S? 2V. 52
V Trstu, v nedeljo 29. februarja 1320
t^Snlk XW
I^haji wk	cdl ob tw<*cljtk ta ptmattclh. ifutraj. — UrerfniSvo: adct
iv n<n»i	5t*v. 29. L	—	M] M pffSMjaJo ured-
»Rrvu. —	pi»»* a« >f»r#«»tja( rvifc^M m oe vra£*4«. —
Mt^ifc ilefan Oadiaa. — La*a& ka««c*} Ksia
EtJa^ — Ttafc	— K*»očafcia coaia Qfl aieacc L 3-—, pol
l 18 — tn c€K» teto L . — TcWao «reMtt*a in »fjrive »ev. 11-57.

Posamezne Številke v Trstu tn okolici po 10 sta:-nx. — Ofciasi se nfcinafo • Brokostl ene kotene (73 — CVteri tr^vcev in obrtnikov »t.-n p* 23 emnirice, zsftvaJe, poslsnrce tn vabtfa po 40 rtot.	**wr:un
po hO slot Mah oflisi po 10 stK.	uajre.nj jm L J —. OjftAfe »prej«««
losereiai oddelek Ediiit^d. Narečnim in re*1*«nectj* <?c	L . I jot™
Edinosti, Upcava in u^eratnl o^cJak « aaiia)«,* v Tatu. uL fonao^ Ai sX
MinnsSa spuJ anji g§ ©!!ssn?ue:n
n^stvpa.
Ni ga vprašanja, ki bi zadnje čase bolj za-rtn.iiio vso evropsko, da, svetovno javnost, k'-1 je jadransko. Potisnilo je za nekaj časa celo vel k- rusko vprašanje v ozadje. Kričavo italijansko časopisje z D'Anounzrjem na čela na eni strani, na drugi pa vsestranske simpatije, ki ph - -a junaški jugoslo venski nared, je pripomoglo mnogo k temu. Višek je pa dosego vprašanje z znanim ultimatom Jugosia-in z zadnjim WilsonovLm nastopom. Mne-i. ' zakaj se Wilson toliko zavzema za to vprašan;«, so zelo različna. Italijansko časopisje ne najde seveda dru^e rešitve, kot te, da •proglaša Vilsor.a lcratkomalo za norca. S tem Lna doseći dvoje. Prvič hočejo diskreditirati VUsona pred ameriško javnostjo in si dru-đič c-rizadevr.jo že sedaj pridebiti zase republikance, ki so v opoziciji proti Wllsonu, de-mokra jkenm v od'teli u. in imajo veliko nade pri be d očem predsedniškem volilnem boju-Nekateri list: tolmačijo ta korak kot uspeli ;"uWovenske pol'like, kar je na vaak načm leo hi zaslužen paklen g. Trumbiču. Tudi nasi oFe'elni in neoficijelni polit.ki razlagajo po kav^rraJi in gostilnah vsak po svoje U korak. F o<eg ttgleda Amerike, osebne Wilscmove sim.oatre d-o Jugoslovenov smo sb.šsli zadnjič" iz izkušenih ust, kako Llcyd George in AVHersnd kratkem fdo vlečeta Nittija za nos. Nrttiju sta vse pritrdila, toda. ko je prišlo tako daleč, ^a se udejstvi londonska pegodba, pa sta poklicala za bavbava Wilscna na pomoč. T^ u--. p.v se je res prikazal. Toda, in tu je zmankilo šlrere, bavbav se ni pokazal Nit-1'iu. t c* a več predvsem Llod Georgu. Odkod naccl ret to protislovje? Ali gre tu še vedno SKTTif> z3 je--V r* ko \ prajSanje, ali je to le plašč, pod katerim se bije čisto drug boj?
Ce h -ćemo naj Li pravo razlago, moramo si predočiti nab>' >-eje svetovni položaj.
Ves pelek krovne konference do danes, kier se -ostaivlj^o novi temelji svetu, kier se 1-!'k ":vl>e^ju davno pozabljeni narodi, zHa:o in parajo države, se je %~rš:l in se še vrši brez F? h je. Da, ne samo brez nje, tem-ve-j proti n>i- Zapadni svet se je vživel v nazor, da ic Rus ;a neozdravljiv kaos in za naj-večjo p 1 t:č: o modrost ie veljalo geslo: Ssni-tetr i kordoa in žične ovire okrog nje. Podpirali so sicer r.?zl:čne generale, ki so se boje-, ^t; r,r{,tj	kom, toda ne v to, da rešijo
Rusijo zir.e'e, temveč da jo še povečajo. Ve-eeli so nar.^eč prav dobro, da jim bo Rusija, čim zopet vstane, prekrižala vse njihove načrte n s3 -na zahtevala obračun. Danes Rusija vstaji-. Bo1 i še vi ki so vzdramili ruske pro-letarske mase in te se zavedajo svoje moti. Ver ! d-'V.o so se odpovedali nadvladi nad sosec rjimi, razvitejšmii narodi, pomeli ▼ par meseci-ii onih generalov,^' ^ poslale <n Francija proti njim, m danes stoji ruski n^rod zr>pet zedrinien t>red nami in močnt-ši kot kedaj poprej. Kakor preje carska Rusija, t?ko ve tudi sovjetska Rusija, česa p .. e--uje za življenje, t. j. prost izhod na prosto morje. Tu na je zadel Anglijo na najbolj občut™ strani. K»Ui Anglijo veže s kolonijami le »rje, ar^leSka svetovna država bo ob-stof'lr* trl'-ko ča>sa. dokler bo gospodarila nad svetovnimi morii. Ko je Nemčija pred vojno, gnana ~»o svr»: rfrispodarski sHi in ekspanziv-rosli, iela stezali prste v svetovno politiko, ^e zabela	kovati obroč okrog nje.
Toda kaj ie ' la trkrat Nemčija v primeru z današr.io Risifn? Oborožena s silnimi idejami,
kar tro vs^ko dru^o pred seboj, z odkritimi 7? vezni ki v vseh državah in v Angliji sami, s rro^ramom S".rnc1 očbe narodov in svobode Morla t.a. svojem ščvtu, je podobna suPci, ki je narerjena naravnost v srce britanski drž?vi, ' i sloni na n-o-tekc;jmizmu. Po st?"em izreku, d? re sovražnika najbolj obraniš, če se ž n?im se r ie začela za enkrat pribl že-so bo tudi pogajala ž njo. S tem zado-- c'i; re samo svi^e proletarske mase, temveč t 'i reži sam? sebe iz vedno večje gospodar-s.'e	To^a odzadaj kuje obroč d?lje.
Prr!:':K "^lij** je brzo izprevf-dela, oosebno r:^ -o	pridržkih ameriškega senata,
malo prf*kt:čno vrednost ''Zveze narodov« in se je v Vb k svoji stid:cijone.lni politiki: ko-v.-nje faTOČi okrcf nasprotnika toliko časa, cJ"i v o*-**"*trr»cm trenvtku lahko zaduš s. Rvsiia je veVkanska, pa lahko vss-kemu vebko o.V4jubi; jeml e oa vsak red. In tako vabi An-giija vse v svoje kolo. Kot ie za časa vojne z f-:r-nčijo na.ftmt'1-a prebivrlce daljnih otokov, tako bo	tudi sedaj vse. kar leze
ino žre. Če bi • la. bi organizirala tudi es-k:me in same 1 'le medvede. Proti Nemčiji je s^-et z •g&sUm: vSmrt m:litarizmu Proti Rusiji bo vrbtela prapor: Boj botševištvu.T N ć več cme^a ceizprocne^a sovrašt\ a proti Nt-rnčiji. n?5?orotno I-ondon, oči vidno nameži-kuje, sedaj še seveda prikrito, pruskim generalom ki kričijo po prrtrebi nemške armade :a boj proti bol^šeHzmu. Poljski pošilja tanke in ie pcvdtrl-v-ie, da stavi še večje zahteve V olj še vi kom, ki ji prijateljski n-idijo mir. Zdi se, da je tudi madžarski Friedrich razumel nov veter, pa kriči po orožje za svojo »belo armado«.
Najbolj značilna pa je nova angleška politika nespre ti Turčiji. Turčija je bila vedno njena Ij-rMjenka *enfar.t £ate*, ker je pač zapirala pot na morje orjaški R«»€;ji. Razbila jo je šele, ko se je sultanova poiitika pod Enver i ejem začela najf-bati na nemško stran in pori -Ja najtrdnejši steber ped mostom od Bero-l^a do Br^dada. Ko je sedaj Nemčija na tleh, Turčija zopet l&Itko zavzame svoje staro me-s'o. !n tu v-ldimo, da bo sultan, ki so mu že zbirali roe-jivto m^Joazbs^o gnezdo za presto-I co, leoo nr,-<-ej sedel v Carigradu in vsi protektorati ?o šli v zrak- Da, Grkom že odrekajo Smirno, k: jo Turčija naenkrat krvavo potrebuje. Oni tur'kj naša, ki so ga po dolgem ča-kanju vend#r milostno spreieli lanjsko leto v l anzu, jc bil fin diplomat, ko je dejal, da je iurčija drrava, ki se lahko najbolje postavi po robu bojjševistvu.
Previdna Anglija je pa tudi takoj opazila, da »e v tem cvt^vču vrzel z Jugoslavijo. Preveč krvr >1 bratsJiih v«zi jo veie,	M Waj Jvifni« orožje proti velikemu, pleaiG^i1#mu ruakeare narfjdu. Arađlija dobro ve. de ga ni MovaJt a v Jugoslaviji, ki bi se pred?! za t»jLo ceno. In zato ne računa več nair'o v be^dsp«ni z Rusijo.
Tatinska Italija, cep*av zrevolucijomrana in zelo simpatizirajoča z Rusijo, je vsaj za
bodočnost veliko zanesljivejši član. S Pulo in Vaiono drži Jugoslavijo popolnoma v šahu. Zaio pa potc$n:.no z Italijo, a odtod ultimatum 20. januarja t. L, oziroma ponovni ultimat na kmdenski koherenci. Anglijo vidimo torej s polno paro kovati veliki protiruski blok, novo entento, ki nosi že danes kal bodoče svetovne vojne v sebi.
To pa je naravnost v nasprotju z \V:lsonovo idejo: Zvezo narodov, katero je bil on posia-vil že med vojno kot cilj, za katerega vstopa Amerika v boj. ^Boj en t en tam« in »Zveza narodov«, v kateri je prostora za male in velike, kjer imajo vsi enake pravice in dolžnosti«, to je bilo njegovo poročiio novembra 1917. ame-rirkemu senatu. Da se je kasneje v Parizu tudi sam precej oddaljili od prvotnega načrta, se še ne more preveč zameriti, tko se pomisli, da je imel nasproti sebi imperijaliste kot Clemenceauja, Lloyd Georgea in p?, svoj čas Orlanda, ki je vsemu pr'trjeval v nadi, da ga bodo zato kasneje drugi r-ocp'-1"^! v njegovih im p eri ja list i čn ib na-črtih. \Vilson je tedaj pograbi jadransko vprašrnje, katerega mu je Trum^jLč s fino diplomatsko ootezo takorekoč predložil na krožniku, di je n?stnp'l proti vsej angleški politiki. Vsebina njegove snome-n'ce ni znana, toda toliko je že izvedela javnost, da je v njem govora ne samo o jadranskem temveč tudi turškem vprašanju, ter grozi, da bo odtegnil načrt »Zveze narodov« iz ameriškega senata. T lovd Geor^e je seveda hitro odgovoril ter sigurno razložil stricu onkraj oceana, da velja njefova pnl;t:ka le »boju pyroti bolj«evištvu«. Po«de 13 Wilson na limanice? Ameriške narod gleda svet z dru-<e strani in vidi v ruskem narodu naravnega zaveznika proti vedno rastoči žolti nevarnosti. Že bJižnji dnevi nam prLneso jesnost.
Tako torej vidimo, da se jadransko vprašanje drži velrk'b svetovn'h	Zveza narodov ali pol'tika entent. Skoro ni več odvisno ne od Nittiia, ne od Trumbića. tem -eč se bo reš:lo v skladu z gornjima vorašan'-em*. Tn Rusija? ^e ni prav vstala in že se rušijo največje ;-deje, ki so b:le postsvliene kot mej-n'ki neve uredbe človeške družbe. In sociiali-st; predvsem v Anđllji bodo. li v stanu preprečiti angle?ki diplomaciji da že d^nes kuje novo vojno? Bodo ili tako neseibični, da se lxxlo radi komunistične ideie o '^o- edr.li angleške svetovna vladavini? Bo li Rusija p-eb:la z močjo svoj:h revolucij ona mi h idej svetovno koalicijo, ki se zbira orot' njej in ji grozi, da jo udi»či? Muzika bodo^asti. mogoče že bližnje. In Jugoslavija, kakšno rešitev jadrans^e-*fp vpraS?nja sme pričakovat' po vsem tem? Vkljub ameriškem posredov?niu položaj ni tako rožrat, kot bi človek misb'1 po r»o\TŠni sodbi. Nitli se tega dobro zaveda. Jači mu h-btemeo tudi up?nje, da odmirajoči se ruski tr<« osvobodi Italijo dosedanje gospodarske odvisnosti od Amerike.
Vse je torej odvisno od pobtične veščine g. Trumibiča. In tu smemo reči le eno, da s' je mJ^di jugo«lovenska drsava znala prv*cb:ti pKil't'^en ur^led — velesile. Njen zunonji m;ni-ster Trumbić se imenuje v zvezi z imeni prvih svetovnih pol;t:kov. ^e1e v nrihodnji dobi bomo mogli nra^ ;lno oceniti delovanie te<*a odličnega moža. Kf>t iz vseh dose^^n^h viharjev, tjoamo, da bo kot s:<Ti kršne D^J^riaciie, ki ie vodala že toJiko vešf:h in hrabrih nr^nior-ščakov,	tudi sed?i. k.^r se da rešiti, in
nato pripeJicl lad?r>	ml^e r p ve sre-*no
v varon oristan. Ted?j bo pa o-'šel tudi za Jugoslavijo čas, da novele jad^a in se ozre, k;e so njeni pravi pr'i?»telji in kje ?e n;ena ^o-^o^ost. To pa nas že	vn ^-"go po]ie:
bodoče smeri jjugrslovezkske rfcol:t'ke, o ^e-mer izpre^ovorimo v prihodnjem č^-^ku.
