderson 0638 Cleveland 3, Ohio. Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto $8.60. Za Cleveland. Do DOitl. celo leto 17.60. Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po DOitl. doI leta $4 00. Za Ameriko ln Kanado. Četrt leta $2.00. Za Cleveland, po poŠti Četrt leta $2.25. Za Cleveland ln luclld. po raznaialcih: Celo leto $0-50. pol leta $3.60. Četrt leta $2.00 _ Poaamesna »tevilka 3 eent« SUBSCRIPTION RATXS: United States and Canada. MM par year. Olereland. by mall, $7J« p*r year. TJ. S. and Canada, U M tor • monttw. develand, by mali. $4.00 lor $ month*. V. S- and Canada, $2.00 for S months. Cleveland, by mall, $2.35 tor S months. Cleveland and Kuolld by Carrier. KIM per year; $8.60 tur $ months. $3.00 for 3 months. __, Binjlls copies I cents. Entered aa second-class matter January 6th, 180$. at the Post Offle* at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd. 187«. No. 260 Wed., Nov. 7, 1945 t Vilder o komunistih in fašistih V članku o tržaškem vprašanju smo citirali del Vilder-jevega pisma Titovemu ministru Kosanoviču. Navedli smo tega,moža, ker je znan jugoslovanski svobodomiselc in torej gleda s precej drugačnega stališča kot mi, na nesrečo, ki jo je prinesel Titov komunizem nad Jugoslavijo. Za primerjanje je dobro, da se sliši tudi tak glas. Obsodba sedanjega režima je v besedah tega prostozidarja vsaj tako ostra, kot je bila naša. Naj navedmo danes iz istega pisma par drugih odlomkov, ki tudi ne zaostajajo v obsojanju totalitarnega režima. Vilder piše Kosanoviču med drugim: "Da, moj dragi, Jugoslavija je edina dežela, kjer .je. bila partizanom dana brez kakih volitev, brez kakega izraza ljudske volje, vsa oblast, da uničujejo svoje nasprotnike. Kdo je dal to oblast Titu? Zavezniki! Najprej Angleži, potem Rusi. Najprej so Angleži dali Titu orožje, potem so ga rešili iz Drvarja, varova?i na Visu, podprli na radiu in v parlamentu. Brez te pomoči, brez te tuje intervencije ne bi bil Tito nikdar to, kar je danes. Končno so prišli Rusi in ga s svojo rdečo vojsko vpeljali v Belgrad in v Srbijo. Ali bi Tito kdaj sam osvojil Belgrad? Da ne spominjam dalje, kako so Bolgari po ukazu Rusov osvojili Niš, držali fronto v Sremu in kasneje pred Mariborom!" In Vider nadaljuje: "Danes je Jugoslavija ječa kot še ni bila nikoli, in kar ni niti sanjala, da more kdaj postati. Tvoji bedaki se sklicujejo na dva milijona umrlih in pobitih kot nekako "pridobitev," na podlagi katere imajo sedaj pravico, da zakujejo v verige ves narod in ga napravijo za sužnja. Kje imaš srce in pamet, da moreš poslušati in sam v propagandi širiti, da je ta zmrcvarjena in iztradana Jugoslavija še vedno polna izdajalcev, sovražnikov? Vi prikazujete svetu Jugoslavijo kot da je v njej1 več fašistov kot v Italiji. "Sedaj ste z zakoni, ki ste jih izdelali-izdelali predno ste ljudstvo vprašali-pokazali (in tu ne pomaga nikako taje-njc), da je to sistem, kjer neka maja dražba vlada z nasiljem nad ogromno večino naroda. To je stalna revolucija, ne kot začasno sredstvo za neki cilj, ampak revolucija, ki je sama sebi namen. To je neprestan notranji boj, odtod OZNA (tajna policija), odtod "izredna narodna sodišča," odtod zaplembe premoženja, valutne reforme, ki vse izenačujejo — v beraštvu, vse z namenom, da postane brezoblična masa pokorno testo za poskuse neodgovornih in divjih fanatikov, ki na svoj način "osrečujejo" ljudstvo. Tako obsoja ta znani sovražnik katoličanstva sedanji režim. Ne moremo si kaj, da ne bi še ene stvari priobčili iz njegovega pisma, ki je tako značilna za komunizem: "Da fašisti prehajajo v komunizem je razumljivo. To sta dve veji iz istega debla. Zato je norveški Quisling izšel prvotno iz komunizma, zato je Mussolini prvi priznal Sovjetsko Unijo in z njo sklepal pogodbe. Zato je Hitlerju tako pomagalo, da so komunisti drli v njegovo stranko in da nosi Ribentropp rusko odlikovanje Ljeninov red. — Da, sedaj ravno komunisti t^a j bolj vpijejo, da so pravi demokratje! Komunizem kot komunizem izgublja privlačno silo. Zato se kamuflira s tujimi gesli. Toda žalostno je, da inteligentni demokratje pomagajo komunistični tiraniji. Še bolj žalostno, da se pri tem imenujejo še "progresivni." Komunizem in demokracija se izključujeta. Komunizem je fanatična vera, ki hoče.vse rešiti z materializmom. Komunizem je pristašem edinozveličavna vera, zato ne pozna tolerance do drugih prepričanj, zato ne more z nikomer iskreno sodelovati, zato ne pozna kompromisa, zato mu je vsako sredstvo — laž in sila — dobro, da doseže svoj namen. Zato se more komunizem držati samo s krvjo in silo." To so krepke besede, ki kažejo, kako drugi ljudje, ki so nam čisto tuji, mislijo o skupini ljudi, ki danes vlada v nesrečni Jugoslaviji. Mi bi hoteli dodati in poudariti zlasti eno. Tisti Jjudje, ki so pred leti hote?i v Jugoslaviji uvesti fašizem, so*danes v objemu s komunisti. Tisti, ki so lizali pete kralju Aleksandru, danes rjovejo "živijo Tito!" Kosanovič sam je bil med onimi, ki so v dobi Orjune posnemali italijanski fašizem in ga hoteli uvesti v Jugoslavijo. Danes ta Kosanovič sedi v komunistični Titovi vladi in je za partizane, ki se sicer neprestano derejo proti fašizmu — vse v redu. V Londonu sedi kot Titov poslanik Leontič, nekdaj predsednik Orjune. Mož je o pravem času presedlal in vse je dobro. In presedlanje je bilo po ViJderjevem lahko, ker sta fašizem in komunizem oba totalitarna sistema z diktaturo, dve veji istega dela. Ni odveč, če spomnimo še na nekatere — za zgled. Velik "usta!" in Paveličev nojožji pomagač Sukj-rran Filipov?« danes igra odločujočo vlogo v Titovim. Hitro je preskočil na litovskega konja. "Usiaški" polkovnik Marke Mesič je vodil Paveličeva vojake proti Rusom pod nemške komando. Kot dober konjenik je naglo presedlal in se sedaj hladi v Titovi milosti! Fašističnemu "ustašu" je bil preskok lahek. V Sloveniji je banevaf pod diktaturo kralja Aleksandra Drago Marušič. Takrat "je preganjal poštena Slovence kol kraljev priganjač. Danes sedi v Titovi vladi in preganja poštene ljudi v Titovem imenu. Vedno so žrtve njegove tiranije tisti Slovenci, ki so se borili proti diktaturi. Človeku, ki mu je diktatura, ideal, je lahko služiti diktatorjem. Ali naj navedemo še en značilen zgled? V Ljub- ljani je danes eden izmed javnih tožilcev komunistične via- in tako kruto preganjani in za-de dr. Božo Kobe. Ta fant je bil pod italijansko okupacijo štipendist italijanskih fašistov. Ti so ga plačevali, da se je izučil v Rimu, kako se ljudi preganja. Ta znanost fašizma je prišla komunistom prav in mladi Kobe zdaj v imenu partizanov vrši nad slovenskim narodom, kar so ga Lahi naučili! Taka je družba, ki danes z nasiljem vlada nad ubogim narodom v Sloveniji in Jugoslaviji. Taki ljudje danes očitajo begrtncem in domobrancem, ki se ne morejo braniti, izdajstvo. "Kak.oršen je falot' sam, tako misli o drugih." Če kje velja ta pregovor, velja o propagandistih in zagovornikih partizanskih nasilstev. Neiskrenost, hinavščina in pokvarjenost značajev prihaja v Titovini do polne veljave. Ljudje brez vesti so zmožni umorov nedolžnih ljudi, masnih pokoljev neoboroženih fantov, trpinčenja v koncentracijskih taboriščih in neusmiljenosti na prisilnih delih. Čim globlje je kdo padel, tem lažje najde mesto v Titovini. Ko začne zahajati Titova zvezda, bo ta družba tudi njega hitro prodala prvemu kupcu. Tisti, ki po Ameriki dero za Titom, naj se v svojo lastne korist zamislijo in resno vprašajo: ali more taka neiskrena družba prinesti srečo našemu narodu v starem kraju? Kdor ima ušesa za poslušanje naj posluša. Tako smo torej brali, da