—X—
Pogajanja v konferenci z udeležbo jugosloven-skih delegatov.
I>ONDQN, 27. Pogajanja o rešitvi jadranskega vprašanja so dobila novo obliko. Zavezniki so uvideli, da je edini izhod iz sedanje zagate sporazum med Jugoslavijo in Italijo in so to svoje novo stališče pojasnili tudi ital:jonskemu ministrskemu predsedniku Nittiju, ki je bcje izjavil, da je pwi.pravljen podpirati zavezniške namene. Danes zjutraj se je zatrjevalo, da se je vrfii-l s posredovanjem Lloyda Ceor-|ca pogovor med Nlttijem in Trunibićem. Uspeh tega pogovora ni znan, in se vsled te^ja ne ve, na kakšni podlagi se bodo vršila j^n«a. Zadnji zavezniški načrt, predložen ju-fo-siovenski vladi, se lahko smatra za pokopan, ker ga W:Ison ne pr znava in Ju^oslovem ne morejo sprejeti; udejstvitev londoti^ e .pogo-d-be je sedaj še bolj izključena ne'o prej, ker se ji je sam italijanski ministrski predsednik v ponovnih izjavami odrekel in ker je ti>ii Wil-son ne priznava. Obstoja torej sporazum na 5>odia.gi W:isonovega načrta. V ital'jars' ih krogih se že namiguje, ca bi se Italija morda odrekla zaliteri po obalni zvezi med svoj'm c-zemljem in Reko, če bi se ji dala neknka »odškodnina^ v obliki priznanja italijanske državne oblasti vsaj nad mestom Reko, če že ne nad luko, ki naj bi se stavila pod zaščito zveze narodov. Bržkone pa u videvajo STni že sedaj, da bo ta načrt zadel na prevelike ovire v Ameriki in v Jugoslaviji, posebno v
i?
To ve ita-
bjanska <iele>g<»ciia prav dob-o in se vsled tega že govori o nekaki trgovinski pogodbi z Jugoslavijo, ki naj bi Jugoslaviji n^drme^'a nje-r.e žrtve na jugoslovenski zemlji in jugosloven-skem narodu.
Kar se tiče jugoslovensVe delegacije, je gotovo, da estane njena pol'tika tal a, kakor je bila doslej, ker je cstMa vn.-nja po!it:ka vkljub vsemu tudi v novem kabinetu ista kakor politika prejšnjega kabineta. Čeravno je pravzaprav nepotrebno, naj vendar posnamemo izjave novega ministra SprJnjkoviica o tem vprašanju poročevalcu agenc'ie ^Ilavas«. »Vnanja politika no\ega k?b:neta — je izjavil Spnlaj-kovič — bo sledila -politikif prejšnjega kabineta. Na vsak način bo ia politika temelja na ohranitvi dobrih odnošajev z zav<ezn:ki. Kar se tiče jadranskega vprašanja, se bo novi k2>b«net držaj od točke do tooke metrih zahtev, ki jih je obrazložil Davidovih. Te zahteve ostanejo neizpremenjene, naj pride na vlado kakršna&ibodi stranica, ker odgovar-
jajo volji naroda. Zaupamo Se vedno v pravičnost zaveznikov in upamo, da se najde rešitev, ki jo bomo mogli sprejeti.«
LONDON, 28. Včerajšnje seje m m istrskih predsednikov so se udeležili tudi jugosloven-ski delegati. Tako se je prebil led, in začela so se pogajanja z udeležbo c3>eh prizadetih strank, Italije in Jugoslavije. Ker pa je francoski ministrski predsednik Millerand odsoten. in se mora tudi1 predsednik Wilson obvestiti o novi obliki pogajanj, ni prišlo na tej seji še do r: kakršne ga sklepa. Začetek nepo-sredn'n italijansko-jugoslovenskih pogajanj se pozdravlja z zaccš-renjem, ker se upa, da se tt?di predsedn-lk Wilson ne bo upiral rešitvi jadranskega vprašanja, ki je sprejmete obe stranki,
Zmteel zavezniškega odgovora WUsoniL
LONDON. 27. (S.) Kakor trdi a sencih Ren ter, sta j>ros:!a LIovd Georijs m V.'"'Jerand v svojem o W(v oru n-a poslednlo noto \Vilsonovo. »ameriške-BR prisednSca. naj .povabi italii«nsko :n jmro^lovcn-s; o vla-do, da se medsebojno snorazurnete ne meneč za n^-ene do«edar.;e predloge. Ako se ne s^ort'^ne te nacrt, hi mor h AiisKja in Francija na itovo proučevati to vprašanje.
Gtavno črte ot^'.vora VVilsonu.
f-ONDO-N. 2$. (S.) Poroko agencije Reuter o otieovonj Uovd Georgea in Mfileranda na zadnjo \\:lSfii''VO !K*to pravi: V odgovoru se *e nr-tjJasi-Io z ozkivm na londonsJci ugovor, da se je Ita-Kia vwn.vla na poš'.en način skitpno z za vez n Sci, dri bi se tK.<š!a m mesto londonskega dogovora neka rešitev. ki hi iz.a:'ovo4 šla Italijo In Jugoslavijo. Vsi zavezniki /eii;o iz v^eita srca, da bi prišlo do -tok-šrega s;>cwazt:-rna. toila o^etiem naerašaio. da bi tie nobecie^a dtuje-sa	kot kardanski dogo-
vor. če bi ^e takšen soorazum ne mogel najti. V otiffovoru se ptni-darja tir.-i ^x>trel>a. da >e jadran-
o vorašanie čim prer reši. kaiti isto predstavki	>e Mamo s t mir ih ovira tudi obnovitev r-zovzuocne Evtojkj. Gtrde Albanije sta Li vd Oeorge in M Verand izrazila svoje prepričanje. da sc bo naše! sporazum, če »e to vprašane ie ette-ral [xetre-e in du bo nrogo3e zCidovolKti A/lbiTice. ki si	^coolno poJklčno sameupr«-v*). To bi se bihiko z^o ■ilo. ne da bi se zanemarile b- - tver.e korisr! pricad-etiti držav niti hi ve pa/:^-b»lo na- po trebo, da se mora Jugoslavi^ za«oiovki i7. !kxi na- m--rje v ska4rsJcem kra>u. Millerand in Uoyd Oc-orge boJeta ra-da pozvala prizadeti c1« se six>rv«umete v ztnislu VVtisonavili idej. Od-covor :ma dc:tum 28. t. m.
1-O-vDON. 27. (S.) Poročilo, ki se ;.e priobčila •zvečer, pravi, da ie vrhovni svet nadaljeval rr.i orr.vo o valuti in o dratsniL f^epi so prisostvova''!: LIo\ d Oeo-ce. Cbamberiain. Sir ArveM-and. Gcd-ies. R''-jA»crt. Harne, Mačk Curdy, Fraucois Mar?ha! *%' iti. Bv;;teduci in tudi finančni gospodarski izveden-i treh zavezniških držav. Ob stalil Cdr-u so ie vršila se:a v ministrstvu zmu-mih stvari. Ka-tere so se vde!ež»M Lord C ur zon, Sckiloja, Paul Ca;n-bon. Lie f;!te!oti^foark z Imperiali in vikemte Gltinda.
Francoska vlada priobčila listine o jadranskem vpratan.iu.
■PARIZ. 27. (5.) Ministrstvo za zunanje zadeve je p:lot>:?!o na--!e»:"n!e listine, ki se tičejo isadran-s' ega Vv'rascn:a: I. Spotnenlco ClemeuceaHa. ■Po!-ki; in Croveya. katera }e b:'a sporočena SoiiLloii v Londonu CJ. c-.-c. ll>19. 2.4red!o£i. 'ki so bUi \roieni :CO pre se dni: u konference Tnnnfotću in Raši ću 1. jan. t. k 3. Odgovor Lk»yd Georgea in M "eranda na ameriško spomenico od 20. a n. 1920. 4. VVilso nova notu od 10. fc-b_ ki je bila vročena v Pari?u in v LoaA>nu 14. ieb. t. i 5. Spomenica francoskega iii angleškega ministrskega predse<?m«ka o-.'' 17. februarja v odfirovof na WUsonovo noto, katero s'J_ pre'e'a 14. februarja. 6. Wilsonov odgovor ei 25. feb ijarja na gorn.o spomenico. 7. Spomenico ministrskih pred od:iikov Francije in Anglije od 25. t. m. v odgovor na omen;-c:io \VHsonovo noto.
ZavezBHkl odsrovor prispel v Wasfe?agton.
\VASHSMGTON. 27. (S.) Odgovor Anglije in Francije na UUsoaiovo noto o jadranskem vprašanju ;e prispel danes v Wesfeingion.
Priobčitev diplomatskiSi dopisov o jadranskem v prašanru.
RIM. 28. (S.) Vsled sklepa, da se prinbče diplo-nr-tN. i jf/.v i o iaeran»e*n» vprašanju, so zaveznici skie*Mii .priobčid te spise priltctžnji t«den. Ker j>a je a:'ii«-rv-š«vo č«. vn>-fcie prio^^io že prej nekatere spise. )e aiiiladka vlada sfckniki sporazumno z zavetniki, da tudi fcikoj jyriot>ii te spise. f(er se italijanski kurir, ki nosi te s p-se seboj, vsled že-lezničarske stavke v Franciji ni ^e povrnil v Rim, se p;iobče sD«si v Ita-^ii- neko&ko pozneje.
Predigra edločnešega posredovanja.
PARIZ, 27. Poročevalec lista »Echo de Pariš* ja-vLja iz Wdshingtona: Kakor zatrjujejo prisiaš; prcdseflnika Wrlsena, je predsednik o ločen, zahtevati za Ameriko besedo pri reševanj« turškega vprašanja, ter da strogo obsoja angleške -:n francoske načrte v Oršjentu, ki jih smatra za knperilistične. Njegov nastop proli samovoljnemu reševanju jadranskega vprašanja da je smatrat: za predigro energične intervencije predsednika proti načrtom entente.
Nova po-fa>cvn|a med Italijo ia Jugoslavijo.
DELO RAD, 26. »Politika« javlja iz Londona: Vsled posredovanja angleških uradnih kro-fbv se bo vršil naknaden sestanek dr. Trum-bi-ča z N-ttijem. V dobro» poučenih diplorhat-sk:h krog h se govori, da bo N i t ti predložil dr. Trumbiču nov načrt za sporazum v jadranskem vprašanju. Istotako se trdi, da bo N tti v začetku pregovorov izrazil dr. Trumbiču željo, da se še enkrat poskusijo neposredna pogajanja med Italijo in Jugoslavijo.
Italija«! ponujajo koncesije.
BELGRAD, 26. »Politika« javlja: Ker vsi novi ministri niso poučeni o toku pogajanj, ki so se vršila v jadranskem vprašanju. Protičeva vl*da ni poslala še nikekib irvstrukcij naši delegaciji za sklep miru v Parizu. Trdi se, da je od današnjih ministrov edino Protič kot šef opozicije pravočasno obveščen o toku pregovorov. V bel|raj«kih politi-čnlh krogih se mnogo govori o poročilu iz Londona, v ka+e-reni se zunanji nvk>:ster dr. Trumbić pritožuje vifled nenaklonjenosti naših zaveznikov, da zaslišijo tudi nase delegacijo, ko se rešuje ja-4rscsko vprtšanje^ Po zadnjih poročilih iz Parza so Italijani ponujali koncesije v vprašanju koridora, ki naj bi vezal Italijo s svo-bo'r^m mestom Reke. a koridor bi b*4a cesta, široka samo 20 metrov ob vzhodni obali Istre. Ta pot ne bi imela niti trgovskega in niti vojaškega pomena. Ako bi sprejeli predlog od 20. ianunrja, bi nam Italijani .... velikodušno dali velike koncesije pri trgovskih pogodbah.
NK lijev načrt za avtonomijo Dalmacije ia jngo-^ slovensko Časopisje.
ZAGREB, 26. Vesti o zadnjih NHUjevšh predlogih glede Dalmacije «0 vzbudile v tu-ka-išnjem časopisju veliko ogorčenje. Posebno •ostro protestira proti temu načrtu »RijeČ
Srba, Hrvata Id Slovenaca^, ^Nitli — piše
/
»Riječ* — je popustil v odločnosti svojih izjav, poudarjajoč, da se ne more storiti ničesar proti volji Amerike in -pozivajoč italijansko javnost, naj se ne vdaja iluzijam. Pod prit-^kom Wilso-novega »veta« obljublja nič manje nego avtonomijo Dalmaciji slučaju udejstvitve londonske pogodbe), kateri bi načeljevai gubernator; odnošaji Dalmacije nasproti Italiji bi bili isti kakor odnošaji Kanade napram Angliji. Toda mi ne bomo dovolili, da postane naša jugoslovenska Dalmacija italijanska kolonija ali dom'n'j, ker ta dežela pripada izključno le našemu kraljestvu, i Ministrski predsedniki v Londonu bodo sporočili ta Nlttijev načrt V/dsonu, toda on ga ne sprejme, ker se ta nn.črt pravičnosti in koristi ne samo Jugoslavije temveč cele Evrope.
Naš položaj z ozirom na jadransko vprašanje se je v splošnem nekoliko izboljšal — nadaljuje »FJ-ječ-« kar -naše javno mnenje upravičeno pripisuje vedenju Vv'ilsona in car. oru ter odločnosti naše vlade in naše delegacije v Parizu. Lahko se smatra za gotovo — ne da bi se pa pri tem niti od daleč udejstvile vse n2Še upravičene zahteve — da skrajne zahteve italijanskega imperijalizma ne prodrejo. Po nekaterih vesteh bi morala pasti v Londonu končna reš tev jadranskega vprašanja. Naša naloga in dolžnost je sedaj, da ne popuščamo več in da podriramo Wilsona v njegovem stališču. Ministrska kriza v Belgradu ni in ne bo mo«$la imeti nobenega neugodnega vpliva na jngoslovensko slogo v vprašanjih vnar.je poKtike, za katero je Wilsonovo posredovanje ne samo dnevni dogodek, temveč odločujoče dejstvo.«
»Narodno Djelo« o jn.drrnskem vprašanju.
ZAGREB, 26. Belgrajski poročevalec »Narodnega Djela« poroča o svojem pogovoru z neko visoko osebo iz esntentnih političnih krogov. Dobil sem v tisk, da boste Francija in Angina pcK-pirali zahlevo, da pride vsaj del reške Juhe v našo l?st,*\er brez tc-?"a — je rekel diplomat — bi se ne moglo nili govoriti o kadrih trgovinskih odnošajih med vami in nami.
Po V/ilsono^em posredovanju je postal tudi ital j^nsld pC'Ol lažčenec, kakor se zdi, upo-glivejši, toda 7xli se tudi, da je polu?ai Nitt'-(kabineta tako s'?b, da bi hotel Nit t i to oopraviti s kak:m uspehom v Londonu. Pred enim letom bi bila entetila lažje prisilila Italijo na popustljivost, danes pa se Nitli ne sme oovmiti i* Londona praznih rok, ker bi ga kamenovali.
Jaz sem pripomnil — pravi poročevalec — da je položaj nase d^le^'ci'e še vedno težaven, ker mi smo prešli že vse meje popustljivosti.«
Frn^tfn-ina^Kl ol^ovor
LONDON, 28. Odgovor, ki sta ga podala francoski in angleški ministrski predsednik na noto predsednika Wilsona, sprejeto 25. t. m., se glasi:
»Francoska in angleška vlada sprejemata z zadovoljstvom sporočilo, ki ste je danes prejeli od predsednika Zeainjenili ar/.av v odgovor na njuno spomenico od 17. februarja.
Francoskega in angleškega ministrskega predsednika radosti tembolj, da moreta ponoviti zagotovilo, podano v spomenici od 22. januarja, da n sta n ledar nameravala končnove-ijavno urediti sedaj tekočih vprašanj, ne da bi se posvetovala z amerikansko vLido. Nadaljnje pojasnilo amerikanskega vidika, podano z noto, na katero sedaj odgovarjate, je potemtakem za francosko in amjleško vlado zelo zanimiva in važna stvar, in še tembolj, ker dokazuje, da vlada Zedinjenili držav ne želi pustiti v nemar stvarnega vprašanja miru.
Odsoln&st vsakaterega amerikanskega zastopnika se je pokazala praktično kot skoraj nepremagljiva ovira za uspeh pogajanj in za sprejem ^r?.vične rešitve s strani obeh soomih strpjrt-k, bodisi v zrrrslu r.a-čel mirovne konference, bod-isi v zmdslu nasprotujoč'h si trditev italijanskega in jivgoslovenskega naroda.
In tu poudarpmo kot deistvo največje važnosti, da predsednik Zedinjenih držav izraža svojo željo, d? sorc^^^ vsekate-" nrf./'Kni enako sprejemljivo od Italije in Jugcslovenov, z ozirom na njuno skupno mejo v reškem oko-bšu, samo če se ta sporazum ne doseže r.a podlagi kompenzac*' drugje v škedo pripa ^-nikom krtke tretje države. Francoska in angleške vlada sme trate, da bi bil to najidealnejši način z^ reš iev vprašanja, in žel'te storiti vse, kar jima je megeče, da se doseže ta smoter, V namen, da se olajša ta rešitev, ste pripravljeni spreeti i predloge od 9. decembra k.^kor tudi one od 20. januarja, ker razumete, da bi bilo, Če bi mislili prizadeti stranki, da so razne za-*-ezn£ in -pridružene vlasti rtbveznne, da ju prvJ^tri te v T-iuni posebni reš'tvi, težavneje deleči prostovoljen sporazum med njima.
Francoski in an'jle?ki ministrski predsednik' torej zdru.'eno prisrčno vabita predsednika Wilsr«-!-> da bi sc Jeloval ž r»:;ma ^;ri fon:i,-»l-nem predlogu, ki bi se predlož:l ita-lijanski in jugoslovenski vladi, dn se vzajemno sporaztt-mete na podlagi irmeknitve prejšnjega pred-'loga. Če bi pa ta poizkus ne imel uspeha, se francoski in angleški ministrski predsednik strinjata, da mor?;o Zedinjene države, bran-coska in Velnka Britanija še enkrat skupno razpravljati vprašanje, z namenom, da se pride co stva-r>.i!i p~e Ungov.
Francoski in angleški ministrski predsedn k žolitn potem izjaviti, da upoštevata zanimanje, ki ga kale amerikanska vlada za bodočnost albanskega naroda ter zagotavljata predsedniku VI Is'-nu. da enrlvo njeiriu v potri meri uvažujeta načelo, ki ga je izrekel v icj stvari. Sporrrnjata na ono, kar sta že rekla v svoji noti od 17. februarja, in izjavljata, da sta prepričana, da more re-rizija albanskega vprašanja v resn:ci dovesti do uvedbe, ki bi zadovoljila težnje albanskega naroda za popolnoma avtonomno vi »do, pri Čemer pa bi se vendar upoštevale življenjske koristi drugih prizadetih strank, obenem s potrebo, da se zagotovi Jugoslovenom izhod na Jadran v skadrskem okolišu.
Francoski in argleškr ministrski predsednik morata potem odgovoriti o izjavi predsedrr'ka Wils»ni v stvari značaja m udejstvitve londonske pogodbe. Z ozrrom na to pogodbo morata poudarjati, da je bilo treba njenega tajnega značaja, proti kateremu nastooa on, ker ga je zahtevala vojaška strategija. Bistvo vsakega t»~eha v varnem času je, da se prepreči sovražniku spoznanje važnih načrtov, pa naj so vojaSkega ali političnega značaja, in pogod-
ba, ki je na njeni podlagi Italija stopila v vojnp, ni b Ja take naravi, da bi se biia mogla objaviti, dokler so trajale sovražnosti, r.e da bi bila objava v kvar zavezniLk: stvari. Glede svoje izjave, da b» se bila ^-primeru, če b e oilo mogio priti do prijateljskega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo, izvri la londo: oka .pogodba, kolikor nju z.v-deva, smatrata francoski in angleški mimstrski •nror,«edr:k. da ni treba vel ko dostavljati poit-snilom, ki sta jih že podala v spomenici od 17. fo^ru.^rja.
Itriijanska vlada je na kar najl -jr.Jnejši in popolnejši način sodelovala s fra-.cc:;in angleško vlado t prizadevanzu, da bi se ude;,I i-tev londonske pogodbe nadomestila s sp ■■a-zumom, ki bi enako zadovoljeval rjo in Jugo-slovene. Tak sperazum bi oči vid no nad( ie-stil 'n razdrl londonsko pogrdi o sporazumno z Italijo samo. Vse zare^re \la !e so edi-e v nadi, da se more doseči tak sporazum, in pri-j z na vajo, da se v tej radi strirja v p< Ini meH : žnj:mi predsednik \ViLson, toda ne morejo si ! zakrivati moreb:trosti, da bi v primeru, če bi I se ne mogel doseči tr>k prostovc'j-en s pora-londonska pogodba, ki so ga podpisali i leta 1915., poštah notem edina veljavna nl-ternativa, vsaj kol'kor se tlTc nj:h. Z-kljuoti-joč si dovoljujeta f rane os k' in cn^le"!:1 r istrski predsednik oporr.rjntit n-edsetVika v ':lsnna rsa silno važnost h:tre reš'!- c skega spo-a, ki je nes^l-se, kafr-o seJ* j te-':o og-oža mir in zavlačuje uredbo jugovzhodne Evrope.«
Lonior^fcT konferenca.
LON7X>N, 27. (?.) Zakasistdn. fdmvna komfe-renoa se je sestaja davi. Ra: pra\! Jo se je o ii-na:;čii:h v»>.r;--.::iu?-li m o dra •	e --o -c t: 'težili anffk; m 1 delovni m:n:>v-- in fr. •>'• i toliii a. Ker te razprave Irdd.o trs, -lo ncVoiko !n v. e 'o >!Jer.;!o, da se *or.-fcreuea ra' eM na d v.- <x?s..š a. Mč!w'stri in iz\c.fenci f'n "ra in vprašanja ic- o tore5 n '.';-'je..li r:. avo o dra-:rt i. a minv-tri viwrd ii -••ri, • 'ki In -•■ e-■enei se bodo sesta5aH v iir!n£s.trst»tt \ n; i h siva-i v s vrl »o na^V-i.e vanki razprave o turškem vprašanju. ____
I«7 II ■	r » -m
ta t W ^ "k/ 1. r	■
■'Novi po^anci. EELGRAD, 26. Namesto poslancev, ki ?o ..mrli v poslednjih št rili mesci h, so	ii
t parlament nj-Vjovi namesti: i: Marko Cr-jjević, dr. Pečanac. Sretan AMlo^avljević In vrsta Kanic. Danes šteje zač—sno narodno oredstavnlštvo 279 članov.
r.ntere^ce o fin~nčr»'h v"-aš::n:ih v Zagreba.
ZAGREB, 26. Predvčerajšnjim je bila v ^»redsedništvu vlade pnd predse o vonjem -bata dr. 1 aglnje in v prisotnosti vladn vh reieren-wOv enkota s pred i 1 v It el ji trgcvinckc Ir. obrt-tiške zbom're, zveze industri^eev ler zveze trgovcev. Prei^esala so se aktualna vprašanja / zvezi z zamenjavo novčar'c. p febr.o z ozi-■0:11 na množ;co potvorjenili kolkov na t so-:.'k'"ih. Skler.-lli so, da naj se z vso strogostjo 'tastopi proti tihotapstvu s temi kolki. N .dalje so se-pret"es?li- nekateri predlogi, ki bi se meli t."koj predložiti finančnemu ministrstvu -adi lažiega poston nja pri izmenjavi novčanlc z dvomljivimi kolek i.
Strri in novi ban.
»ZAGREB, 26. Predvčerajšnjem ob desetih in
pol so se poslovili poverjeniki in načclnki >osamezni'h uradov in oddelkov od odstopa-fčega bana dr. Tomisliva Ti>mljenovića. Od--iifpajočega bana je pozdravil poverjenik za • ravosodje dr, Bjelobrk, ki je nagla šal, da bo stalo uradn štvo zvesto državi in da bo delilo v smernicah, ki j>h bo določila nova dr-/*aina uprava. S prisrčnimi besedami je pozdravljal cdstopajočega bana in se mu zahvalil '•a naklonjenost. Dr. Toniljenovič se je v lepem jovoni zahvalil za pozdrave in za veliko podporo, izrazujoč živo željo irj na<lo, da bo urad-ništvo tudi pod novim režimom nadalje , alo svoje dosedanje delo. — Danes ob de.;et h se ie zbralo vse upravno uradmšlvo v veliki dvorani banske palače, da pozdravi novega bana flr. Lafjinjo. Pozdravil ga je upravitelj povc-jc-ništva za notranje pr:!e dr. Bošnjak, ki je v prisrčnem in toplem govoru priporočal banu •nterese uredništva v njegovih težnjah, in sicer z ozirom na življenske razmere.	se jc odzval v prisrčnem govoru, v katerem je pripomnil, da uv'deva težke maLerij-dac prit ke, v katerih se nahaja naše uradništvo in da ^e bo zanj toplo zavzel, tem bolj ke>* je sam kmetski s*n in dobro pozria potrebe siromašnih slojev. Vel'ke so zahteve finao."pt> nabave, ki "se stavljajo na našo državo, vendar bo vla 'a, oziroma on kot njen predstavitelj storil vse, da se ugodi vsaki upravičeni zahtevi. Natančnejšega oro^rama ne bo razvijal, zahteva pa od uradnifitva, da vrši vestno in točno svoje dolžnosti, d^čim jih ne vprašuje za poFtično orenr: r rtv je. Banov govor je uradrhištvo spremljalo z burnim odobravanjem in prisrčnimi ži-\-io-klici.
Čoj^ojbvaške.
Japon:Bki kapital v Prv.:i. PRAGA, 26. V Pra^i se je osnovala delniška družba za trgovino z vzhodom. Družba se po-gaia zaradi udeležbe japonskega in indijskega k-oitala. Japonska skuptaa je obljubila 40 milijonov kron, indijska pa 20 milijonov.
12 RUSIJA.
Sovjetska Rusija pro.l posojilo o<l Zedlnjeujih držav.
NEW YORK, 27. (S.) Washinjrtonski pontoevu-lec »Aasocsated Pres.-e- brzogavlja uradno vest, .prispelo N .erai. 1 i mtznanja novo mirovno aouu-.ibo s strani sovjetske Rusije. F^JKeritka vt^d-a se obvezuje n*: wleistvitev demokrat-'ke rxV«ke v* in na skiicanjc ustavodarrie skupščine; ra-i;v-n t era obHubtja. da b'> r	^la o 'Vik. s
katerim so razveita^li ru«;\i d obnovi v im/em-stv ti. ter da bo jatfnčšla za h0% te^h dolgov s s:vt>-jim vmetlem. Sovte!>ka vi s d.?. prosi an^ie.'Ao in
o^Hte vme"avrn>e v ru-jke za-fVr^i tudi. naj W se Zo^njctte države po-d»'.astik1. da dovoie Rusiji posojalo na podi ri \o-ttkih koncesiji____
Iz av:S?i]a.
Teode-ncJjozfte ve^ti. DUNAJ, 28. Korespondenc™ urad javTa iz ms roda lobtra v^ra« da e tveresračmt v-evt i talinam: kesa da 'e Renaer odkril svo> potowune v Bo'^rad, dokier se ne reši jadrar. \shs*\ nasveta ive*'« vok*vl.-h«, in	dka je bJo
ocrt^vujiie otH^rAeao vAoJ ?.v<*triis\iHt iK^rattlHi jkm tSt-.-čiiii razcKor in v si od izp.emcnbe vkKie, Jci je sedaj preveč zauoslena z notranjimi flb-devami.
Stran IL
»EDINOST« ste v. 5>.
V Trs I a, dne 29. februara 19J0
Avstrijska vladi izjavlja tu M, da nima nikaJccca
pohoda za pos,>ešovan:e pojrajnj. ki se tkejo samo izvršitve d'/ečeb -aif.scrmains.ke pcsodfce, -će bi zaradi nedokončane rešitve iadrcnskesa vpra-: sanja mesrio sk-'cr. ii nekaj, česar r.c namerava
avstrijska vlada.
Avstrijsko madžarski obme-ni spori.