je Tito sam izjavil: "Sami tisti v Jugoslaviji smejo imeti kako odgovorno mesto, ki se drže programa Osvobodilne Fronte, sprejetega že v letu 1941." Kakšen je ta program? Menda ga nam zdaj ni treba več opisovati, ko ga lahko ves svet gleda v TITOVI Jugoslaviji. Rečem pa toliko: Natanko tak je, kakor ga je že kaka tri leta slikala ne samo Osvobodilna Fronta na skrivnem svojim zaupnikom, ampak tudi javno tu pri nas Ameriška Domovina in še ta ali oni, ki ni slepoi verjel — SANSU! Zdaj Tito sam oclkrito pove, da je imela prav Ameriška Domovina, ne pa — SANS! SANS je kričal, da Ameriška Domovina nima prav. SANS je skrival program OF in je rinil v .javnost neki "program," ki ga .je razširjal-iimfii Ivan Riba r. Tisti "program" se je bral vse drugače kot se je bere program OF in Tita. Tisti "prgoram" je dal po Ivanu Ribarju širiti in razglašati v svet sam Tito, za resnično uporabo je pa držal pripravljeno vse nekaj drugega — komunizem! Bom o priliki prepisal tisti "Ribarjev prgoram" iz leke stare številke "New York Timesa." Tito je seveda komaj čakal, la je vrgel "Ribarjev program" med staro šaro in začel izvajati svojega iz leta 1941! Tistega, o katerem smo mi pripovedova-i, da se bo izvajal. Mi nismo našli vere med SANSovci, Tito sam jih je prisilil, da verujejo. Prav za prav ni treba nič več verovati, treba je samo — VIDETI! Pa nekateri tudi VIDETI nočejo! Sram ji je, da so se tako debelo zmotili, zato -i tudi sedaj, ko Tito govori in dela, zatiskajo oči in ušesa. Well, zelo lahko vsaka šema na-carba take, ki si nalašč tišče oči in ušesa! * * * Zdaj nekaj iz poročil, ki prihajajo čez morje po raznih potih. Zakaj ne navajam virov, bo morda pojasnila takoj prva novica: Po celi Italiji so razširjene "komunistične trojke," to se pravi, odbori sestavljeni iz treh ljudi. Deloma sestoje iz samih Jugoslovanov, deloma iz samih Italijanov, deloma so mešane. Plačuje .jih — Tito. Njihova naloga je, da špionirajo med Jugoslovani po Italiji. Na vse strani prisluškujejo, če kdo go sopisu, da "partizanstva" ni več, ampak je zdaj samo jugoslovanska vojska." Oni dan je pa Glasilo KSKJ prineslo neki popis jeseniških slavnosti iz nekega ljubljanskega lista. In tam a 'bil še sedaj govor—o partizanih . . . Spet — imamo mi prav! * * * Škof Rožman je še vedno na Koroškem. Tam se svobodno giblje, v Rim pa ne sme. Zakaj neki ne? Ker je "vojni zločinec"? Niti sama TITOVINA ne iupa več, da bo pred svetom obveljal kot tak, toliko manj kaki zavezniki. Ampak TITOVINA pritiska na Angleže zoper Rozmana, ker ve, da je v Rimu ali drugod v Italiji že drugih takih "vojnih zločincev" vse vče kot je TITOVINI ljubo in drago. Boji se kake prevelike opozocije, ki bi se zbrala skupaj na enem kraju inozemstva. Domačo Opozicijo kroti TITO- (Dal)e na 3 strani) -O- Nekoliko o "zmerjanju" in katoliških načelih "Et Tu Brute . . ." vidim v Pisanem polju z dne 30. oktobra t. 1. in to na račun podpisanega, kjer se omenja, da se rad v dolgih razpravah sklicujem na katoliška načela in obenem vprašuje: "Ali je to tudi po katoliških načelih, da katoličan zmerja kakega duhovnika kakor kak jesihar in naj bi bil duhovnik le kak Trunk, torej duhovnik najslabše vrste?"' Jaz ne vem za nič drugega, kar utegne g. Trunk smatrati za zmerjanje, kakor tisti moj članek pod naslovom "Izpred plota," ki je bil pred nedavnim priobčen v Ameriški Domovini. V dotičnem članku sem res dal nekoliko duška svoji nevolji nad Pisanim poljem, ko je isto tako neopravičeno pisalo in še vedno piše proti kolonarju v Ameriški Domovini, katerega Pisano polje tudi zmerja s "Zaplotar-jem." Nisem pa imel s tem namena g. Trunka kaj zmerjati in ga sploh kaj žaliti." še slutil nisem, da bi on utegnil tiste moje vrstice smatrati za neupravičene, kaj šele za zmerjanje. Ker .je iz Pisanega polja razvidno, da tudi on sam ni preveč tankovesten in obziren v tem oziru. Imel sem namen vse kaj drugega. In če g. Trunk smatra tisti moj članek, ki je bil pisan slovensko ali srbo-hrvat-' Proti Pisanem polju za zmerjanje, zakaj vse naj pa mi, ki se strinjamo s pisanjem kolo-narja "Odpri srce . . ." in pisanjem Ameriške Domovine, smatramo vse, kar Pisano po-r lje piše proti kolonarju in Ameriški Domovini? Kdor je proti Ameriški Domovini, je tudi proti vsemu, kar Ista piše in za kar se poteguje. In za kaj piše A. D., zakaj se poteguje?? Ali no rali-tu v nekem katoliškem ča-za naš tako bridko preiskušani veri sko. Ugotilfvljajo, kaj govori. In če ne govori tako, kot je prav za partizanstvo in Tita, ga »ku-ijo izvabiti tja proti mestu Bari in naprej čez morje v Titovi-ro. Ugotovljeno je bilo že zgodaj v septmebru, da so na ta način izginili tja čez: dva zdravnika, ena bolničarka in en duhovnik. Koliko od tedaj do danes, seveda ne vem povedati. Mimogrede: Že davno smo sužnjeni slovenski narod? Ali ne piše v korist naših beguncev, ali jih ne brani in zagovarja, ko se jih krivično zmerja z izdajalci in jih priporoča usmiljenju in podpiranju v njih stiski ter zanje prosi in zbira tudi darove? Po načelih g. Trunka, ki pa gotovo niso katoliška načela, kot je razvidno iz Pisanega polja, je to, kar sem jaz pisal (in menda tudi to, kar zdaj pišem), kar kolonar ali "za-plotar" in kar A. D. piše,, nekaj hujšega kot pa vse gorje, katero mora slovenski narod z mnogimi svojimi duhovniki in škofom Rožmanom vred trpeti in prenašati od strani komunistov. Nekaj hujšega je to, če kdo v Ameriki zmerja kakega duhovnika, če bi to bilo res in naj bi bil duhovnik najslabše vrste, če bi res . bil, in to kar kdo piše v A. D., kakor pa to, da se v starem kraiju ne le zmerja) kakega duhovnika, temveč da se na stotine duhovnikov in tisoče nedolžnih katoličanov najhujše in najbolj krvavo preganja, muči, pobija, ko na tisoče beguncev v tujini trpi vsakovrstno pomanjkanje. Očividno je to resnica, ker Pisano polje nima nobene svarilne besede in nobene pritožbe čez one, ki z našim narodom in njega duhovniki tako kruto in neusmiljeno ravnajo. Nobene žalbesede ne zapiše proti ameriškim partizanom, ki odobravajo vse, kar njihovi bratci v domojvini počnejo z ubogim narodom in duhovniki, za katere bi bilo samo kako zmerjanje prava milost. Pač pa je g. Trunku trn v peti A. D. in vsi oni, ki vanjo pišejo in vsi, ki z njo vred obsojajo teror Titovega režima, proti kateremu je celo vlada Zed. držav in nadalje vsi oni, ki se brigajo za pomoč beguncev. če ni to resnica, odkod potem in čemu tako nasprotovanje A. D. in njeni pisavi? Saj vendar nihče drugi ne more biti proti A. D. kakor kaki partizani in oni, ki z njimi simpati-zirajo, ki so zoper svoj lastni narod, zoper svoje duhovnike in vero. Kakšna načela so pa to? Nisem imel in tudi nimam namena sploh koga žaliti ali zmerjati, najmanj pa kakega duhovnika, posebno še, če bi tega ne zaslužil. Toda, če pa pride slučaj, da je treba koga zagovarjati in braniti, če se mu godi krivica, je pa včasih neizogibno, da bi se človek pri tem ne dotaknil koga, posebno duhovnika, ki mu je zelo neljubo se ga dotakniti. Kajti krivica je krivica, pa naj jo dela kdorkoli hoče in komurkoli hoče. če bi meni ne bilo za čast in spoštvanje duhovnikv, bi se sploh ne oglasil pa naj bi se z njimi še tako grdo postpalo. Toda včasih je treba duhovnike tudi pred duhovnikom braniti. In če to ni po katoliških načelih, obžalujem "zmerjanje" in obljubim se poboljšati. Glede katoliških načel pa ne pojdem v šolo k Pisanem polju, kar naj mi isto blagovoli oprostiti. Andrew Tome. Žalostna novica iz domovine Mrs. Helen Tomažič, 8804 Vineyard, roj. Knific, po domače Jaklenova iz Sv. Valburge-Smlednik, je prejela žalostne novice od