Dl NAJ, 27. (S.) Korespcndeačni ured javlja, da je kancelar Renner obvestil komisijo za v nanje zadeve o pen ovnih prekoračenjih -■ie;c s strani madžarskih vojakov in o zaplembah derarja in blaga. Nekaterim potnikom so pobrali ves denar. Renner je nadalje izjavil, da. bo posla! madžarski vladi energičen protest, če se ponove slučaji, da madžarske obmejne straže in vojaki mučijo avstrijske podanike in jim kradejo denar.
iz Nem vije.
Komisija vnaajih stvari se strir;ia z
BERO LIN. 2v (S.) Komisija na vnanje stveri pod Sche^emannovlm predsedrnStvom je izjavila, ca se strinja z vlado v vprašanju izročitve voj-tiii krivcev
Izročitev ncnt*fcesa trgov hskega brođovja.
»BEROLiN. 29. <S.) Iianes odide v Lcndon ko-niisdia 21 članov pod vodstvom svetnika Sec.i-<*eria v svrho izvršitve nrrovne pogodbe. v ko4u fror <;re za izročitev nemšfceza trgovinskega bro-dovia.
Razprava proti nemi&dm veje'm krivcem,
CURIH, 27. Iz Monakove^a javljajo, da se je , nedavno sestalo 21 nemški generalov, med katerimi so bili tudi Lodendorf, Falkenhetm. i vrn Kluck in adniimla ven Tirpkz ter voo Schcerr. ki so sklenili predstaviti se kzredne-nu srxr>*ču, ker smatralo, da to ni oroti časti nemškega državljana. Niso se baviti z enten-j tno I sto krivcev, poudarjajoč, da je v tej zadevi merodsjen samo nemški narod.
SPLOŠNA 2ELF7NlCAT?SKA STAVKA V FRANCIJI
PARIZ. 28. (S.) Državna žekzničarska zveza
ie prrx,!as4C' spiošno sčavko
Brzojavne zveze s Francko in Anglijo skoral j prekbjeee.
pI-M. 28. (S.) VsTed popoinesa prekhrenja br-| a ,;a1 - i' /vc/ ~rcko Aionsroevro so skcca* vse brzojavne zveze s Francijo in Ana/^o prekinjane.
"JečŠifTKSr sl 18 mm scurožnlKS -
Če si pred leti potoval na skrajni konec nek-, danje m on ar ki je, bal si se, da prideš v Folu-azijo. Ali presenečen si bil prijetno. Cmi je bila za teboj zadnja postaja Gakcije, ti je <z-prevodnik odgovarjal v — nemškem jeziku! i Prišel si t dru£ svet, kjer .je zopet nadvladala _ nemška kultura. Bukovina je	za-anji j
steber nemške znanost?, nemških šol in marlr- j veiJa ne irskega dela. HemSko pleme je d;js-O deželi svoje ozrr.čje. Nemščina je bila odločilna in je podajala smeri. Nenemsko pre>|-vaistvo je r-'do sprejemalo vase nemško kusturo. Vse šole ?o bile nenške — vseučilišče tudi! V zadnjih letih nastale narodne ljudske in sre-dnie šole so sicer uvedle svoje jezike — I ali nemščina je ostala odločilna in določujoča ' smeri. Od občinskega urada do dežeke vjade in vsa sodišča-so se posluževala nemškega uradnega jezika. Zdravniki, odvetnika, notarji, inženirji, so govorili nemški, .so nemški razpravi j-li in obiskovaU e-'-nc gledališče v deželi: Narodi so živeli med seboj v slogi!
Tako sliko o nekdanjih razmerah v Bukovini je razgrnil nedavno neki nemški list, ki oa si mu imena nismo zabeležili. Ta list pa ni pomislil, da je s tem napisal krvavo obsod-j bo dunajskega re>ima; in pomislil, da je po-' dal o tem kričeč zgled krivičnosti vladavine H; V^buržcnov napram nenemškim narodom.
O pičimo si naprej narodnosino razmerje v tej pokrajini! Glasom uspeha ljudskega štetja le!a 19^0.' je Štela Bukovina 730,195 duš. Mo-l- iusi so tvorili 41 odstotkov, Romuni 32, okoli 4 odstotke Poljaki, nekaj nad 1 odstotek I Madžarji, a 22 Otokov Nemci!! Ti so tvopli j •torej petino prebivalstva; vendar so bili -go-j spr-^a-ji v deželi! Pri tem pa je uvaževati, daj ti" Nemci niso bili avtohtono prebivrlstvo mar- ; več jih ie habsburška vlsdivma imtnortiral^. ifvarila. Niso bili starcnaseljenci, marveč pri-k: iim je s:sieni pomogel do tc4 ke moč' in veljave. lstot?ko, kakor, se je grdilo pri nas v Trstu, kic je mala, Številno neznatna* nemška kclo-nčja uživala privilegije, udeb- j nosti in prednosti — posebno na polju š^l- j stva in po nrad h, — dočim je avtohtonem«, domačemu * slovenskemu prebivalstvu siotem odrekli prvotne je pravicc n je naše:n-u ž!v-Jju met*l k?ko r.ir\dco le tedaj, ko je šlo tako v p^VmJ j 'v-'r-^i i	namenom, j
k;' je namreč potreboval nekoliko prot;te>ia | •>rot' it^!*i?.n*Vemu življu. Če nam je dal krko! mrvico, je 5tor'l to le zeto, da je imel povoda, da da remški koloniji — nov hleb!	j
feve-U pravi oni p:soc, da so se neremška pleme^-* v Brko^ini rr.da podrejal? nemškemu ^cy>odstvu. Brerob"azncst brez pri-nere! Smo li mo'^a nv v Trstu — ->rrdi» <tle^a!i tiste ne- c privilegije? Ne radi. marveč smo stisk li	^ jezi in smo todi protest:ral; ne-in ^l?sno. Nismo »radi« gledali tistega rr«*>eševrr*iii nemšl-ega pniseljenstva. tistih vr.'!>ncev; t-peli smo j:b !e. ker nas je sistem j pestil. 1_er r;mt> imeli dovolj moči, da bi odprav'!' to vr HovpijoČo krivico, ta škandal!
Seveda ;e bila v Bukovini še drugačna raz-t;sti »radi-«. V tem je ravno peklenska perfidija: domače prebivalsU'o je sistem na-.
______________■ thtmu—nrn--
menoma. prevračunano in sistematično zane-1 marjal kulturno in gospodarski, da je bilo ne-I
sposo1 no za odpor, da se tisti siromaki niti ; zavedeli niso svojega nevrednega in pen že- ; valnega položaja! Če smo pri nas morali trpeti j tislo nemško veličje, ker nismo imeli do-. c!j ; moči za nje^a preprečenje, pa je v Bukovini nekdaj nedostajalo zavest: in zr to, seseda, tu-| di moči! Pa nam govore, da so se »radi- pod-
re5ali! . "	. , . ..
Če ,pa slika, ki jo je ori nenv ;i
gmil o rekrinnjih razmerah v Bukovini, drastično oznečuje avst-i ski r stem, n;e«?ovo po- • stopanje z narodi, nasilno ra-;^i=nje neaiške^a gospodstva v nenemških deželah, vso krivi-čnost in nemoralnost dunajske n h-1 sL,»rš' e »narodnostne politike--, pa nam jerermiada, ki jo on? oisec piše nadalje, označa ps !io. d'iševno razpoloženje nemStva. V m'l'h t'lnsib toži namreč, kaj 'bo sedaj — ko je feožja pravica slednjič enkrr-t napravila konec nemškemu <Jo<nod-stvu v Bukov:ni — iz tamošnjega nemštva? Nemški uradniki, odvetniki in profesorji so osla.li brez kruha, ker — ne ptvrnrvo deye^e?c (cztka!! Od prejšnjih šestih nemških l;stov je ostal le eden; nemško ^Ied-e!:ščc je rdorav-| Ijeno, nemško vseučilišče stan romunskega I vojaštva.
Vsakomur mora biti na jeziku vprašmie: ka-! ko naj si razlagamo dejstvo, da se je	po-
nosna stavba mogla porušit? kar hkratu?! Od-govor: ker je avstrijski sistem t*-di v Bukovini, — kakor povsod v nenemšk'h pok a-; jmah, — nasilno in z državnim? sredstvi —j torej iz žepov nenemskih narodov — ustvar-; jal Potem^inove v?s;; ali z drugo besedo: ker tisto nemško vel'čje ni imelo prav jrberega korena v domatdh tleh. l'er je b'lo le umot"o vzgo;evr«na rastlina! Čim je padal -erV Jni du-; na-;ski s;5tem, ct> n: i* e1 : '"- -.^d '■»o.'rmj solnecem, se je ^ - uš:Ia tudi umetna buko vinska stavba. Zakon narave je odjočii 'ako!
Pisec je v strahu ra n usodo NenKev »n Židov v Bukovini. Mi inrmo dober raspet: z^ouste naj de-elo, ki so se ji lo narin li, k' ni njihov dom, in naj se povrnejo na tvoja tla! Že dobe tam kruha! Saj so nam kričali vedno,; da so ta tla dom boga-tva, procvita, kulture —sreče! P'see pa menda rc	|o pJ'ro •
primerno not. marveč kriči v prilog svoj:m zašfir-encemr Y\<t r«r?	kje rr
no«st, k*e svebod^71' Ta vrV'ik odkriva res nemško dušo v vrV-rml. Napram dn*-*!m narodom so vedno gaz:H načelo pravičnosti; pl'u- i vali so na načelo en?kr.T> -r r-sti; na"e?o s-bode so t:*";li v blato.	pa bi se holeli
oklice vi ti na ta načeln	i-p-n, '
kakor da so opprej, ko Je bila B' kovina njihov Eldorado, vlr-'ale tam prav'ca, eaakw'a*-most in rvobo'a! es. na H d: o vir-~ Ve m z^'c^u se k-iže nr?iizra7:teje:	je svoboda, ■■-'■or si
jo mislijo za druge narode t: — sovražniki svobod!
Ali, ža!: nem'ko gospodstvo v Bukovini <e T-dlo z z'""1l,7e~o V~>frr tr.'fo, !.i ie bivšo mona*" :jo; ni p" iz j mrl red	ci- j
vra'nkov . ,, Pe re V-od o mculi narodi Hv- j -ope boriti za jr*:no o-?". :< ^ 'n -e^id^ro t'O- j bodo. Ni še n- '<*. 1 '"^ie čas resničnega in stalnega m"ru. aV;	pra-' ^'tovo. V toj ^ eri "as "f'-ja tt'd' r">—."V; zlom v tj}, i kovini in pi us^da k; ie <~.Tsovražnike pravice in svobode v bivši Avst dji!
' . * I. ># . M; l- v «
Poroč-lo g. Al. Urb'-r»Ć!ča na obč. yboru -Zve- ! ze slovensk h županstev« v Gorici 5. II. 1920.1
(Zakasnelo radi bolezni d-uštvenega tajnika.);
Lepa in draga nam je bila solnčna rodita i gruda p ed vojno, dražja, a ce lepša naju ;c danes, ker je sa selz.Mi in -poteptana, a nc*;-dražja in ra.,lepša	to, ko bo z._>pet vzpc- j
stavljena in vzcvetela pred nami. Ne moremo pa z lastnimi sitimi vzpc .taviti ie i- voie nii-ljenke in naših ljub:h domov, ker je vrjna škoda pre* el'1-.a in njeno razdejanje prehu-Jo. Mora nam priskočiti država r.a pomoč s svojo zakonodajo, ki mora stremiti za te.n, daj dcb'mo nesrečni t^vni zasedenega ozemlja svojo vojno odškodnino.
Po solcšrem državnem zakonu se smatra ' po vojni povzročena škoda za pos'.e lico nadnaravne sile in v zakona je izrecno povedano, da ni država za njo odgovorna. Radi vzpostavitve narodnega imetje pe ima država davčr:i in miliiaristični interes, da iz Jaja po vojnah posebne zakone o voini ock^krdnini.
Tak zakon, ki se c^ira na naše razn>e~e je italijanski zakon enotnega besed la z dne 27. lil. 1910. Iz njegovih posameznih' členov in deloma po sp'sih »Gor. Straže Iz minulega leta posnemam sledeče odškodnine:
1.	pri osebah,
2.	pri premičninah in
3.	pri nepremičninah.
1.	Vojna odškodnina za osebe je torej inva- j lklska nenz:;a, podpora vdovam, siTtara in vsem osebam, katere je vzdrževal državljan,' ki je izgr'i'1 življenje ali svoje zdra<*ie *-sled vojnega drV ia. ako te osebe ne uživajo že ka!:e druge penzije ali državne svbvencMe, ali pa ako n:majo prevelikih lastnih letn:h do-hodkov (c?*0n lir.) Kd-a- ne mr- pokojnine "r0 do 1000 b"r, soreime lahko e-kratno odpravnino 5000 do 15.000 lir, ali pa za ponolno delavno nezmožnost 10 0O0 do 20.000 lir.
2.	Premičnine, izgubljene vsled vojne imajo Dravico do odškodnine, ki znaša to!:^'o, da se ' lahko kupi dru^o ob času iz->!tčila. Drava pa i ima tudi .pravico, da vrne oškodovancu iz*1*1"-1 Ijene perdmete in natura v sorazmerni vred- j
! nosti.	i
3. Odškodnina za nepremičnine se izplačuje. po tem zakonu tako-le:
a)	Ugotovi se vrednost uničene nepremičnine v letu 1914.
b)	Odbije se za obrabo le nepremičnine znesek, ki značaj k večjemu polovico vrednosti in
c)	Tej tako znižani svoli se radi sedanje draginje prišteje 300n» povišek.
Navedem nej praktičen primer: obrtnik v Mirnu ima porušeno b'šo, ki je b:la ' vslerl komisijskega c-'ieda cenjena na 10.000 j "lir. Ker je biia hiša že nad 40 let stara, od- | b;je komisija 4000 lir za njeno obrabo, ostane tc"£-j le še 6900 lir, a to svoto pomnožimo s 3, ie 18 000 lir (300^ povišek); obrtn;k prejme 24.000 lir vojre odšk^nine.
[Tu je popravil netočnost ^csp. dr. Alojzij Gradnik, ki se je po končanem poročilu oglasil k besedi in pojasni!, da t eba po:nnožiti s tremi lc od izve "enca ugotovljeno škodo, ker ; :e materijal dražji in ravno tako delavske moči.! Edino to plača država. Ako :e cenjena «UvSa 1 na 40.000 in se odbijeta 2000 za uporabo, ni odškodnina 3 X "S.OOO; pač pa trikart od iz- j »cdenca ugotovljena škoda recimo 20.009, kar ; znaša potem 60.000.)
Ako iz praktičnega vidika razmišljamo vse' to, pridemo do zaključka, da je država deloma dobro poskrbela za našo vojno odškodnino, a žalostno je le to, da je poslovanje, predao se ti plača ta odškodnina, tuko komplicirano in sila počasno.
GI avna ovira je pač ta, da ni še do danes uveljavljen ta zakon v zasedenem ozemlju, i ReCeno jc bilo, da bo imel ta zakon za nas Julijske Benečane veljavo še-!e po anekvji. Po zagotovilih v mnogih listih in merodajnih oseb je že izdelan zakonski načrt, da se raztegne s poeebnim kraljevim dekretom ta it; Ji-jansk! zakon tudi na zasedeno ozemlje še pred aneksijo, a do danes še ni pric?bcen v »Gazzelta L'fficiale«. V tem načrtu so tudi primemo premembe italijanskega enotnega besedila in upati smemo, da bodo tudi te nam v prilog. Praktične važnosti pa je za sedaj ta zakon vkljub temu:
I.	Ker daje deželi Ir-potečni zavod v Gcr:ci kot zastopnik ivrediinega zavoda za povzdigo obeh Benečij v Benetkah (Instituto federaie di Credito per il Risorcimento dcile Veuezie) predujme po 50% rri nepremičninah in 40% ! za premičnine. Za sedaj pa je deželni hipotečrii j zavod ustavil predujme na premičnine, a to j po lastnih .zagotovilih le začasno, iz meni ne-I zn-n'h razlogov. V ta namen mora predložiti j oškodovanec zavodu duplikat svoje no-eV'-ei pismene vloge. Formularj-i za neprimičnme j morajo biti ugotovljeni od strani sodioj: I:e ! komisije in izvedencev, ali <pa kr. vojr.škcga! ženijskega oddelka. V naši okolici se r»a'e; ljudstvo bolj pvoslušuje vojaškega ženijskega oddelka, ker je" to enostavnejše. Podpiše namreč le tiskanico (domando), jo prinese v prr-trd'tev županstvu, predloži v podpis Še ok-aj-nemu komisarjiatu in opravljen je ves ta po-spI. Sodre komisije in pa zajpriseženi izvedenci so dražji in delajo boljcjicčasno. Katero postr^nanje je praviinejše, se daTies še r.e more prerokovati.
Za te predujme plačuje oškodovanec sicer 1 3% obresti, a vkljub temu ima laihko od te svote velrk'h ksv-'sti, ako rabi der»?.r za takoj-j šn;o svo^o gospodarske vroostaVtev.
II.	V Gorici posluje deželni urad za pomoč prr;krr!ova-ncem po vcf?»;, k? ie znlr^ll {:s' o-1 vi:7e. Te se dejajo po -znižanih cenah občin- : sk'm poverjenikom, da j'ih izpr>!r>:jo v dom^-čem oradu. ITstanovile so se že <rekod podružnice t?ga urada na Stolnem trgu in scdo.j uve e "eželni komisarijat v sakem rbčm^kem uradu
•pešamo za pomoč poškodovancem po vojni. Tozadevna tiskana navodila so že izdelana :n ■ bor'o te dneve razposlana vsem oblinam. Ob-čr'nski |>overjeo»kS dobie tudi primeren pouk v deželnem uradu v Gorici, kamor bi morali b;t' pozvani vsi, ki brdo pri županstvu op-av-liali te ipOv^le. Le pridno na delo v lem eziru! V^s. gospodie župani, Je prosim, da se v tem s h's! u združite s svcfimi domačin« uč:tc'ji, raz-mniki in duhovniki, ter da z vso s lo dc-!:>iete na to. da 'bodo imeli vsi naš? ljudje vsaj pismeno ugotovljeno svojo vojno škodo.
III.	Za vzpostavitev Javnih naprav v zasedenem ozemlju (tTTdi Tride:itu) je določenih 100 nillijoncv lir. Koliko dobimo cd teh mi^ Gori-| čani, nsm pokaže bodočnost in jaz mislim, da ! je ravno dolžnost n^tših županov in njihove i »Zveze«, da obrnejo vso svojo pozornost pra-j vični razdelitvi teh milijonov, ker ie vni-na I ravno nas Goričane tako silno udarila, kakor I r:kogar in nikjer drugje, kjer je divjala ta strašna vojna furija.
IV.	Županstva imajo pravico udejstviti stavbeniki red, kar je pri današnjih razmerah vsaj na glavnih cestah nujno potrebno. Naše županstvo se je že obrnlo v nekem slučaju s sl:čno prošnjo na deželni komisarijat in pričakuje ugodnega odgovora.
Pač pa je ravnateljstvo vojn;h del za Ju!i;sko B^-ečijo poslalo menda vsem ži-panstvom sledečo okrožnico z dne 22. decembra 1019, št. 3543: »V ogib neprijetnostim, k! se pojav-! Ijafo pri vzpostavitvi, r.e opozanaio ven ž<rpnn-siva na sledeče določbe pri gradbi stanovanj.'
1.	V olajšavo pri proračunih in pogodbah z Ir-stn'ki je dovoljeno krajni m kcmpetcntn:m koTJpracijam določati zahteve stavbinskega j reda.
2.	V administrativnih poslih se sme sporazumno ukreniti vse potrebno, kar je nujno ute-melieno v zdravstvenih zrhtevah in sore-1 membah v notranjih stanovanjskih stavbah.
3. Predložijo se višji določbi vsi oni posebni slučaji, kjer je potrebna radikalna izprememba pri vspostavitvi raznih poslopij.«
Kolikega pomena je stavbin»ki red v zdrav--dvenem, praktično-gospodarskem in olepše-
alnem pogledu naših občin, ni treba posebej povdarjati' nikomur, ker je že *>Gor. Straža zap'sala pelno zahtev za udejstvitev stavbinskega reda iil razsoden i up m mora umevati • se to in stremiti za povzdigo svoje občine
'i v tem oziru.
Ako razmišljam ob sklepu tega skromnega predavanja vse te določbe vojnili odškodnin, nr'poročam ugledni »Zvez« slovenskih županstev«, da sprejme na današnjem rednem zbo-rovar-i'i sledeče resolucije:
1.	Vsem in/alidom, vdovam in sirotam morajo vsa naša županstva preekrbeti penz;ie z napravo belih in rdečih tV:an:c. k: se doue pri vsakem okra me m komisarijatu ali pa pri kom;sij' za .pomoč vojaškim mvalidom, vdovam in sirotam v Trstu, via delle Acque št. 7.
7. Takoj naj vsa županstva povesijo svoje delo, da si vsak preskrbi izpolnitev tiskarne za preorčome.
3.	Nemudoma je izvršiti cenitve za nepre-mien'ne.
4.	Osnujejo naj se zadruge poškodovancev no vo'?ni, da se zmanjšajo ccirilni in drugi stroški.
5.	Naorosi se de?elni komisarijat, da t "ko j izda tozadevna navodila, ei^t^vi za-'rirna pnv:b in. podpira z vsemi sredstvi težnje našega ljudstva pri dosegi vo*n;h o-r:f.k -l"?n.
6.	Pozovejo se vse okrajne sodr;'e. da po-speš:fo svoje in sodn:h cenilcev sntdelovanje
^ sn"'n:mi komisiiami za ugotovitev vojne; škode.
7.	Vs; žunani, učitelji, duhovniki in sploh rar^mn'ki (np	naj se zdru'iio v d"bi za i r^ofovitev vn * Vode ter naj p:šr»ir> 1'udst^m tijfk"^*"ce v obf:nsk'h uradih proti rla^'Iu usta-
notorn	komisarijata.
S. "irs"t-o jTi-n?nsiT*o n?i st~^o pazi na stav-btrski	n-? gra^n-i? novih ?r» rvnravi do-
loma poTiT?en'h p os! on* j. Uvaztilejo n^i se T--'-avst"/**,i, p "rs t-1 t n - jTrv^rjC" ^ a i in cle^špv-dni O^O? ITI^CTC st^v1 ar<tva.
9.	Zveza pespe?-^j z vsemi mogočimi faktorji sistematično organizacijo vseh domačih pod-jetnikov, stav'jen'h mojstrov sipl_h vseh rokodelcev. V dosego tega nsr^raj
a)	snuj domače stavbene tvrdi.e in družbe ' v vsakem županstvu z do.--' -;mi mr j-tri.
b)	pospešuj jim oskrbo potrebnega kapiiala potom domačih denarnih zave'ov,
c)	poglobi stroko , no nsozbrazbo naših ro- ; kodeicev z zahtevo strokovnih Sol in j zr " ns t ven 'mi predavanji,
č) irkliuči- umazano konkurenco posameznih špekulantov med domačimi rokodelci in obrtr.ki,
d)	sk--bi s kulturnim delom za pravo nrav-st**eno vzgojo svojega oibrtnega in roko-de-rkega naraščaja.
10.	Zvera pospešuj z vsemi s'e 'stvi treznost. varčnost in nri^rost našega delavstva in 1 bori se "»roti pijančevanju, plesu in njegovim ! nenravrdm razvadam.
•Dodatno k isti torki so se sprejele še sledeče resolucije, katere je utemeljeval dr. Al, G rado k:
Vlada se pozivl-a, da pomnoži 300% povišek povzročene Škode na 1000%, (pri stavbah).
2.	da se določi več voditeljev sodnijskih • kenrsij, ker si!no naraščajo prošnje za sod-; nijske ugotovitve,
3.	da se pomnoži število domačih izvedencev j v vsaki občini, pri čemer mt-ra sodelovati po-litiora oblast, 'ki ima pravico do njihovega imenovanja.
4.	Županstva naj si takoj oskrbe pri evidenčnih zemljišk h ura.'ih občinske ma.pe, ker so sicer cenitve nemogoče.
5.	Domačim izvedencem naj se preskrbe od deželnega odbora enotne cene za <pe!;ske po-ško . be.
6.	Županstva naj prevzamejo koncepirarje cenitev v svoje notranje uradno delo.
7.	Zveza poteguj se za to da plača vlada strankam tv-dj cenif^ene stroške.
?.. Kr>«;or pod točko 1. naj se zviša tudi pri zemli'«č:h odstotek za rroravTeno škodo, k? odgovarja sedanji zemljiški vrednosti.
9.	/' »pan~tva naj skrike za to, da se povrne tudi t:sta škoda zemljišč, ki so se upora Sla v javne naprave n. pr. ceste.
10.	Zveza poizved', je li potrebna ugotovitev j vojne škode kcnvsijskim potom tam. kjer je | vojaška oblast sama vzpostavila no* e domove i in kakšni so ti pogoji?	(Dalje prih.) |
žlellg cprsulzcclIsK? 1'emisije
za teden od 1. do 6. mr^rca 1920.
(Preščipne se številka 36 živilske izkaznice.)
Bela meka: % kg po 0'75 lir kg.
Testenine: lA kg po 1'50 lir kg.
Riž: »4 kg po 1'40 lir kg.
Komzova moka: % kg po 0'85 lir kg.
Kristaliziran sl dkor:* 10 dk j po 5 lir kg.
Prvovrstno olje mešano: 10 cl na cdmerek po 6 80 lir liter.
Losos: 1 posoJa (okoli pol kg) na odmerek po 2'25 lir posoda.
Kava: 10 c'kg na odmerek po 14'50 lir kg.
Mleko, kondenzirano, sladko, do 5 odmerkov 1 posodica, cd 6 odmerkov dalje po 2 posodici po 3'75 lir vsaka.
PODLISTEK	__
n stero pra«£lD. (103> I
AvguM senoa: Seljačka buna. — Zgodovinska : povest iz XVI. stoletja-
^ . .i i •
rUmrl,« je odvrnil Slepko povešene glave.
rUmrl! Oh. tudi to!« je zajsčal junalt, in se udaril z dlanjo ob čelo, ^kruta usuda, ki meša v čašo radosti kapljo pelina. Oh, oče moj, dobrotnik moj, zakaj ne morem objeti tudi tebe?*
»Nr mesto očeta vas pričakujeta sin in njegova žena,<- je rekla Marta od srca, ponudivši mu roko, -odpočite se, gospod Milič. Naš gost ste, in tudi vi, vredni ljudje, dokler vas je le volja.«
> Hvala, gospa,« se je poklonil Mogaič, »za to noč sprejemamo streho, ali zjutraj ob zori
odidemo, ker nas pričakujejo draga srca.« • • •
Na dvorišču, se je poslovil Alapič od gospodarja, gospe Heningove in Konjs-ke.
-Žal mi je od srca,« je rekel, *da banova zasnova ni obrodila sadu, da se vračam praznih rok. Bog je hotel tako. Bojim se, da ob tem plamenu ljubezni izbruline strašan požar. Obvaruj nas Bog.'c
»Oh. da sem to vedela, t je iztisnila Anka, '•ali. povejte mi, gospod Gašpar, »ali res niste
prejeli mejega pisma?«
»N:sem in zato sem se zakasnil.«
»A kje je Drmačič?«
»Ne vem. Izginil je. Zlodejec pride zopet, ko bo žejen in lačen. Ali sedaj lahko noč, plemenite gospe!*
2e se je izgubljal v daljini topot AJarpićevega konja — ko so vsi trije še stali na dvorišču.
»Zlo za nas, gospa tašča,« se je namračil Steoko; * sedaj ne preostaje drugega, nego da podžigamo kmete še huje.«
*Da,« je odotbrila Uršula, »Miliču ne dajem rada dekleta, ali moram. Za kmete poskrbite vi. Anka!*, je nadaljevala, prijemši hčer za j roko, rti si prevarila mater, lagala si o Mili-j čevi smrti. Ti nimaš duše! Bog nas je kazno-vaJ.*
• • •
Nočna svetloba je drhtela nad goro In dolino, nad grmom in stebrom, razgrinjajoč srebrno kopreno po ravnici, odsevajoč 'kot dije-; mant po zavojih Save. Bilo je tiho, tiho, samo i v drevju parka je slavec zlagal nočno ljubav-' no pesem. Tanko, nalahno je zatpevala ptica, ! potem hitreje in hitreje, močneje in močneje, j da je tudi gluha noč zadrhtela od miline tudi I gluha noć. Tako utripi?© žive}« in iiveje mU-
do srce ob prvem vzplamtenju ljubezni. Zopet sedi pri odprtem oknu Sofija. Zlata mesečina odsvita na steklenih ploščah okna, zlata me-; sečina se poigrava na njenih laseh, na blaže- j nem jej obrazu, seva v milosinem očesu. A j blaženi svit tega očesa preliva neizmerno : blaženstvo v oči mladega bledega človeka, ki ie sedel ob nogi device. Ta človek je bil Milič. Beli prstiči Sofijini so se zapletali drhteč v črne lase junaka, ki je kanila nanje tu pa tam dekliška solza.