nečakinje in sicer, da ji je v Tacnu umrla sestra Franca Medved mati 14 otrok, njen sin Franc ter še eden te družine, i ki pa ni imensko imenovan. Na. j dalje je dal živjenje za domovi-j no Paul Zalokar, sin sestre Micke1 v Mengšu, ter Ivan škofic, mož | sestre Ivanke v Gamelnah. V Kranju je pa umrla edina1 moja teta Terezija Lukeš, roj. Knific. Vsi ti ožji sorodniki, po številu šest, so odšli v večnost zadnje štiri mesece leta 1943. Tukaj zapuščajo tudi žalujoče: Frank Knific na Noble Rd. in Terezijo Bizjak na Vineyard, ki sta brat in sestra Helen Tomažič, ter še več drugih sorodnikov. Poročilo tudi pove, da je iz uršulinskega samostana v Škofji Loki morala bežati redovnica sestra Nepomucena, Janova iz Vižmarjev, sestra Pavel Biz-jak-a, 8902 Macomb Ave., ter je leta 1944 umrla na Dolenjskem. Vsi so vedno živeli v veri in ljubezni do Boga, za kar naj jim bo On dober plačnik. Nadalje je poročano še mnogo drugega trpljenja in žalosti, kaj so morali prenašati v vojnem času, zlasti pod Nemci, ker je moralo več sorodnikov zapustiti domove in trpeti v nemških lagerjih — koncentracijskih taboriščih. Nasi begunci Spodaj prinašamo imena beguncev, ki so bežali pred komunističnim terorjem iz svoje domovine. Vsi ti se nahajajo sedaj na Koroškem. Navajamo kraj, odkoder so doma, ime in priimek ter leto rojstva. Iz LJUBLJANE so sledeči: (Nadaljevanje) Jerančič Zinka, 1921 Jerasa Stane, 1919 Jerasa Janez, 1915 Jerman Angelca, 1921 Jelnikar Ana, 1913 Jereb Lovro, 1912 Jeraj Marjan, 1925 Jeglič Ljudmila, 1919 Jonke Jože, 1901 Junker Anton, 1922 Ju van Marija, 1919 Junez Stanko, 1917 Kačar Ludvik, 1924 Karpe Franc, 1901 Karpe Janez, 1902 Kajfež Marija, 1924 Kastelic Ivanka, 1912 Kladnik Albin, 1914 Klančar Zofka, 1920 Knafelj Ivan, 1896 Kramar Ivan, 1885 Kramar Marija, 1897 Kramar Vladimir, 1928 Kranjc Adolf, 1912 Kranjc Slavka, 1920 Kraševec Malka, 1922 Kranjc Anica, 1916 Kvas Marija, 1922 Kvas Jože, 1919 Kavka Miha, 1913 Kavka Antonija, 1918 Kerč Lenka, 1925 Kregar Karla, 1927 Kregar Mihael, 1925 Klemenšek Krist, 1909 Kremžar Franc, 1883 Kremžar Slava, 1887 Kermavner Ivo, 1897 Kendic Martina, 1908 Kveder Jože, 1922 Kespret Ivan,. 1920 Kern Mija, 1927 Kien Rudolf, 1888 Kien Angela, 1896 Kien Marta, 1923 Kien Ivana, 1924 Kien Jožica, 1929 Kinkl Drago, 1910 Kinkl Zorica, 1924 Klinar dr. Tomaž, 1883 Klinar Nežka, 1895 Križnar Alfonz, 1914 Krvi na Janez, 1889 Kobentar Jerica, 1922 Kocjančič Ivanka, 1921 Kocmur Alojzij, 1877 • Koder Janez, 1918 Kompare Metka, 1918 Košir ing. Vinko, 1904 Kolarič Stanko, 1927 Kolenc Franc, 1898 KokaJj Vera, 1920 Komidar Milka, 1926 Komidar Frančiška, 1923 Kompare Frančiška, 1880 Klobovs Peter Koritnik Marjan, 1923 Korltnik Albin, 1896 Kopač Ivan, 1917 Kopač Janez, 1913 Kos Vladimir, 1924 Kovač Ivan, 1918 Kozin dr. Franc, 1907 Kotar Rudolf, Kožuh Marija, l91 Kožuh Marjan, r Kožuh Borut, Kos Bogomir, ^ Vidiš, Japček, - ^ čno prijadrali do smo privezali bark" je vse skupaj poV* na vizite, smo šli tj& ^ posebno dopadlo v1", r* človek ni imel niti PJf1, ] P J dr teli l< Je ko je bilo vse tako z pri cerkniškem ^ — sem silil v kapita^ »Jv / "f li re sem se prav za ri 'J pri njem, da grem Ta r kaj kmalu na tiste« J*a kakor hitro mog°ce. j , _I »fin d me ne bo nihče ^ i svetu. Kadar mi J "a dolg čas takole v mšijo. Po pravici' Japček, da mi ,]e D'X > ti težje po domu. Da enkrat zagledal sem vedno ras: 5 1« L. i lil, V hš, iah od mize doma Pr' . .j/ ko ko razbijajo nasi f praznimi litri i" ^ ki mizo. Ljubi dom* samo za en bobeky J^e do po pravici reke' & • • nil ' kaj Kapitan nn je0^ jf. ,J mo v nekaj dneli n z guvernerjem ^»j priprave ,prav k° ^^ vozijo balo. N* ^ mo končno odšli- ^ ^ ' bil . K> !o več domačin°v' j *. za kažipota. ne bi tako soncem, ne boš verjel, di'j „ vročina, da so se" * Zc fi pri hlačah, ki s° f l,> nice, kot bi bH> n 8l> d je zdelo Nil Veliko skrb c^dasejebilo^jN smodnik v cevi- ^ ^ U pot curkoma z iek( fiva naravnal tako, ^.J^a ravnost na z^'JlT . nelo. , » b( j, vlegel v vsako ^^b smo naleteli sp°l da se ni vr gel, sem se z« ^, menda vroči*10 vsaj toliko niso /i! Nazadnje so se , k; Ut '' °to; čakati name l!l ft kel, naj .le kar bom že došel r r Pri neki P1" m ko zaostal za vstal in se n*V° J dospel do deroč« blizu tam izliV'>j kaj se bom Pa n si rekel, pa n vodi. Veš, tis". P ki mi jih je bili narejf',; it>je sc bili narej"- j puščavo, škornje in podl°:. im*1 debele obezivi"^ vseeno noge hu ^ sem se mislil v ^ sem zaslišal ^ motanje. i sleč, da me je v ! družba. Pa vt" j dal?" ^ j "Kako bom ' j bilo tam," P°V ! nestrpen, k0^.^ I tam v divji A-'« i ki. "iče bi bi'11 kel, da ste sfy na, ki je šel ga izpod Sij;',/ j brezove metle L ' ! pa kdo z vo^ J Pivčan, ki je b ! "Vidiš,, ki "V Herblan, "K0^/ ramena, sem ^ sem ga iska' takrat rad 11 V0D t 6Va» ■ V"A, % to ' iSi S: elrl tistega krfla';! *. ">ka kj J ek s S \ x ■ t •i fl-% Cl, i 'J« >0 \ V' sr C"" f, 191' ji. ^ Pisana mati SPISAL J. F. MALOGRAJSKI i v iste žalostne mi- "neodgovorni elementi" \V "ctlla • ■ - - -- kjer so bile prirejene m ten ar aViCi »dal hče mi Je' Popoldne si je mogla A-Vdahniti. Stisnila se ' za vrata ter še dalje a'a o tistih časih, ko 0 Vselila lepih božičkov. Dokler je bila :..°mai si z dedkom ni-'.ni upala. In tako sta Ali Stepincevo protestiranje kaj pomaga? Pravijo, da ne dosti. "Vjlada" sicer jemlje na znanje njegovo protestiranje in daje razne boljube, ne drži jih pa ne. Potem se seveda lepo o-pravičuje in pravi: Ne moremo nič pomagati, tega in tega ni zase, a oba sta se I zakrivila vlada, napravili so to barko; ,*">» so uhajali-pogledi povafo'l^kw v.-i---- šli oba sta pogreša- llo v P (j. eenega oltarčka tam i ušesa! niti» ^'Pogrešala pastirčkov tak° J li Užine- Pogrešala anil1"' 1 Je • , j "Neodgovornih elementov" pa, žal, "odgovorna" vlada ne more poiskati, da bi jih prijela za prJe vcasih visel tam v PitanXk'kakor bi bil PriPla' 4 Hit p1" nebes ter ozna- v w 'a j,, Judem na zemlji, in grem[ "Pdeče lučko pod jas- oSoce f j L 1 ifiCa bi,,fljc;a ni pustila napra-i je vAi'^ila je, da je to ne- & 'in v« lip v ® i lc u-1 Sin, bil°-nego po so- im li^" Pokropil in poka-av ^ hlevu in po shram-im113 : '' No. odšli- •inov, S^ej'sg'1 Je v drugega na fače dela. In tako je prazno pri Mla- Sti sveti večer. Vse, a 2 ii!jjako se je bilo zmrači ■ 'iii ^ ^ k'Se ^ sama sebi ra~ iomeK^U ' ga je imela črez jobefcl i re^f? sebi m Mlakarica je šla ^ vse njene mi- S a m o na to, kako ni vpraševala li jev"M. jJ bi Prijalo drugim ineli o , n tako ni bilo niko- 51 bil nI tiffti >ili * J ;oncen iel, so se i, ki sCT bili iz sele ze dalje časa ni n°vo deklo pa so NV; 2Un adii Pred par dnevi Ker se hiši še a. je sedela sa-v kuhinji in dre- Ždela i; |i v -Ja Anica in de-iši VOj'em k°tu. Bilo je v' ?a sta čula drug zwlhiiaje. Ali tedaj rb " M Veličastno so 11 J %V,nebeško noč, kma-bila V >% kasneje. Kakor bl!