• Zjutraj,^ je začela deklica, -sem umirala od žalosti, sedaj pa pogibljem od blaženosti.; Tomo, moj, srce in življenje moje! S:-Is to ti, ■ ali si? V svojih rokah držim tvojo milo glavo,: da. da, tvoja je. Ne bi je dala niti za ves svet. Oh, ta svet brez srca, brez duše! Prevarili so, izdali so me, hoteli so me izročiti drugemu. Da si mrtev, so rekli. Oh hvala ti, Bog, živ je, živ! Skoro ne verujem. Daj, da zaprem oči, sanjati hočem« da sem nesrečna, da si mrtev«
—	deklica je zaprla oči, ali odprla >ih je hitro
—	*glej,« je rekla, prebudila sem se, nisi mrtev, lu si, moj si — na veke moji Sestra!« — se je obrnila deklica do Marte, ki je nekoliko oddaljena sedela v mraku in opazovala mlada srečneža — * sest ral Bog je vendar dober in predober. Od srca hvala mu la vse moje nevolje! Maii bi danes občutila toliko blažen-
stva, ako ne bi bila pretrpela tolike muke?«
»Da, Bog je dober!« je odvrnila M rta, »tudi danes je dokazal krutim dušam s ču lotvorno močjo, da še bdi .pravica nad zvez 'ami.<
»Govori, pripoveduj.« je rek: mladenka zaročencu, »kaj si pretrpel, koliko nevolje si pretrpel radi mene, . da, rad; mere! Jokati hočem, milo jokati, cfa se ti oddolžim.«
»Molčimo raje,* je šepnil junak, ne da bi obrnil očesa od mladenke, »pusti, da nemo gledam mili ti obraz, da se ga nagledam za vsa tista leta, kar ga nisem videl. Os ta vil sem popek, a našel sem razcvelo rožo. Jaz nisem nič trpel, pozabil sem vse, sed^j šele sem z 'i/ el živeti, ker gledam tebe, ker si moja! Snemi se mi z oči in oslepim; umri in umrem tudi jaz v žalosti po tebi, kakor dvojček za dvojčkom.«
»Oh, na veke boš videl, na veke čul, na veke živel,« je vzkliknila deklica, ^člej tiste dvojčke na nebu, to je najina slika in prispodoba.«
In nežno je spustila deklica glavico na ^lavo mladeničevo. Skrivnostno ;e šumela reka, slajše je peval slavec na zeleni ve>i, močneje je blestela mesečina na Savi, a v mraku je sedela | Marta. Srlza je zadrhicla v nienem očesu in : tiho je šepnila gospa: »Tu! $lej na nas oče Am-j brož, počivaj mirno! Tvoja žeija se je iz-
I nnlnila a
Kupovale cm, ki so vpisani pri proJaialnah aprovizacijske komisije, se bodo razdeljevala vsaki dan tudi naslednja ne odmerjena >-i\i!a proti predložitvi živilske izkaznice:
Krompir po 0'55 lir kg.
Fižol po 2 25 lir kg; fižol - koks* po 2'SO lir kg: naravna svinjska mest po 12'	kg;
slanina po 1 i 50 lir kg; suhi jušni rezane i v zavojih po 50 dkg po 1 '75 lir zavoj; paradižnikova konserva po 3'50 lir kg, \ posodah po 1 kg po 3 10 lir posoda, v p sodal: po kg po 1 '75 lir posoda; biškoti (kondor Biscuit Factory A. Gatti, Trleste) Metro-politaoi* po S lir kg; druge vrste b škotov (Albert, Petit Beurre, Sccessicn, itd.) po 960 lir kg, v zavojih po 10 dkg po 1 liro zavoj; grčn-čni biškoti po 16 lir kg; k:s po 1*20 lir l:trr: zeleno rpralno milo v komadih po 21 dkg po SO stotink komad; zeleno pralno niilo marke »Trieste« v komadih po četrt kg po t Uro komad, v komadih po pol kg po 2 liri komad,
elo pralno milo madta »Marsiglia« v komadih po pol kg po 2'25 lir kemad; angleško p/^Ino milo .AVatscn« po 2 70 lir komad; belo ameriško toaletno milo marka -lvory po 1 30 lii komad; angl. toaletno milo Borax Čhvft po l 75 lir kos; škrob po 8'50 lir kg; kristalna soda po 1'20 lire kg; sveče po 35 stotink komad; jabo'-jia marmelada po 5'50 lir kg: maredčna marmelada po 7 50 lir kg; suhe smokve pu 2 60 lir kg; kakao po 14 lir kg; kita^ki čaj Sou-ehongv po 20 lir k£; poper v zrnju po 10 lir kg, pimenta v zrnju po 9 lir kg; muška ton' orehi po 0'20 lir vsak; c:met v prahu po 16 lir kg, cimet v kosih po 12 l:r k J; klinrkovi žebljički po 24 lir kg; dišave po 12 lir K;;; -vanilija v kosih po 60 st. kos; sarJi ie v oljčnem olju ■»varka »Arri'goni* v škatlah .po V* M 1 lir, po V* kg po 2'— l:r, ( F>ccVor 1 pt Cv-trt kg po 3'— lir škatla, fileti ekior - v oljčnem olju v škatlah po V'b kg po 1 40 lii Škatla; nesladko k:»ndebiziittno mleko marki »Colombo« v posodah po 14 kg 2'70 l i posoda; leča po 2 Pri kg; zdro' l';-?n zelen fc'rah (suh) po 4'— Ike kg; ckorifa po 3'— l:rc kg; ekstrakt holar.dske kave marka Italia v ^.a-voph po 6 dkg po 50 stoti".k zavoj; kavri "•!-rogat »S. Giusto* v zavojih po 20 d1-g po lir zavoj; figova kava v zavojih po 20 dkg pc 1'30 lir zavoj; kumin po 8 lir k£ r.tl ela Torre-gianit po 4 li"e kg; mazilo za čevlje (inaika a? ift<) v škatlah štev. 1 po 65, štev. 2 po V stotink, štev. 5 po L 1 65 šk,»lla; tekočina (»•Lift'-) za kovine v škatlah št. 1 po 80 stotink. štev. 2 po L 1'45, štev. 3 po L 2'F0 Jkalla; ma-' žilo (>Lift«) za kovine v škatlah Me v. 1 po '■) >tev. 2 po 55, štev. 3 po 95 st' t nk škatla; vosek za p?rketirane pov'e { Lift ) v gkatkdi p"» četrt kg po L 2'40, v škatlah po pc»l kg po L 4'30 škatla.
Vino Ghianti (Ruftino) po 6*40 lir steklenica dveh litrov; vino Chianti (bratje Dal Car.to) oo 6 li- steklenica dveh lHrov.
2ivi:a, ki se raz-'ele posetn kom izk../:ve sirotišnice: sladkor, kava vsa živila, ki morejo unevne in poljubno kupoi iti.
Podtika sovraštva. Timatam so s! mr.r-J* \<%kr», a.h' v enem so vsi tisti tr/ ^ki »Pk' -f'-'i". •hira«, »Naainete« v lef?e»u in re,-: --::'u-ern 4 med seboj: Ktcar rov ure o nas. o !.a> eni du-zo.:-''H. uri katerem ie prizadet 1 . . ir-«si->ec, vedno ■d'e i te-rt eucijo.zno in pretiravajo, da le r:.>iVo :r:etati r.a its^e i"«astvo čim Kršo senco tn ie ka-zati v čiip odu^neiš; h vi. To >e n-'^hova rs* p 1 ii t .ka mržnje, l'red p:;r dnevi je -xr--ebno /a roNave hi povna'rial pe-io kar na1: ' ' -e v k!svetniško svo e črtido v.-oro^evs'ec J.rt^, l.o k pis-l :M<ovce:»> ,w>roči«o o neVtin rret^zm-.ni ror^/-vVem -*3<!u rta .>elezn>Vi v? A v bli/isi OpZhh O.'vor^ >e o pr;>vi ropars'si bandi in j-c celo roma n&vel vodjo« bain'e. M« smo se c nimidi za stvar in smo poizve-".* ■ nrl ik--!i«\ 'ti '•»-■ idi. Ti trm -r:a;o. V ' -!o \ p ri-, -hi iržafike-lisla \ se i>ek!eri"Ao zU i no pref'r:mo hi zasukano. mor-ijo kar naravnost iz.ru'•'•! -:v-. ^a. t, o tla n*; dere t na na vedi 1» ne od ^r var'.a rc Resili ca }e. ■cV. se jc dogodila m.' :i t:= t\ i^t. <z.iroiu fxyakves t-rtv-i-ne: In resnica le tudi, da »e Mio već o^eb aretšrsnh. Ni pa res, <i.i c Kr;^	o- :b
že ii rot-' i;c:ia. marveč ;e res. ;'a m> n« '• -ter« P'i-'■cli le na »poJlasn suma, nw.a=terc i>a 7<;tu, 1 er so bHi v rni noči v slu;:bi. Predvsem pa n'ina ves .iosoJok iiit-i od <k;eč tise ri-x?;.tto9ti :u p*> metnhnosti, k"kor mu ju je d:: d tr/avk! 1: t v svojeni poročihi, ki je b;h> v1 iV <k» tako črnn v črno/c« so se morali kar his e je/iti — h }»•■<overit im IjuJem. To pa le iz jfo'e mržn'e do Mftogi tludstva, iz p^hrepa po Meveti n:s šk-^Jo nrj ^ i 'i 1'pdi in n.Hho^CKa imena. St^ar }e sedaj > v n>I..di oblasti, a mi smo merjeni "e so=':i . da veii>.a fcora, v -Lri« porodi Ie tri"To. no. n:<tno nv-ko. Samo to oravimo še K'-a^nkkon t>oJ>dke sovraštva, v", rim ta politika ne bo prinašala dobrih sadov. Odslej nrcnje, nesro kedai po^rtj...!
Izplačevanje pokej.tm za inesec niaroc l'Jit'-n?;;(,;ii'n:. šoKke pomoči. nv'-h-šeine, !>,H!i>'»re \ drujrc taksne tir atve nseb. ki s^nu't'o I'r«tu iti ki so rojene na zasedenem o>;cir.-' u '.d-i im:1' • na »s-eni domovin-ko pravico, s-e bodo cbračini::-^ hi izplačale za mesce mrrec 1-^J. v dveh krr>l;. in sicer civi'tiim osebam r-J I. do 12., a v^n-kim o" 15. do 17. m-rcn 1920. Civilne pokojnine: v ponedeljek I. marca črki A—3. Z. nr.trca C-D. 3. marca L-G. 4. marca H J. 5. nuirca K--L 6. marca M-N. 8. mcrca O-P. 9. ir rca O—H. 10. marca S. H. marca T—U. 12. ■ rca V- Z. - -Vojaške pok'rjnine »n podfM>re: 15. niu.ca črke A l, 16. marcu fl—P. 17. srarca 0—Z.
Cene petrolej«. C*\*his ikccr.Isarra.t je odredil: 1) Petrole jke se 'o. 2J I*rod»t-151, cena .ocirole'4. '/a potrebe cn.!iie>ra pre-bi-v^!-sfva Trsta hi okohcC bo od 1. marc;i 1920. 1 5o lir liter na drobno._____
SiKsnsfco	t? Trstu.
Danes, v nedeljo, 20. februarja 1920. sla dve .predstavi. # Popoldre toče o ob 15
Rokovrjači.
Narodna igra s petjem v petih dejanjih in dveh slikah. — Spisal po Jurči^-Ker'"5'n-« ro-.,rna Fr. Gcveknr. — Režiser E^Jtil Kralj. Orkester spremlja D. Šlular, dirigira prof. V. Mirk.
Zvečer točno c-b 20
V niža vi.
Drama v treh dejanjih. — Snisal Don Angelo Guimera. — Režiser Emil Kralj.
V četrtek, 4. marca 1920. to^no ob 20'30 Na splošno željo.	Na splošno željo '
Za narodov blagor.
Komedija v štirih dejanjih. — S^sal Iva«
V Trsta, dne 29. Idbrruufa 1529.
»EMNOST« Uerr.
Stran lir.
Pretu-eđlicv aprovfzaeUske službe na Primorskem. Generalni omtni komesarijat je izdal ne-j sir tirO odredbo: § I. Razdeljevale živinskih potreb. sa neijatajo pod državnim nadzorstvena t «1e -K) £*la s« tjfcad-korta. med aprovizaciske Ic«!-! soretje - Primorskem (jrlej naslednji paragraf opravlja tiiii'ni komisar, ki sc šmenue v zrn; Lr. oifiaka od 15. av«usaa 1SI9.. št. 1-14«. — § 2. 7 - žiro. r:o'-:c. spl'4t za žiVl <mske potrebe, ki jli; n?.bavbi podtajn&tvo za aprmizacjo in potr--' ^•r>>. aii <pa organi, ki jjli je isto ustanovilo ;a k* se nahajajo poi. mezovim nadzorstvom, da-Ue s^adirjr. ki ifi liahavtja tinaiKlno ministrstvo, zcz tka.ro e. ki jih nabcvin ministrstvo ra industr^o, trsovrv 'a\na dela. tu firžnvna obuvala. I>odo vršili d .:ev pod «rdrorstvom generalnega cš-vij-noga komisarja v Trstu trije aprovizaciiski "orciji: eden za Trst c'n okolico, druc? «a Istro r» e,i Goriško s trb'škim. locaškim in pcsto*n-sMjti prietičniro okrajem. Aorovizacijski krmsord H ve tdtio nn dvr oddc-V'? z lo~<~ ^ -"■*-' •■ ' ' —:, <x!en Z3 Adlstev H*a, dmjri delitev drutfh irorS omeni* t pcireb. — Ji d. Vstrki kosisorcij je siav4A	^e/. v. -w, - ' c-
brtr.c zooirdce I:i od Obnov žirpanvtva občin, v reršh se rohaia scurž okrajne so -slavarstvr, všt-evši za Istro rovinisko ofcebio, ki Ima svoj pc-! sobni nravi kak. *n rzči njegovega posebnega po§o-< izjh tudi GTadež na Ooriš3to-Grad*§kem. — § 4 ; Vodstvo konsorc*ia -za Tr«t »n £k(Hico bo oprav-; itai odbor p^tMi Šanov. od katerih bo •knenova^ emosa cenerelnf csvSni komesarijat, treh tiž>2.šika td?ična m eiKr^n trgovska in obrtna tbormca. Vodstvo ikonsorcijev za Istro in za Goriško bo v ro'vai? ocfcorov, v k-,terih se 1» nahjj*;! po -on ei-stopn&k: sen. civ. komesarijata, dva castopnifea de-i.-ckki v^cKle in cu zast-opnik drusrlh ?cori omenjanji ćiniifcdiev. — 5. Zavlispoki večjih konsnmnfh zadrug na oraemiiu konsorc*«. in sicer r?o -eden za zadruge, sc bodo lahko soreie': kot člani s pna-vic ^osvetovsnia. Ocn. civ. komi vir tja t bo «Jr,-'.č*!. ere zadruge bo^o deležne te pravice. — § 6. 'Predsedrr>:a upravnega odbora vnenuir. oc. predlo? jren. civ. kom*sarl:eta, državno podtainl-■štvo Ti- preskrb-.) :n potrošnjo izmed &anov od-bora. t^edsednčk sUkuje seje oJbora, prebega dnevaš red. ekrbl za izvršitev sklepov, zastopc^ TfOTsorcLi pred sodiščem in v vseli »zadevah in rro ii-^Hah. k: Mi će sMenK odbor, i-n slednrlč vo±j urade. — ^ T. <v:-*v>rove se?e so veljavne, !oi (Pri-so-rra	č<«m>v. c»k!epa .se« večmot
rrk^ov. — J$ S. Odbor laHco imemrje iz svoje sre-j dine rz vrsi t ni odsek. Ce misli, da "*e potreben. —1 § v. C jhv oibora se vaHk> za dobo 1 leta in so, k)ir:o zopet :z\ otilo. — § 10. Aprovizscijsfci kon-j
;>rci:; ud- o y;r< da n^j se srvi:o na r:\-rxl i«i predusmi v svrbo. da se itm omogoči r:J.V •.!> živ'kvr^kMi nrtreb. o katerih e bMa be«ec>.| S 2. 1	"ir'^irfki predst-brk inva pravico do-'
v--' ti	- predujme sporezumno z zakbdnbn,
m' :"str; i:. — S 11. V dveh tedrr-h no objav: ter" > c Vr ka v *Osservafore i riestinc-. bodo morali' 1 določe-n! zs*stonn%i k; se omen'^-io v § A. —; £ 12. C:m sc osnu:e*o i nra\ni odbori, se mor«iV) - :»rovi»aci:sr.i l.-.msorc«M 1 ti'« svojega cela po pra--v h. M so v r^lvi v fcral^stvu. in na ta način na-domesHfi dasedmie anrovfeeritifce organe, kateri b •.:•> iuKfl 7 Vv' i svoje podovaafc. — S !?. IJ-pra\mi od^^r \t>: -keg.* konsordja bo tad j dalio r nrd.-m likvidacijskega ot'bnra za anrov!?acii-s'co	jo bivšeea nnmestnKtva, v /.mislu ce--
i gubcrnc^orata ud 20. aprila 1919., ii. 112262. < v ci. vi -kenju svetu ostanejo tiKli da'»s v-<xief>e-i!| č! o kater'h je beseda v odlr-ku guberratorate!
I v nt : i a 1919. št. 11?5r8 in v odloku ger^e-» i Ir.c civilnega komisari-jata o-i 8. oktobra 2919..1 št 1l4cfM.
ZardenUev v Jo/kov v denarnih zavodih. — Da'
ne bi clvllnstvo n.; pa eno tolmačilo naredbe tukaj-* šn;e tkivvne uprave, ki je «!rc.,:tt, da se imajo zir rilii v svr; o .\imstva vb-"ki pri der.arnrh iza-* vi h naznanja f'n:'i!č-ni', ra\Ti tei stvo, da se h t:- * gotrr.ilo o^ zamenjavi denarja mnogo veHkih ?mo-.'
na V :Jere !?i bd jrkjk^r n lož en dohodnfeski' d;'vek pa se ?e to :/v-šMo v nezadostni meri. \ svrlv), d;; se onemogoči škoda, ki bi lahko na-k3 državno bla^-a'no v slivTa>u. ko bi sc do-tiv " %: "j dvi^riiii. se ;e upor;b:ki pravica, ki jc oi.ic S V" zakona od 16. tebr. 1918., št. 66 ier se jc odredila /apknitcv (sekvester) takšnih vložkov. Za^ erdrev se prekliče, čim d. do prizadete stranke zii^stua pcjasr^a. rdi .pa se vsaj skrči na svoto.
je en -a zneku predpisanega davka. Korist T>.	l> • ?■ hleva pot en; takem, da se takoj
Z1. V5C pri 1.1 .....etet.-Ih •davčnih upravah in da. dado primerna po -asn !a.
ak^d. fer. dništvo Balkan«. Ob^lr' -zbor bo vrš i dne 3. m '■ca t. I. ob 21 v gorenjih pro-st;>r;!j restavracije »Ikiihena«.
•	mestne st.aže v uiici s\. Frančiška Asi-
šlieica orenelra poslovati s I marca. R di tega se bo : eha obračali v bo oče za vse zedeve. ki so" sc d< i ' bso cnravljnlc na omenjeni postaji, na glavno postno, tet. št. f»0.
"e-;Ha zastavljalnica, l^anes. v nedeljo, pred-TJ'%'dne "Jo • . predmeti, ki po!-dc?o na draž-b>- v prneJeljck. 'In s:cer razno pobištvo. cn .jda-sovir, cn kratek glasov ir in rr.-zne «n»c!n*ne.
v'dSor šerHi^ohske ir?ad:ne l;na juiri /ai^ct to."-'.n ob 2u zak!:učno seio.
?oot»akob?ki pevski zbor prired-1 27. marca t. 1. pev" \\ k ncert \ dvorani Narodnega dvrna v Trstu.	_______
S'ibo morje. \ pete* okoli treh pop moč? ?e 1*3-- • > v. morje radi sev era. Vsicd tega- se je porr-vto. ozirent» poškodovalo nekolik manjdh m ve. :i -Indij v'ti:'a ^ i?em pristanišču. Neki tovorni čr-ln r»"'n premega se jc potopH ob obrežbi Man drrcchio. Ravno tako r.e'čoJn \tvne mornarice. i * 2 'o n^grezn^ ob t ^re/j-u išantorio in en motorni č i dru/be ^Oc^r-iiia«. P^nil1 i Monfakrone-. >S at , j. -h t a Suz-irkv« in motorni čolni št. I.. II. il!.. ki so la t družbe Societa l:r-cra Trlesfjnc« so bili poškodovani. Pa mika »Java« in »A'"rta-tlcc <-ta i:-J -da ob ob^l in se tudi poškodovcJa Afvrk'rki ladji »Sfrdar« se je b;'o uirgalo sidro ki še morala odtvuii na široko morje.
eCa pri delu. PostrtžCek Anton Radovah star (■'■ let. stanit-oO v ulici Antonio Ccccia 1.^. j . ' z .ti: ::rrri p- <trtvć'--i glasovir v hišo Corsc V. M. 111 1. Glasovir, ki je bil precej težak, mu 4e padel na desno no?o. Prvo pomoč mu je dal / r-nvu'k ra=:!ne postaje, nakar so g& odpeljali v mestno b^n-išmeo.
Pretep. Včeraj popoldne sta se sprla Benedikt Pam. stanuloč v i:l ci Tintore 1 in Abram Levi. K :ec jc 1 ;1 ta. d,- ;e bil I" m po pretepu ves opra-io rbraztt. Prvo pi.flioč mu je dal edravni-re-'-lne po^taic. nakar m) ga odpeljali v meštar bolnišneo. kler bo moral osf.ti — 15 dni.
\retacija zaradi tatvine. \'čeraj so aretira?" Vinc-ir^ca Salamoni-a hi Rudolfa Lakoviča, ker sta u-kra J-ta iz Llovdovega arsenala 3tK» kg brona, vrednega diOO lir. Bron so jima pravočasno za-plerpl-i.
Neznani tatovi so ulrmrH vrata pri shrambi por-rika N'.V'ohj in odnesli 92 posodic konservira-ntgn rrfSv a in I k lam v skupni v. ednosti 2.17 lir.
Lok.ir. Dva v^rožn.' -a sta včeraj izasač«!a v prost lukf Ivana Pd? a. ki iz nekega so'a prav pr. i^rc.dpi«u iiV-al« vino. Spravila sta ga pod ključ. Pošteno slt»;kinj<> !e imtl dr. R ni. stanujoč \ S. Cr.-erlna 7. Ta poltena slu"1-:nv;., Vi se piše P na	stara 21 let. r u ;e odnesla raznt
sreč - v,o nam;zno pripravo. Bi'a ie cret5rana.
Pes jo je ««cr.rzmi. Včenaj se e pr;'«v-:!a v me*; fK-m ii. " a tu < c?na Ivana Agnolo stamroča v ulic C: -.s- "tero Colombo 11. ker jo ?e ugriznit pes v desna v. go. 7Aravnik H je dal primerno prtmoč.
književnost in umetnost«
V NIŽAVL
»V Nižavi« je lirična drama, ki vpliva praznično na igralce in poslušalce: vsakdanji realizem razuma obledi, skrbi odpadejo, mehko, dobrodelno čustvo nas objame, da postanemo sami mehki in prozorni, kakor kristal, ki se edkriva našim očem.
Na našem odru je bila uprizorjena ta drama tako, kol doslej še nobena. Kritik bi ne našel pomembne smeti, ako bi tudi vzel na pomoč najstrožjo kritično prizmo. Ta 72. predstava letošnje sezone nam je dokazala, da lahko i računamo s silo, ki tiči v nas samih. Po raznih j manj posrečenih poizkusih so se talenti naših ! Igralcev prvič našli na skupni poti harmoničnega igranja. Škoda in greh bi bil, ako bi se razšli, preden bi prehodili to pot od kraja do konca.
Četrtkova predstava je vzbudila prvič v nas .ravesi, da ni samo rodoljubje. ki nas sili v naš hram, ampak žeja po umetniški hrani.
Manelik je sin višav, je prozoren, čist kristal, je angel, ki pride in si omaže peroti v blatu nižave. Privede ga ljubezen. Prišel bi j drugače ne bil, kajti strah ga je nižave, ki leži n edno v senci pred njrm; in ko zaluči kamen, pade vedno v dolino. Manelik je slepec, ki iz-nre^leda ob prvem blisku; je junak, ki zmaga: blato s svojih perutih očisti s krvjo volka v človeški podobi. Vse to je bilo lahko razbrati iz igranja g. Šimenca, ki nam je podal Mane-li-ka. Vsa naivnost, prozornost in preprostost sina čiste narave je bila podana tako pristro, da je vzbudil v nas začudenje. Š'menčev Manelik nam ostane trajno v spominu. G. Šinjenc je lahko ponosen na to svoje dete.
G. Mikolič je i-gral S^Vastjana, izžetega in •■azvajenega mogotca, ki ve in veruje le eno: v moč svojega gospodstva. Prebivalci nižave bi ne mo^li izpodbiti tal njegovemu gospodstvu. zakaj preveč so se že bili usužnjili, pre-I obok o ic b'!o njegovo mogotstvo ukoreninjeno rn predaleč je segala bajka njegove meči.
araViio: priti mora čist človek, ki stre kači jlavo. Uloga je bila izvedena precizno in z vso potrebno strastjo. Morda bi bil kontrast ->:ed Manel'kom in Sebastjanom še uspešnejši, ako bi se bil Sebastjan obdal na nekaterih mestih bolj z ukazujočim glasom nego s krikom, Izmed ostalih moških zasl-uži vsak, da se i >osebej omeni in pohvali. Sami bratje nižave, | >d katerih eden se očisti po lastni ljubezni in gre.
Gdč. Voukova si je delila z g. Šimencem - fr?eh tega lepega večera. Podala je neizpod- j _ biten dokaz, da napreduje. Ako pomislimo na ;
loge. ki jih je igrala v začetku sezone in jih j . primerjamo z njenim igranjem v ulogi Marte,
I__1 _;_____..t	•	• -	- - - .	1
?ki pelje v hram pravih igralcev, je dolga, tru-■ dapolna in lavorikc na njej r.i brez trnja, a ' upajmo, da stopita g. Šimenc in gdč. Voukova 'kmalu nanjo. Marta je dekle, ki jo je omamil t } lesk mcgotčeve moči, ki se pa izčisti. ko jo i I cbjame prava ljubezen. Vzljubi Manellka, ka- ! j terega v začetku zaničuje in prezira. Prehod z zaničevanja v ljubezen je bil podan preveč unkoma in .premalo ni ravno.
V drami je tnoje obrekovalk, ki so bile vse " enako dobre. Nema igra ene, ki ni izpre-^ovo- ! "ih kot par stavkov v ceii igri, ni stopila ni-koli niti za ped v ozadje.
Gdč. Gradišarjeva je bila Nuri. Izvedla je to i dogo sicer razmeroma dobro, a z napako, da ">rm ri podala nečesa trdnega, ostro začrtanega. Njena Nuri, ne vemo, ali je bil čist otrok, ki je zabredel v dolino, ali pa duševno omejeno bitje, ki je vsled svoje omejenosti čisto in pošteno. Čujemo, da je njeno slabo memorira- j nje pripisati Lndisooziciji.
Inscenacija dobra. Občinstva ne preveč, a i prvovrstnega. Aplavza in glasnih vzklikov obilo. Bil je lep večer in po dolgem času smo bili zopet v gledališču.	R. ,
I ŽIVNOSTENSKA BANKA
PODRUŽNICA v TRSTU
] FBca vM ti. linai. - Iste ptti j
* 0elc!4k« glavnica in rezervni zaklad K C- SI.	j
] Izvita kzlntn vn bačn ii
\ UrstSft« urood MC.il.38 H»
^f.^Ll OdUil
se račaoajo po 16 stotin k beseda. — Najmanjša pristojbina t 1.—. Debele črke 2« stotink beseda. NajmaHtša DrismJbUui L 2.—.