° 9 la vesela pesem ceVM Ckrdela- tak0 Jih Ul Z d*' \1r je P°tefcrnila ak°' •^PUet" Potem so za-i j. "jih glasovi, posta- Kar se tiče Slovencev, jim zavezniki niso naklonjeni. Onih ki so zoper Tita, že "načelno" nočejo poslušati. "Načelo" je seveda v tem, da si nočejo nakopati "zamere" v — Moskvi. Poleg tega tudi oni iSlovenci, ki o zoper Tita, zahtevajo za Slovenijo Primorsko in Koroško: . . . Titu naklonjeni Slovenci so v' očeh zaveznikov edini legitimni predstavniki Slovencev. Pač radi — Moskve! Ti smejo pred zavezniki govoriti, ni pa s tem rečeno, da jih zavezniki tudi poslušajo, oziroma se nanje ozirajo. S temi so zavezniki — diplomatični. Posebno diplo-matični so ž njimi, ko gre za vprašanje Primorske in Koroške. . . . Zavezniki zelo dobro vedo, da so se partziani s Titom vred domačinom pa Primor-' skern in Koroškem do dna za-! merili. Na to struno igrajo zavezniki na ves glas. Zato so se partizani že sami j spoprijaznili z mislijo, da bo; le del "Julijske Benečije" pri-1 šel k Jugoslaviji. Če"z Koroško! so pa že kar križ naredili ... i Na zunaj oboje še zahtevajo,j med seboj pa že priznavajo po-j raz. * * * elo-za bol J nerazločni in •'e samo še zdelo, (9 (j • ako sC,4iLlabljala nevidna ro- Jo, Q)ubranim strunam "zno brnenje, je poklical "de-v je šla spat! a' ker ne moli nih- prihodnjič) C>ir- malo kisa ali deroč«, izliv3' i pa, a noj, tistl t1 K jeflli n>j .le rej ... Podi«1 n i1*1 , ?e h1" islil v >ir - V05 E' ČEZ TRI ne bo počrnel. vanj le z 2 strani) Ljudstvo okoli Gorice, ki sedaj pod zavezniško okupaci-1 jo, je še vedno odločno zoper 1 te, da bi spadalo še nadalje pod Italijo. Okoli Gorice govore, da bodo v tem slučaju vse požgali, kar sami od sebe, in beža- i li, kamor bodo mogli. Njihovo | prepričanje je,, da pod kako I talijo ni drugega "upanja" kot j popoln propad v vsakem oziru. Za Jugoslavijo imajo trdno nado, da se bo prej ali slej uredila na demokratični podlagi in se bo dalo živeti. Italija pa bo ostala v svoji "tolerantnosti" do Slovencev taka, kot je bila pod fašisti, pa naj vlada v njej ta ali oni. Neka ženska v bližini Trsta se je izrazila: Ce pridemo spet jod Lahe, nam ne ostane drugega kc poskakati v morje. .. %, m e Je . y Ja j 1 :J rtpovedati, da •• Af1 v 'im Si' ec; ;el i* V Slivl1/ i ,ie »>i •k' "Vi 'Z4 sein # ka' ti m \ Jeiti in mečem, v '6!ii». tega ne more. bfjtj s Pcniocjo špion- mirne vesti ta- ji izza vsa- Po ko Njenem lastnem t^etj nevarnost. * * in! % °vejši begunci iz Drugače je na Koroškem in v Istri. V teh dveh krajih so ljudje občutili partizanstvo do take mere, da bi pod nobenim pogojem ne glasovali za sedanjo Jugoslavijo, pa tudi če bi ailja na zavezni-1 imeli le nekaj mesecev preživeti ped Titom. Kakega ljudskega glasovanja najbrž itak ne bo, ali zavezniška komisija i-ma ušesa odprta in ji razpoloženje ljudstva ni neznano. Ne samo Lahi in Nemci, tudi zavezniki sami zbirajo dokumente o tem, kako so partizani "vladali" pc teh krajih . . . * * # Začetkom septembra se je raznesla vset, da si je znani profesor idr. Grafenauer v partizanski ječi — žile prerezal. Ljudje tega ne verjamejo, razen so ga toliko mučili, da je storil to v duševni zmedenosti. Poleg tega se govori, da je bil Grafenauer precej naklonjen partizanom. Zato se vse čudi, kaj se je z njim v resnici zgodilo«, jn se sprašuje, zakaj in čemu partizani razširjajo take govorice. po v Jer jo počasi li-», septemberski je potrdil vse, kar se o ,V,Unec ^vij^iše. Zato ni vre-I^Vf. ' ^r je povedal, ker itak .skoraj \ ^ Vugih virov. I' g0ri» je rečeno v A hrvatski me-S JIoj(zij Stepinac. ^5°testira ( "lwura in po-Pride nad na- C^v 'k nov u,dar od' .W^krat so ga "ob- in zaprle, pa toliko potegu-morajo spet iz- gunci lahko vrnili in sicer brez slabih posledic. Ali niste videli, da je Tito izrečnoi izvzel iz amnestije vse tiste, ki so bežali? In tudi drugače je bila amnestija le pesek v oči. To je ravno ta ko kot s poznješo izjavo, da bo svoboda v združevanju strank ob volitvah in sploh kot opozicija. Najbrž tam pri vas tudi ;ej izjavi že pojete slavo!. Ne bedite tako naivni! Ta izjava ni drugega ko poskus, da se na-suje zaveznikom pesek v oci, zakaj oni nočejo verjeti v Titovo .boljševiško demokracijo, kot se danes izvaja. Isto je z ukinitvijo OZNA, ali jugoslovansko 'eko. To je vse tolikšnega pomena kot z nekdanjo ukinitvijo kominterne. Kdor je tako laiven, da veruje tem ljudem, naj veruje še hudiču, očetu laži." * * * V Ljubljani so partizani na jesen mobilizirali okoli pol Ljubljančanov za prisilno delo v gozdovih. Poseka vat je treba drevje in pripravljati za zimo drva. Zlasti mora na delo vse, kar leze ino gre, oib nedeljah. Zato so cerkve v Ljubljani precej prazne in verskemu življenju stvar ne bo v prid. Krščanski nauk je ukinjen po vseh šolah.Uvedel se je pouk neke nove "vere," ki ji ljudje pravijo: Titova vera. Vse zapovedi in ves "credo" te vere se da izraziti v kratkih besedah: Zvestoba do maršala Tit.a . . . One spomenice duhovnikov, kakor se spet in spet zatrjuje, duhovniki sploh niso podpisali. Dr. Arnejc je oznanil pozneje s prižnice: Ker smo zdaj v svobodni državi, tako se nam neprestano poudarja, lahko tudi jaz svobodno govorim in izjavim, da dotične spomenice nclben duhovnik ni podpisal. * * # Slovani na domačem ozemlju in v tujini s skrbjo gledajo proti Rusiji. .y^,ASi;boji za dobro ime slovanstva v širokem svetu. Kakor Rusija ,če jo smemo tako imenovati pod sovjetsko vlado, sedaj počne, mora boleti vsakega resničnega Slovana. Bojimo se, da bo toliko časa izzivala, da bo izzvala proti sebi ves ostali svet. Kaj nam i: omaga konec germanstva, ki smo za sedaj o njem prepričali, če se pa dela na to, da bo veliki svet tudi slovanstvo tako zasovražil, kot> je zasovražil germanstvo. Germanstvu je najbolj škodovalo, da se je tak človek kot je bil Hitler postavil z nacizmom njemu na čelo. Ali bi ne bilo skrajno pametno, da bi Slovani ne delali takih napak in ne istovetili Sovjetije in komunizma s slovanstvom ? To nas najbolj odbija v Titovem časopisju, da je v njem vse pomešano: slovanstvo (slovenstvo), partizanstivo, 'osvoboditev in svoboda, dtemokracija po sovjetskih zgledih, fizična sila, Stalinova dolga roka — vse v enem žaklju. ... • » » V Ljubljani so bile nekake vcllitve. Vsakega vol ilea so li- stno vprašali, če ima kaj zoper režim. Kakih 90% navzočih" je izjavilo, da nič. In bila je razglašena "sijajna zmaga"! Oistalih 10% najbrž drugič ne bo več volilo, ker se bodo poprej nekam — zvalili. Govori se tudi, da se snuje v Sloveniji "nova cerkev." Ostala bo baje še "katoliška," samo papeža in škofov ne bo imela. Duhovščina bo ostala, pa ne bo nobeden čez koga postavljen, ampak bodo vsi enaki. Enaki tudi v tem, da se bo vsak lahko oženil. Od ljudi se ne -bodo zahtevali nikaki prispevki za vzdrževanje duhovščine in cerkva. Za vse bo poskrbela država. Pa naj še kdo reče, da Kranjci nismo napredni . . . Toliko novic je torej od zadnjič nalbral—Zaplot. Japonci smatrajo za j ako važno svetišče majhno leseno kočo na Ise, 250 milj oddaljeno od mesta Tokijo, katero je posvečeno boginji sonca Amatera-su. Tja so hodili že 2,500 let k tej boginji japonski mikadi ali cesarji naznaniti vsako bolj važno novico, rojstvo prestolonaslednika, napoved vojne itd. — Vstop v svetišče ima samo cesar. Tudi na milijonie ljudstva roma tja vsako leto, vendar ne more priti do one koče, ker ima štdri ograje. V tem svetišču se ne nahaja nič drugega kakor navadno ogledalo. * * * Na ribiškem trgu v Bostonu ima neki prodajalec navado, da na rep vsake ribe s štampiljo označi datum, kdaj je bila riba ujeta. DELO DOBIJO DELO DOBIJO CONSTRUCTION LOANS STRAIGHT BANK LOANS FHA LOANS GI LOANS PROMPT SERVICE LOW INTEREST RATES Monthly Reduction Loans Apply at St. Clair Savings & Loan Co. 5235 ST. CLAIR AVE. HENDERSON 5670 Dobesedno iz enega poročila: "V Ameriki ste baje po razglasitvi Titove 'amnestije' takoj naredili sklep ,da se bodo be- SERVICE ALL TYPE OF WIRING PARTS JZrniflite se na nas H vai RADIO .. PRALNIK in CISTILEC ZA POPRAVO MODERNA OPREMA • 14 LET IZKUŠNJE Vse delo garantirano MALZ ELECTRIC 6902 St. Clair Ave. EN 4808 9:30 dop. — 9:00 zvečer ammmmm«mtmm»mw»mm»«nwm«mtm»m«mmmmttt«mmm»a UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega ANGLEŠRO-SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena O Of| in stane samo: 3 £aUU Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6113 St. Clair Ave. Cleveland, O. Sprejme učence za karpentersko stroko Sprejme se vel fantov nad. 18 let starih, ki bi se hoteli izučiti karpenterske stroke. Imajo lepo priliko izučiti se stroke, ki je vedno zaposlena in ki dobro plača. Zaglasite se dopoldne ob 10 vsak dan razen v soboto v uradu DEMSHAR BUILDERS CO. 874 East 140th Street MALI OGLASI Furnezi! Popravljamo vsake vrste Resetting $15, čiščenje $5 Termostat kontrola Lahka mesečna odplačila Chester Heating Co. Govorimo slovensko 1193 Addison Rd. ENdlcott 0487 (X) Posestvo naprodaj Kdor hoče svoj denar dobro ! investirati, naj kupi ta tri po-; sestva: 6121, 6123 in 6125 St. j Clair Ave. Za informacije po-1 kliče MA 6530. (x) j Soba se odda Odida se opremljena soba za 1 ali 2 deklet. Vprašajte na | 1051 Addison Rd. suite 3. (261)| Stanovanje iščeta Mlad zakonski par išče 3 ali; 4 sobe od 55. do 105. ceste. Kdor! ima kaj primernega, naj pokli-j če EX 3137. (262) Delajte v MODERNEM POSLOPJU THE TELEPHONE COMPANY potrebuje ženske za hišno znaženje poslopij v meatu Stalno delo — dobra plača Poln ali delni čas 6 večerov v tednu od 5:10 zv. do 1:40 zj. Zglasite se v Employment Office 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zj. do 5 pop. vsak dan razen v nedeljo THE OHIO BELL TELEPHONE CO. ženska dobi delo Ženska dobi, delo za pomivanje posode v restavraciji; de-o je samo zvečer. Sorn Restaurant 6036 St. Clair Ave. EN 5214 (261) OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA 1146 E. 61st St. HE 2730. Išče se karpenterje Stalno delo. Dobra plača. Ko-i: zanima, naj se zglasi na 960 E. 185. St. (x) Delo vzame Ženska vzame na dom likanje. Naslov izveste v uradu te-, ga lista. (260) ženske Punch Press operatorice Stalno1 delo Plača od ure in od kosa Guarantee Specialty Mfg. Co. i koncem E. 96. St. i j 2 bloka severno od St. Clair (264) Pomagajte Ameriki, kupujte Pomagajte Ameriki, kupujte Victory bonde in znamke. Victory bonde in ztfamkc. Piva je kolikor hočete! Pogled na Panama kanal. — To je prva slika tega preroka izza vojne. V kanalu je videti eno izmed sedmih ladij, ki vozijo zav ezniške čete s Pacifika v domovino. 'WHS/y GOOD fttLOWS Str TOOTHER » ii' Mi ga imamo vedno dovolj v zalogi za gostilne in tudi za privatne potrebe kot za ženitovanja, partije, bo. trinje, za javne dvorane in zasebne hiše. V zalogi imamo pivo sledečih finih vrst: GR0SSVATER Najboljši ALE iz Akrona, ki je kuhano iz po- in 1>n sebne studenčnice in ne iz TI,. . „ . . _ navadne vode. HALfr-and-HAli Za fino pivo pokličite HEnderson 4629 DOUBLE EAGLE BOTTLING CO. JOHN POTOKAR IN SINOVA, lastniki 6511-19 St. Clair Ave. "Sem škof Valclemar." Tujci so si pogledali svojega osvoboditelja od glave do peta. V svoji domovini niso nikdar V domovino se niso hoteli vrniti, dkoler ne najdejo vsaj sledu po Premislu . . . Seveda niso imeli niti slutnje, da bi bil naj- videli oblečenega tako sluge [mlajši brat med vsemi najsreč-trojedinega Boga. Drugje se- nejši in da bi bil on prvi prine-veda; toda dobro znamenje to sel Premislu očetovo poročilo, ni bilo nikjer. "Čudite se, da vidite ob mojem boku meč, dasi bi moral imeti v desnici pastirsko palico, na glavi čelado, dasi bi mi morebiti bolj pristojala mitra, in na prsih oklep, dasi bi moral imeti na sebi pluviia . . . Žali-bog, da sem moral storiti tako v varstvo svojih pravic, ki mi tičejo po božjem zakonu. . . . Saj boste vse izvedeli; med tem mi ostanete dragi gostje . . . Samo obžalujem, da se vam v tem trenotku ne morem izkazati bolj gostoljubnega. — Ce vam je ljubo, se lahko poslužite tudi mojih konj, če si ne marate prej odpočili!" Nato se je škof obrnil k brodnikom, ki so pričakovali njegovih ukazov. "Vode na tej strani ne smete izpustiti iz oči.i! — Ne smerno jih zgrešiti . . . Tukaj morajo na breg." In takoj je odplulo nalik strelicam nekoliko ladjic na širno morje na poizvedovanje, da bi ne izgm ili svatovskega sprevoda. Tujci so se začudeno spogledovali. Zdelo se jim je, da so ti ljudje, med katere so zašli nehote, vendar nekoliko preveč sumljivi. "Res — ne razumem tega!" je spregovoril najstarejši izmed tujcev po — češki. "Mesto v bodreko deželo smo prišli nekam na Dansko . . . Šved je to še ne morejo biti. — Nesrečnega dne smo odšli iz domovine, in zato nas neprestano spremlja nesreča . . . Kje je pač naš brat?" Tujci so nato umolknili, in njihove oči so se zagledale v temne baltske valove. Bili so to trije bratje — Čer-nini, katare jet lani odposlal oče, c'u bi poiskali vojvodo Premisla . . . Pot je sicer vedla vsakega na drugo stran, toda nekako pred mesecem dnij so se sešli po prečudnem naključju, o katerem bi mogel le-topisec napisati celo knjigo . . . Veronica Škufca, zapisnikariea Mary Filipovič; nadzornice: Mary Škufca, Ana Jakič in Mary Janežič. Zastavo-nošinji Mary Janežič in Mrs. Barle. Seje se vrše vsak drugi torek v mesecu ob 7:30 v SND na 80. cesti. PODRUŽNICA ŠT. 25 SŽZ Predsednica Mary Marinko, podpredsednica Margaret Tomazin, tajnica Mary Otoničar, 1110 E. 66th St. Tel. HEnderson 6933; blagajničarka Dorothy Strniša, zapisnikariea Julia Bre-zovar. nadzorni odbor: Anna Znidaršlč. Prances Brancel in Jennie Kral, rediteljica Pauline Zigman, zastopnice za skupna društva fare sv. Vida: Cecilija Škrbee, Jennie Strnad. Seje se vrše vsak drugi pondeljek v mesecu v novi šoli sv. Vida. POMAGA HITRO HRBTOBOLU Tukaj je čisti, moderni način olajftati navaden hrbtofcol. Johnson's Back Plaster! OlajSa bolečine, otrpje, nategnjenost. — Vpliva prijetno! V vseh lekarnah. Zahtevajte Johnson & Johnson kakovost. CLEVELAND ORCHESTRA ERICH LEINSDORF, dirigent Četrtek 8. nov. 8:30 Soboto 10. nov. 8:30 SEVERANCE DVORANA Program vključuje dela Mozarta, Debussy in Shostakovicha Vstop.: Severance dvorana CE 7300 naj se vrne v domovino . . . Dva izmed njih sta skoro celo leto presedela v ječi, eden na renskih bregovih v gradu na ne-pristopni skali, ker je pri ponosnem grofu odklonil službo sokolnika, drugi je bil nekje v Primorju na starem dvoru priklenjen še več časa, ker ni hotel roke stare plemkinje, in tretji je blodil po francozki deželi. . . . In kot sa oba prva srečno prišla iz ječe, kakor da je bdel nad njima njuni dobri duh, sta se napotila v smer, s katere je prihajal oni s francozkega njima naproti, in sešli so se na bregu Severnega morja —• na mestu, kjer se je razvilo pozneje bogato trgovsko mesto Bre-ma. Šele v Bremi so slišali o nameravani poroki danskega kralja s hčerjo Premislovo, ki je baje 'zopet vojvoda na Hradča-nih, izvedeli so tudi, kako je našel pribežališče med sorodnimi Bodrci in da je dansko poslanstvo že odšlo na Češko po nevesti .. . In zato so vsi po najkraši poti Odšli na Dansko, da bi prvi pozdravili mlado kraljico v njeni novi domovini . . . Toda nesreča je bila takore-koč prikovana na njihove noge. ... Ko so na bregovih Vzhodnega -morja sedli na ladijo, jih je zasačil vihar in jih zagnal za Rujano; in šele danes se jim je posrečilo stopiti na danska tla. Še ta dan je priplulo na obalo kakih sto ladjic s postavami, kakoršne smo videli že na tukajšnjih bregovih. Valdemarovo oko se je v naj-svitlejšem žaru lesketalo notranje zadovoljnosti. "Šele ko stopim na danski prestol, spoznate moje gostoljubje. ... Če varni ljubo služiti danskemu kralju, gospodje, vam iz srca rad odkaže-m naj-častnejša mesta, primerna vašemu znanju." Bratje so zopet začudeno pogledovali drug drugega. "Proti lcomu se napravljaš na vojno, častiti oče?" To viprašaaije je dirnilo bodočega kralja nekako neprijetno. "Ne čudim se vam, ker ste tujci; vedite torej, da proti mlajšemu bratu pokojnega kralja, katerega oče me je imel dolgih štirinajst let zaprtega v ječi." Bratje so se začudili še bolj. "Za soprogo si je izbral tujko; kakor bi ne bilo dovolj junaške krvi med danskimi rodovi, med' rodovi nemških knezov." PODRUŽNICA ŠT. 32 SŽZ Duhovni vodja Rev. A. L. Bombach; predsednica Prances Perme. podpredsednica Helena Kolman. tajnica Anna Godlar. 21G70 Puller Ave., tel. KEn-more 0584, 'blagajničarka Barbara Baron. zapisnikariea Terezija Zdešar. Nadzornice: Helen Kolman. Caroline Peck in Prances Sokač. Rediteljica in John Komick in Michael Zlate. Zdravniki: Dr. Perme, Dr. Skur, Dr. Stasny, Dr. Opa&kar in Dr. Rotter. Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Asesment se pobira pred sejo, prvo nedeljo po seji v dvorani pod cerkvijo Marije Vnebovzete od 9 do 11. ure dopoldne ter 24. in 25. v mesecu v Slovenskem domu. Društvo sprejema otroke od rojstva do 16. leta za zavarovalnino od $250 do $1000 brez zdravniške preiskave ter odrasle od 16. do 60. leta za zavarovalnino od $250 do $5,000 in do $2.00 bolniške podpore na dan. DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA, ŠT. 191 KSKJ Duhovni vodia Rev. Anthony Bombach, predsednik Leopold Troha, podpredsednik in blagajnik Alphonse Sa-jovic, tajnica Matilda Ropret, 19601 Kildeer Ave. Tel. KEnmore 2863: zapisnikariea Mildred Škufca. nadzorniki: Frances Globokar, Mary Mršnik in Mary Strukel; zdravniki: dr. Skur, dr. Perme in dr. Rotter. Seje se vršijo vsako drugo sredo v mesecu ob osmih zvečer v Slovenskem društvenem do- DR. PRESV. SRCA JEZUSOVEGA Predsednik Frank Baraga, 7702 Lockyear Ave.; podpredsednik Anton Hlabše. 1082 E. 72nd St.: tajnik Frank A. Turek, 985 Addison Rd.; blagajnik Andrei Tekauc, 1023 E. 72nd Place; zapisnikar Matija OblaK. 1235 E. 60th St ; nadzorniki: Anton Pozelnik. Louis Lavrič in John Martinčič. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v SND ob eni uri popoldne v dvorani št. 3, staro poslopje. Asesment se pobira na seji in vsakega 25. v mesecu na domu tajnika od 6 do 8:30 zvečer. zastavonošinja Anna Mikovič. Seje se mu na R£cher Ave. ob osmih zvečer vrše vsaki drugi pondeljek v mesecu, |_______ pozimi ob sedmih, poleti ob osmih zve- DKUšTVO SV. KRIŽA ŠT 214 KSKJ čer. v šolski dvorani sv. Kristine, na E. 222 St., Euclid, Ohio. PODRUŽNICA ŠT. 41 SŽZ Duhovni vodja Rt. Rev. Msgr. V. Hribar; predsednica Mary Lusin, 387 E. 163 St.; podpredsednica Ana Rebolj; tajnica Katarina Artelj, 16006 Parkgrove Ave, Tel. KEnmore 3362; blagajničarka Ella Starin; zapisnikariea Mary Jane. Računske nadzornice: Margaret Rožanc, Anna Stopar in Theresa Miklavec; zastanoVonošinja Gertrude Koželj. Seje se vrše vsak prvi torek v mesecu v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. PODRUŽNICA ŠT. 50 SŽZ Predsednica Frances Seitz. podpredsednica Mary Palcic. tajnica Olga Skodlar, 1046 E. 67. St. HEnderson 3405, blagajničarka in zapisnikariea Mary Loushin, reporterica Betty Gar-troza, za dopisovanje in za posečanje sej Christine Nestar, sentinelka Jennie Suhadolnik. -nadzornice; Jo Seel-ye, Cecilia Znidarsich, Mary Andol-sen; seje so vaak 2. pondeljek v mesecu na 6117 St. Clair Ave. v uradu Zarje. Predsednik August Kristančič, tajnik James Stepic. 3658 W. 58ih St. Tel. Me 1412: blagajnik Frank Bizaj. zapisnikariea Josephine Ziganti; zdravnika dr. A. Marcus, 5202 Storer Ave., in dr. John J. Sanate, 6401 Denison Ave. Seje so vsako prvo nedeljo v mesecu v Slovenskem domu na 6818 Denison Ave. ob dveh popoldne. DRUŠTVO SV. ANTONA PADOVAN-SKEGA. ŠT. 138. C. K. of OHIO Predsednik Joseph Meglich, podpredsednik John Hrovat st.. finančni in bolniški tajnik John Hrovat m).. 21601 Ivan Ave.4, blagajnik in zapisnikar Frank A. Turek; nadzorniki: George Turek, Joseph Kostanjšek, Joseph Pajk; vratar Anton Gregorač. Društvo zboruje vsak tretji pondeljek v mesecu ob 7:30 zvečer v sobi št. 2 nove šole sv. Vida. DRUŠTVO SV. NEŽE ŠT. 139 CKO Predsednica Mary Ivane, tajnica Eva M. Peterlin, 1165 E. 60th St.; blagajničarka in zapisnikariea Louise Piits. nadzorni odbor: Jennie M. Yelitz, Mary Peterlin in Mary Skulj, zdravniki: dr. seliškar in dr. Perme. Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu v novi šoli sv. Vida, soba št. 2. sednik Jakob Resnik; tajnik Frank Ho-chevar, 21241 Miller Ave.; blagajnik Lawrence Bandi; zapisnikar Anton Me-ljač: nadzorniki: Lawrence Povšek, Joseph Kenik in Frank Pire; zastavonoša Anton Gregorač. Seje se vršijo vsako četrto nedeljo v mesecih: januarja, aprila. julija in oktobra. Zveza deluje edino za dobrodelne namene in za uspeh katoliške vere. Možie in mladeniči, pristopite v lokalno društvo Najsv. Imena v vaši župniji, ter boste postali obenem tudi člani zveze. DRUTVO "MOTHER OF [ HELP." ŠT. 1640 BED^ t LIKIH BORŠTNg" Duhovni vodja Rev. v ».J berštnar Frank MarUcn, ley Ave., tel. IVanhoe 4-nar Steve Stefančič; blV® ^ pedarski cdbor: John Robič, John Po- štjan Trampus; 8"cv01 gr^BlTji • žun, John Rotar; prosvetni odbor: | nje; zapisnikar Anton WWajg} Matt Intihar, Anton Pluth, Teodor | School Ave., tel. PO«*"^ !Ja 2 • Kihlcr. Frank Segulin, namestniki i tajnik John Jalovec, Jf;■ ' jj} y, Frank Fende, Frances Rotter. Seja di- 1 " — J rektorija je vsako 3. sredo v mesecu. SLOVENSKI DRUŠTVENI DOM NA RECHER AVE. Predsednik Andy Božič, podpredsednik Frank Žagar, tajnik Jim Rotter, blagajnik John Ivancic, zapisnikar Frank Rupc-rt, nadzorniki: John Troha, Frank Zigman, Jakob Pekla j; gos- nja; nadzorniki: John & seje s«. Robich, Louis Zgonc. --- ^ drugi torek v mesecu ob »g Slovenskem društvenem cehr Ave. dosn GOSPODINJSKI M" JUTROVEM Predsednica Emily s!', predsednica Helen MffW. phie Hočevar, blagajnič«** char Jr. Seje se vrše vs» tek ob 7 uri v SDD na prirf • tV SLOVENSKI DEMOKRATSKI KLUIJ V EUCLIDU Predsednik Andy Jerman, podpredsednik Anton Sternad, tajnik Michael Boich, 22571 Ivan Ave., blagajnik Frank Smaltz, zapisnikar John Gabre- tel. POtomac 9166; . - Trepal Jr.; nadzorniki: J ,:i Frank Mesce. Louis fe terja: Frank Nagode - Jr.; stražnika Frank Pffl,< ""Hi car$! 1» Arh: zdravnik dr. PODRUŽNICA ŠT. 3 SMZ Predsednik in blagajnik Charles Benevol, 821 Alhambra Rd.; podpredsednik Joseph Hočevar, tajnik John Urbaj, 15312 Holmes Ave.; zapisnikar Joseph Hočevar. Nadzorniki: James Kastelic. Frank Videmsek in Jack DR. SV. KRISTINE, ŠT. 219 IvSKJ Duhovni vodia Rev. A. L. Bombach. ^ , , predsednik Math Tekavec, podpredsed- j Jane. Seje vrše vsak prvi četrtek v nik Frank Hochevar. tajnica Theresa i mesecu ob 8 uri zvečer v Slovenskem Zdešar, 20601 Arbor Ave., blagajnik domu r.a Holmes Ave.__ Anton Tekavec, zapisnikariea Frances xT _ „M„ Kosten, rediteljica Mary Kolman. za- PODRUŽNICA ST. 5 SMZ stavonosilka Mary Kolman. nadzorni Predsednik Frank Cesnik, 5709 Pros- odbor: Helen Kosten, Terezija Poto-kar in George Meterc; zdravnika: dr. Anton Skur in dr. M. F. Oman. Se.ie se vrše drugo nedeljo v mesecu ob dveh popoldne v šolski dvorani sv. Kristine na 222. cesti v Euclid. Ohio. DRUŠTVO SV. VIDA, ŠT. 25 KSKJ Predsednik Anton Strniša Sr., podpredsednik Joseph Gornik, tajnik Joseph J. Nemanich. 7505 Myron Ave.; blagajnik Louis Kraje, za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v sobi št. 2 v nove šole sv. Vida ob 1:30 popoldne. Mesečni asesment se začne pobirati ob 1:00 pred sejo in 25. v mesecu v dvorani zvečer ob 6:00. Od 26. pa do konca meseca na domu tajnika od članstva, ki mu ni mogoče plačati poprej. V društvo se sprejemajo novi člani in članice od 16 do 60 leta in je jim nudi pst vrst zavarovalnine od $250 do $5,000. Bolniška podpora znaša $7. in $14.00 na teden. V društvo se sprejemajo tudi otroci od rojstva do 16. leta. V slučaju bolezni se naj bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto in ravna naj se po pravilih Jednote. imenik raznih društev DRUŠTVO DVOR BARAGA, ŠT. 1317 REDA KATOLIŠKIH BORŠTNARJEV Uradniki: Duhovni vodja Msgr. B. J Ponikvar, župnik fare sv. Vida; nad-borštnar Frank Perme Sr.. podboršt-nar Anton Hlabše, bivši borštnar Joseph Krizman, finančni tajnik Charles Bazilik, 1580 E. 133. St.; blagajnik Edward Baznik. tajnik-zapisnikar Frank Svegel, nadzorniki: .Lawrence Zupančič. Frank Skerl, Ivan Zupan; sprevo-ditelja Louis Erste, Frank Znidaršlč, delegati k Advisory Chapter John Hočevar, Frank Znidaršič, Ludwig Marolt, Charles Baznik. Bolniški nadzornik Frank Perme Sr., 1133 Norwood Rd., telefon HEnderson 8568. Skrbnik pri pogrebih Anton Hlabše, 1082 E. 72. St., Tel. ENdlcott, 4895. Društvo zboruje vsak tretji petek v mesecu bo 7:30 zvečer v novi šoli sv. Vida. Asesment se tudi pobira vsako prvo nedeljo v mesecu od 9 do 11 dopoldne v novi šoli. PODRUŽNICA ŠT. 10 SŽZ Predsednica Mary Urbas, podpredsednica Mary Malovrh, tajnica Fran- ces Susel, 15900 Holmes Ave. Tel. POtomac 5386; blagajničarka Filomena Sedej, zapisnikariea Jennie Koželj, nadzornice: Louise Čebular, Mary Zallar in Martha Batich. rediteljica Frances Salmich. Seje se vrše vsak drugi četrtek v mesecu v Slovenskem domu na Holmes Ave. PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ Duhovni svetovalec Father Anthony Bombach, predsednica Frances Rupert, 19303 Shawnee Ave.; podpredsednica Antonija Svetek. tajnica Frances Klein, 19407 Muskoka Ave., Tel. IVanhoe 4820; blagajničarka Pavlina Sajovic, zapisnikariea Mary Japel, nadzorni odbor: Frances Globokar. Frances Grčman in Frances Stupica. Seje ae vrše vsak prvi torek v mesecu v SDD na Recher Ave. PODRUŽNICA ŠT. 15 SŽZ Duhovni vodja Rt. Rev. J. J. Oman; predsednica Frances Lindič; podpredsednica Terezija Lekan; tajnica Mary Hrovat, 3524 E. 82 St.; blagajničarka DR. SV. LOVRENCA ŠT. 63 KSKJ Predsednik Louis Simončič. podpredsednik Anton Zidar, tajnik Anton Kor-dan. 9005 Union Ave.; zapisnikar Jacob Resnik, blagajnik Josip V. Kovacli, nadzorniki: Louis Shuster. Fred Kre-51č in Eleonor Hrovat, zdravniki: dr. Anthony J. Perko, dr. Anthony Skur n dr. Michael Oman. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob eni popoldne v SND na 80. cesti. Sprejema članstvo do rojstva do 60 let stai >-sti. Bolniški asesment 65 centov na mesec in plačuje $7.00 bolniške podpore na teden, če je član bolan pet dni ali več. Rojaki v Newburghu. pristopite v društvo sv. Lovrenca. DRUŠTVO SV. ANE. ŠT. 4 SDZ Predsednica Julia Brezovar, 1173 E 60th St.; podpredsednica Jennie Sta-nonik, tajnica Mary Bradač, 1153 E. 167th St.; s:apisnikarica Genovefa Zupan, blagajničarLa Josephine Oražem, rediteljica Mary Pristov, nadzornice: Anna Erbežnik, Jennie Suvak in Rose L. Eršte. Društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki v Clevelandu in okolici. Redne seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob osmih zvečer v Slovenskem narodnem domu, 6417 St. Clair Ave. (Soba št. 1 v novem poslopju). •_ DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI ŠT. 5 SDZ Predsednik Andrew Tekauc, podpredsednik John Stefe, tajnik George Turek, 16011 Waterloo Rd, tel. KEnmore 9731, blagajnik Thomas Kraič, zapisnikar Matt Debevec. Nadzorni odbor Frank A. Turek. Frank Štefe in Charles Koman. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9 url zjutraj v SND, soba št. 3 (staro poslopje) na St. Clair Ave. .___ DRUŠTVO CLEVELANDSKI SLOVENCI. ŠT 14 SDZ Predsednik John Susnik. podpred-;ednik Frank Brancel, tajnik in blagajnik Frank Brinovec. 58U4 Bonna Ave.; zapisnikar Matt Penko, nadzorniki: John Brodnik, Frank Brancel in John Sušnik, zdravniui—vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsako drugo. nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne y sobi št. 3, staro poslopje Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. ser Ave.; podpredsednik John Straus; tajnik in blagajnik Tony Krampel, 1003 E. 66 PI.; zapisnikar Frank Kuhar; nadzorni odbor: Frank Kuhar, John Ausec in Frank Brancel. Podružnica zboruje vSako tretjo soboto v mesecu zvečer v SND, soba št. 4, itaro poslopje. Tajnik pobira ases-Tient vsakega 25. v mesecu. PODRUŽNICA ŠT. 6 SMZ Predsednik John Gorišek, podpredsednik John Kodrič, tajnik Frank Ma-čerol, 1172 Norwood Rd.. blagajnik John Fortuna, zapisnikar Joe Grdina; nadzorniki: Primož Kogoj, Fr. Zakraj-Čak, Damijan Tomažin, zastopnik za skupna društva sv. Vida Jože Grdina. Seje so vsako četrto nedeljo popoldne ;b eni v novi šoli sv. Vida. PODRUŽNICA ŠT. 14 SMZ Predsednik John Komic. podpredsed nik John German, tajnik in blagajnik Geo. Turek. 16011 Waterloo Rd.; zapisnikar Peter Dragan; nadzorni odbor: Joseph Ferra, Charles Ribar in John Jelerkovič. Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob osmih zvečer v Turkovi dvorani, na 16011 Waterloo Rd. DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 150 KSKJ Duhovni vodja Rt. Rev. J. J. Oman, predsednica Theresa Lekan, tajnica Mary Pucell, 3535 E. 81 St., blagajničarka Antonija Debelak, zapisnikariea Josephine Mulh. Nadzornice: Miss Stephania Možic, Ana Tekavčič in Frances Adler; banderonošinja Anto-nia Debelak; zastopnici za SND na 80. St. Theresa Lekan in Helen Zupančič; za SND v Maple Heights Theresa Glavič in Ana Fortuna; za skupna društva Helen Zupančič in Veronica Škufca Zdravnika dr. Perko in dr. Skur. Seje so vsako 3. nedeljo v mesecu ob eni popoldne v SND na 80. cesti. DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDALENE, ŠT. 162 KSKJ. Sprejema članice od 16 do 60. leta. Nudi najnovejše smrtninske certifikate od $250 do $5,000; bolniška podpora Je $5, $7 ali $14 tedensko. V mladinski oddelek se sprejema članstvo od rojstva Pa do 16. leta. Odbor za leto 1945 je sledeč: Duhovni vodja Rt. Rev. B. J. Ponikvar; preds. Helena Mally, pod-preds. Marjanca Kuhar, tajnica Maria Hochevar. 21241 Miller Ave. Tel. IVanhoe 0728; blagajničarka Frances Ma-cerol. Zapisnikariea Julia Broezvar; nadzornice: Frances Novak, Mary Sku-ly in Dorothy Sterniša. Rediteljica in zastavonošinja Frances Kasunič: zastopnici za skupna društva fare sv. Vida Johana Krall in Marjanca Kuhar; za Norwood Community Council, Marjanca Kuhar in Mary Stupar. Zdravniki: M. F. Oman, Angeline De-jak-O'Donnel, J. M. Seliškar, J. F. Seliškar, A. J. Perko, A .Skur, L. J. Perme in C. G. Opaskar. Seje se vršijo vsak prvi pondeljek v mesecu v novi Soli sv. Vida soba št. 2. Asesment se pobira vsak tretji pondeljek in vsakega 25. v mesecu v ravno istem prostoru. DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA. ŠT. 18 SDZ Predsednik Joseph Kalčič. podpredsednica Anna Hočevar, tajnik Frank Merhar. 1021 E. 185 St.; zapisnikar Anton Strniša, blagajnik Anton Vlder-vol, nadzorniki: Ivan Zupan, Louis Lavrlč in Frank Modic; zastopnik za klub društev SND in za konferenco Frank Modic; društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki stanujoči v Clevelandu. Seje se vrše vsako tretjo soboto v mesecu ob 7:30 zvečer v gl. uradu_SDZ._______ DRUŠTVO KRALJICA MIRU ST. 24 SDZ Predsednica Agnes Žagar, podpredsednica Terezija Lekan, tajnica Jennie Milavec. 4445 E. 156 St.. zapisnikariea Mary Filipovičh, blagajničarka Stefania Možic. Nadzornice: Veronica Skul'ca, Mary Škufca in Frances Zimmerman. Društveni zdravniki so: dr. Perko in dr. Škur. Seje se vrše vsak tretji torek v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem narodnem domu na E. 80 St. SKUPNA DRUŠTVA FARE SV. VIDA predsednik Lowretice Župančič, 652fi Schaefer Ave.; podpredsednik Louis Krete, 6205 Whittier Ave.; tajnik Jo-• seph Repar, 1101 E. 66. St; pomožna ' tajnica Rose Erste,. blagajnik Frank Bogovic, zapisnikariea Marion Kuhar nactasrniki: Joseph Nemanich, Jennie Krall in Marion Kuhar. Seje se vršijo vsako četrto sredo v mesecu v sobi št. 6 nove šole sv. Vida. Društva, ki želi.io sodelovati, naj izvolijo dva ali tri zastopnike in jih pošljejo na sejo kjer bodo z veseljem sprejeti. Vse za stopnike in zastopnice se vljudno prosi. da se redno udeležujejo sej in spo ročajo o njhi delovanju na društvenil: sejah. PROGRESIVNE SLOVENKE. KROŽEK 3, EUCLID. O. Predsednica Frances Gorjanc, pod' predsednica Frances Julylia. tajnica in ilagajnlčarka Mary Ster. 19302 Arrowhead Ave., tel. KEnmore 5773, zapisnikariea Gusti Zupančič, nadzornice Louise Perme, Mary Medvešek, Frances Zaje. Seje so vsako prvo sredo u.secu v Slovenskem društvenem do-.nu na Recher Ave. DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 169 KSKJ Častni duhovni vodja Msgr. Vitus Hribar; društveni duhovni vodja Rev. Joseph Celesnik; predsednik John Pez-dirtz; podpredsednik Anthony Rud-man; fin. tajnik Joseph Ferra, 444 E. 152 St.. tel. KEnmore 7131; bolniški tajnik Michael Zlate, 845 E. 139 St., tel. POtomac 9902 ali MUlberry 9160; blagajničarka Frances Leskovec; zapisnikariea Anna Grajzar. Nadzorni odbor: predsednica Mary Jerkich, Anna Skolar in August F. Svetek. Zastopnik za Zdrugo August F. Svetek. Zastopniki za Slovenski dom na Holmes Ave.: Ciril Rovansek, Mary Panchur, Anna Grajzar, Joseph Ferra, Mary Izanec, SLOVENSKO ŽENSKO PODPORNO DRUŠTVO SRCA MARIJE (staro) Predsednica Julia Brezovar, podpredsednica Cecilija Škrbec. prva tajnica Mary Otoničar, 1110 E. 66th St., Tel HEnderson 6933; druga tajnica Anna Žnidaršič, blagajničarka Louise Pikš, odbornice: Mary Skul in Genovefa Supan; nadzorni odbor: Jennie Brodnik, •■ Mary Stanonik, Frances Baraga; rediteljica Frances Kasunic; zastopnici za skupna društva fare sv. Vida: Mary Tekavec ir. Mary Pristov; za klub društev SND in konferenco SND: Marv Stanonik in Julia Brezovar: za JPO-SS Anna Erbežnik. Za preiskavo novih članic—vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne. Članice se sprejema od 16. do 40. leta. SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA Predsednik Frank Baraga, 7702 Lockyear Ave.; podpredsednik Jernej Krašovec. tajnik Frank Bavec, 1097 E. 66th St. Tel. HEnderson 9183; blagajnik John J. Leskovec, 13716 Darley Ave.; nadzorniki: John Lokar, Joseph Okorn in John Mlakar; zastopnik za delniško konferenco SND Michael Te-lich. za klub SND John Znidaršlč. za JPO-SS in SANS Frank Baraga. Seje se vršijo vsako tretjo sredo v mesecu SND soba št. 4 staro poslopje. Društvo sprejema nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino in zdravniško preiskavo. Društvo plačuje $200 smrtnine in $7.00 na teden bolniške podpore. Asesment je $1.00 mesečno. Za sprejem ali pregled novih članov so vsi slovenski zdravniki. Za nadaljne informacije se obrnite na društvene zastopnike. PEVSKI ZBOR "SLOVAN" Predsednik Frank Rupert, podpred ednik Louis Furlan. tajnik-blagajnik Joe Vicic, 19000 Chickasaw Ave., zapisnikar Ciril Ozbich; nadzorni odbor: L Furlan, C. Ozbich in F. Maurich; zastopniki za SANS: L. Znidarsich, C Ozbich; zastopniki za Klub društev: F. Rupert in K. Floss; zastopniki Slovenskega društvenega doma: F. Rupert in R. Knaus. DRUŠTVO SV. KATARINE ŠT. 29 ZSZ Predsednica Johanna Mervar, podpredsednica Anna Svigel, tajnica Frances Ponikvar, 450 E. 118 St., Tel POto mac 2796, blagajničarka Mary Butara, zapisnikariea Mary Zupančič, rediteljica Mary Kraje. Nadzornice: Josephine Mlakar, Jennie Lesar in Martha Xirelec. Zastopnice za pomožno akci-io in Sans Johanna Mervar. za skupna društva fare sv. Vida, Anna Svigel in Mary Kraje. Zdravniki dr. Kern in dr. Dejak-O'Donnell ter vsi ostali iovenski zdravniki. Seje se vrše vsak tretji torek v mesecu v SND na St, Clair Ave. 740 E. 152 St.: tel. GWDW je se Vrše vsake drugo 1 cu po csmi PEVSKO IN PODPORNO DRUŠTVO ZVON Predsednik Andrew Režin, podpredsednik Matt Zupančič, tajnik Sylvester Paulin, 9315 Easton Ave., blagajnik Frank Stražar, zapisnikar Fred JECre-čič; nadzorniki: Anton Erjavec. Domen Blatnik. Martin Martinšek, zdravnika dr. Anthony J. Perko in dr. A. Skur, nevovodja Ivan Zorman. Seje so vsako četrto nedeljo v mesecu ob desetih dopoldne v SND na 80. cesti. Pevske vaje so vsako sredo zvečer. OLTAR. DRUŠTVO FARE SV.VIDA Duhovnii vodja Rt. Rev. B. J. Ponikvar. predsednica Jennie Kral, podpredsednica Frances Brancel, tajnica Frances Baraga, 6220 Carl Ave. tel. HE 5724, blagajničarka Mary Otoničar, zapisnikariea Jennie Oberstar, rediteljica Mary Pristov, nadzornice: Dorothy Strniša, Alojzija Koželj in Jennie Zelle, zastopnica za Zvezo skupnih oltarnih društev Mary Milavec. Seje so vsak drugi četrtek v mesecu v novi šoli sv. Vida zvečer po pobožnosti. SLOVENSKA ZVEZA DRUŠTEV NAJSVETEJŠEGA IMENA Duhovni vodja Rt. Rev. J J.. Oman; predsednik Matt Tekavec; podpred- NAZNANILO IN ZAHVALA Žalostnega srca naznanjamo sorodnikom. > teljem in znancem, da je kruta smrt iztrgala lZ srede našega preljubljenega soproga in očeta LOUIS LEVSTIK PO DOMAČE ULČARJEV s Zatisnil je svoje blage oči spreviden s » , kramenti za umirajoče po dolgi bolezni dne 3 • tembra 1945 v starosti 59 let. i Po opravljeni sveti masi v cerkvi sv. lrki, bil položen k večnemu počitku na Calvary P lišče dne 5. oktobra 1945. » j gg f jg V hvaležnosti si štejemo v dolžnost, o? j n4 srčno lepo zavalimo Rt. Rev. Msgr. B. J. P°ni ^ za molitve ob krsti pred pogrebom, za spretf1^ ^ ^ Jos. Zele pogrebne kapele v cerkev in na P lišče in za opravljene pogrebne obrede. Enako se želimo tudi prisrčno zahvali1 Francis Baragi in Rev. Andrew Andreyu ^ nost in asistenco pri sveti maši in Rev. Fran % ragi, ki so ga prišli pokropit. i u. Našo prisrčno zahvalo naj sprejmejo ^ vsi drugi, ki ste nam bili za prvo pomoč in tem času bridke žalosti, ter vsem, ki so na , jjfflli način ali drugi kaj dobrega storili v teh na,l lostnih in težkh dnevih Ki S" Enako tudi naša iskrena hvala vsem, m \ prišli pokropit, se udeležili svete maše in Globoko hvaležni se želimo zahvaliti rodnikom, prijateljem in znancem, ki so v bi »t A min pokojnemu položili krasne vence ob krs^.^ tudi vsem, ki so darovali za svete maše za m1 ^ čitek blage duše, ter vsem, ki so dali svoje ^ bile brezplačno na razpolago pri pogrebu. ^ ,; • '-"{JI tfter V V« l •N naj sprejme Mr. Charles Leveč, ki je P0*" je, spevke za skupni venec in za dar za svete & Nadalje naj. sprejmejo našo prisrčno ^ člani društva Dvor Baraga št. 1317 C.O.F-ležbo pri sveti maši in zadnjem sprevodu, P^j? ----------.......— --- -----J---- "r—---- atO" % pa oni, ki so nosili krsto ter ga spremili do e ^ položili k večnemu počitku. Našo prisrčno zahvalo naj sprejme P°tf/' zavod Jos. Zele in Sinovi za vso prijazno P°s in lepo urejen pogreb. Dragi soprog in oče,! Končana je Ijenjska pot. Odšel si k dobremu Bogu, & meš iz njegovih rok plačilo za vse, kar S1 storil v življenju. Spominjali se Te bomo ljubeznijo v molitvi, dokler se ne snidem0 tf tam v večnosti, kjer ni solz in ne trpljenja, sedaj v miru in naj Ti sveti večna luč. Žalujoči ostali: ANTONIA LEUSTIK, soproga ANGELA KASTELEC, hči LOUIS, sin ANTHONY, zet LOIS ANN, vnukinja ^ V Kanadi zapušča žalujočega brata JOS& ^ v Clevelandu pa bratranca FRANK DEB^ Cleveland, Ohio, 7. novembra 1945. 'ta. kh: %'at da kV \ m ^ V" S V > x iS < S fcS s v t i j«