ANGLEŠKI in FRANCOSKI začetni in nadaljevalni tečaji sc otvori jo prihodu;! t r. Vpisovanje
u-1. G.-!aU; št. 2X). medna-asi.. .
PRODA se radi selitve liJ'ša primerna !za 'kaf.o obrt. ob glavni cesti, eno uro od sežanskega kolodvora. Naslov pove ins, odd. Ccfmosti. 298
POTREBUJETA se dva čevljarska pomočnika. Ul. Areala 19. Pahor.___313 j |
MLAD upi/ko'-enec državam nshtžb . išče pri-; mer no slu/bo. Govori slovensko, italijansko m ] nemško. Naslov pove in s. odd. Edanosti. 314
KOŽE kun. iisie, iagnjet. -divjih nreček, divjJb koz se kupijo. Stroji, barva in izdehre vsakovrstno fcožuJiovmo. Kožuharnlca v Trstu. »ri. Gatteri št. 32._ 315!
FRANCOSKI JEZIK poučuje profesor. N:.:boljš!' uspehi, cene nlzPe. Pciasrdla v torek it: petek od 15-17 Acqi?e;k>ito 20, 111. nad str.	316;
KUPUJEM VREČE tn cunje. Babič, MoMngrande
št. 2<)._309
.»ABOLKA. hruške, pondadanski r?dič, fižo^ gat-ški. mandolon, koks. kupujem. Kitrct, Settefon-tane št. 1. Trst.	' \_317
GRAH ki KROMPIR za seme se dufri v trgovini B. Zerjal id. Cecilia Ritmever št. 16.	318
GOSPOD F. NEMEC. 31 Adriatico. naj blagovoli dvigniti pismo poštno ležeče.	3!9
DOBRO situiran vdovec ul; znana v «?vrho ženi-: tve s približno 40Jeta • vdovo, po mogočnosii' brez otrok, ali pa z dekletom iste starosti sred- j njega stanu. Ponudbe ra ins. odd. Edinosti pod; '-•štev, 300-*_33G5;
INTELIGENTNEMU TTladeniču, ki ima veselje in1
zmožnost za potova-nje, veščemu skvenščine in; ita&enščine. nudi se prilika zaslužki, "dnevno I 30-5<> lir. Zglasrt' sc ie v ponedeljok od 3-5 ix>p. j pri fotografu Jerkiču, irf. Roma št. 24. t 320;
PRODAJALNA, pripravna za pekarno ali mlekar-j
ao. se proda v Barkovijah št. J<3.	1; ,
—————————— —— , ,
KUPIM kontrolno blagajno in pisalni stroj. Ponudbe: Pavel Kun s tek. Sture pri Ajdovščini. 3364
PIANINO a?i kratek klavir, tudi potreben po- i prave, kupim v vsakem kraju tudf na dežeH. Carlo Cauer, Trst. u!. Solitano 25/111.	277! ----- —..... !
MODISTKA ima klobuke svilene, pajčo-lanaste in I slamnate od 35 lir naprej. Acque>joito št. 85 ki nadstropj^_ __310-
FOTOGRAF A. JERKIC. Trst, nL Roma 24. Gorica Corso št. 36 na dvorišču.	P 711
KROJACNICA Avgust Sttrlar ul. S. Francesco d'Asisi štev. 34, III. ie edina dohroznana kro | jačnica v Trstu.	.	3V>7 \
SREBRN DENAR kupujem po naivišjSi cwah v i vsaki množini Pridem lahko ponj Alojz Povh. J Garibaldijev trg št 3 (prej Bariiera.) 3341 j
STARO ŽELEZO, lito železo, medenino, bron.' baker, svinec in cink kupujem mrle velike m no-1 /dne. Mlheučič. nI. Sv. Frančiška št. 10. 2S7i i —---—-- . t
i ISCE se ena kuharica in ena sobarica za * - J Dobra hrana hi plačilo. Naslov pove ins. odd.j; I Edinosti._ 2*9jj
AUTOPREVOZI. na vsak določeni kraj. Čuvaj j garaže Roti, u L sv. Frančiška 62, telefon 12-3^.: j _2M j
VDOVEC (upokojenec) 50 let, išče družico, vdovo j ab gospico srednje starosti, idobro gospođino, dobrosrčno i:i lepega vedenja Ce imr premože-n"e, tem bolje. Pismene ponudbe po možnosti s sliko na ins. odd. »Edinost pod ».Ugodnost«.] ___297
BIVŠI GOSTILNIČAR išče gostikiičarsko službo, i ' ali kot računski natakar. Govori več jezikov. —' Naslov pove ins. odd. Edinosti pod št. 30?. 302 \
ŽENSKI KLOBUKI. Neprenehoma novi prWic^i najlepših svedenih, paičok-nasflh in zlato-slamnatih modelov ženskih klobukov. Vokka izl'er slamnarih klobukov <za novo sezono po nizkih cenah. Spre emajo se naročila, popravljajo sc in remodernirajo klobuki. Modni salen Morgutti-Corti' v Trstu. Corso Garibaldi 28._2^
IŠČEM stanovane. 3 sobe in ki'hlnio.	v
mestu. Naslov na ins. odd. Edinosti.	2%
TRTOREJCI! Pripravim cepljene (kaljene) trte po
nizki ceni do konca aprila t. ?. Knobn kotčl Por-taiis. Fr. Tavčar. Krenire 24. p. Dutovbe 306
POSTRE2MCA. spo-obna za vsa domača dela tn
ki izna tudi kuhati, se išče. Acquedotto 24. IV. nadstr., vrata 14.__306
GOSTILNO na prometnem kraju, na:.ra4ši v bližini Trsta, prevzamem v najem eventualno na račun. Ponudbe na inseratni oddelek j»Edinosii« po»d »Gostilna«^_____*_30ti
MIZARJE »z« pohištvo *sče Andrej Jug, tr!. sv. Lud« št 5.	248
Vsi onif kateri nam po prejemu računa od našega inseratnega oddelka pcšijefo denar, naj blagovole napisati na odrezek poštne nakaznice, — Številko dotlčnega računa. —
ZOeOZOHMM KABINET
ulica Chlozza 5, L nadslr.
Sprejema od 9—13 in od 13 -17. izvrgujejo se umetni zobje v kakršnemsibodi sistemu z nebom in brez neba po moderni tehniki.
Cf, F- Tsrsifeuritoa HC^O, tehnik vodja.
ZOBOZtJV ■	^SBfcttP.'SSSB |
hj> m	$ zzž j
Corso 21, I. nadstropje
Ormnira od 9- 12 dop. in od 3-6 po^.
If2;asi!?iso \ii\m\i u^irai? ia ništili ;
mM mmm wmm
dežnikov, belih in pisanih, žepuih robcev, možkih nogavic itd.
I ML. Trst. Um l L lil. Jtev. u.
„CROJITIfi"
Zuvsrsvfflna Mrm v Zagrebu.
Ustanovljena let^ 1.^84.
Ps»i?Irsl!i iLUrstiraUj.
pjevzema zavarovanja stavb, pie-mičnin, polj'skih pridelkov, sena, sli me in ž vine proti škodi po poiarju in streli in zavaruje stekl. šipe proti škodi po razbitju.
Sposobni krajevni zastopniki in akviza-torji se sprejemajo po najugodnejših pogojih.
!
JOSIP STRUCKEL
Trst, vcjsl Via Nuova-S. Caterina.
\ oi l£;i izb. n vsakovrstnega	moško
in žensko. B-ago za suknje, žamet, ba h.\nt, s ile, et imin ter raznih predmetov z\ okrfts oblek. Vse po znižan h konkurtnSiih censb.
Skupina 7?Vikbr Parrr.a41
priredi
dsnes, 29. ffe^ruarja
PLSSi^I Ui^iCSK
v dvorani Del. kons. druSva pri Sv. Jakobu.
K obilni udeležbi vljudno vabi	ODBOR.
Rlanlone Adrlaff ca dl Slcurtt v Trstu.
(Lastna oa!a& 1.	llstasovUeu leta 183$.
Zavrov, proti škodi, povzročeni po ornin, streli ir< eksplozijah. Zavarovanja steklenih ploič proti razbitju. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Zavarovanja pošiljatev na morju in po suhem. Življenjska zavarovani* v najrazličnejših kombinacijah — Zastopstva v vseh deicbtih glavnih mestih in važnejših krajih.
iM&ma f St. Mu pri Ulpsvf
ima na razpolago
l \mm ia Mmm
? Cena po dogouors.
! Tflf^n^rtrffiiJiffki RThiilnb^ii
L u ki y l u 10 v 11 g £ a 1 Si ku u U i u i u u j
prej dr. BOPO.
- in -
dentist Stanko Perhavsc
Trs?, ^ Goldoni M. 11, E§, nadslr.
sprejema od 9 eSo 12 in od 15 ćo 19.
■MMm>aflBB9BBi
IiOanje zoU Urez Bo!8^ln9 zoHotfjn, iM mos^ou!
lm fiola. reguliranje zon in zlate kron?. Uss đela iz Mujeja pa moderni telmlKL
1 (SI '	• r?> ?	n n
i I uhrpur nnm Ihfftliftii P
j llll^l pjfy fJSKI 1
naznanja svojim cenjenim odjcmalcem, da razpolaga z večjo množino
j	Cena L ©.— .sa 103 kg
ulka OeSsi itati. 14.
Naznanja se slavnemu občinstvu, da seje to j. polnoma na novo preurejeno kopališče, pod drugim vodstvom, oivorilo
v s@b&f@y 28. f-
Kopališče bo odprto ob delavnikih od 8-18 in ob nede'jah in pra/.nikih od 8-13.
St™ IV.
»EDINOST« Štev. 52.
V Trato, dne 29. (cbnuuj*!920.
. M SC^S-JS 63 E8&1& ;
fcelrdo se je bil zAifafeil v	sebe in
se krstil za »tepe** vn .-ada«. Ker je namreč tHŠet&al eeko ni ibimtI v svo-o lastno škodo. Kavzeči niv. priiatelf p® |$a je zarrnil ostro, ćes: »Protestirani, ne dovvljnjent takega žaljeajai« j —	«e je egUttl <mi	» s kako pra- i
vico mi ii-ofceš zs.braojati, tla ae bi sracl govoriti »m s s«boj, kakor ua h*6em?l* — »S paJtto pravic«« — je odvrnil pci^rtelj — *e*e clsvoijuten, bi kdo Jalco žai;l . .. mojega t lega prijatelja ...! Tu-ci tebi «ie sovoiju-jc ^rijatelj si mi in »ik^o te ne sme žaliti — tiKii i, sosa ae!«
Tako je moi dogncrl, da niti poe«ijvec ntivva pravice do svo»e lastne volje, da ne sme o-- i ločati s 9an o sebi, da nima pravice ti o — samo- j odlečLe1
Seck pa naj se čudimo, da tudi celim na-; rodom r.e dcpuščsšo pravice do	|
4isti mc^oeni gospodje tam v Parizu, oziroma v Lcndooui! Vidimo namreč, se je težišče j mirovne kcaferecce v z&dnjth črsih nekako premaknilo iz francoske v a»«leško prestolnico. Kar -dru§ za drugim hite v Londo*. sedat Ifctti s svorm Sciakjjem, scčaj Pašic s 1 rum« bičem ki Rybarem! Gor »a doi — kakor ca so gospodje člani kake ambultnce — ks-<e j potovalne družbe. Hite v London ie — pio. In ravno to bega si a vso evropsko obcua- | stvo, ker si c. pr. ne ve razlage,	da je
eksceleoca, ki sedaj vedi vnanje posle Italije, iako neprfča* ovstoo zadnjic poapravil syc*e kovčeke i« odhitel zopet iz Londona?! Ai je to znrk, da je vse	ali pa, da je dc**I
-Vo . ki jo je	socav.4 v svo; ov-
Tudi to se čudlno zdi, da m N.tti — tL'^or -c i* pričakovalo 'In ne.povedaio — hitet r&vs&ost vRim.dabitampcfe««!,^! je prre- j sel s	iz Lon^ooa v svojih k-včevdi?! Aia j
uscch, ali — »košarico ? Tudi Trumbic je 'bi j f»ri5-l v Loodon: salo odšel zopet — br*j« naj razgovore — v Pariz, a potem zopet v . j d«n z — Rrbftfein v svojem spremstvu. Me*e j so «cer i«4t»Soje izučile, da čjovek re »me j t:ti preveč drzen v kom-.-macijfh, tod- to pot! se ne morem iznebiU misli: da-li ni Rybaf cb ( sirard TrueaUća v Umdcni v kal: i Z"cz; ves t J iz Rima, ki jo je prinesel neki tukajšn-- ilaa- J pnski fr'st,	da vse s'ili k neoo«redremt»;
pogajanju med Italijo in Jatfoelavijo ter da se j ^-drao&ko vprašanje začne razpravljati a*. I ▼ih poc^-k,	ea bo — t*ko je narlcš-1
oni L;st ___lrubo ali* neHnbo tistim ostaufik? m
scoin^eacke politike In pa »faecistom<! Fri čemer bi opozarjal, da Sccoino, ta sedaj pr-li-l;.?no t. ci- ojr.i — vs?i, kar se tiče vr»«n;e po-ltilke Itrlije — Son*uno ni hotel niti govoriti j s takimi pritlikavimi — neve!eč'flaavi, kal:r-; Snji sta TrurnHo in Pašič. Tu se spominom! neke fletne ilustracije, ki jo je prinesel re- ; da^-no reki it^ijanski h um ori si i čno-se tiri 6" i ; list. Gospod Nitti sedi na zofi v v^ei svoji te- j Ies*ri ob:3r>r>sti. Na kolenu pa mu se4i oa^a 'ec, i ki s svoio rokico tone -po glavi. Ob str?r>i ! st-o^ta wi|*le'ki Lloyd George in frar.cocki j Ml t»d ter jjiedata smež-ljaje ljubki oHzor j m i»er»t?: »Pustite ^a malčka, ko je ta.ko.bu-i bek! Malček je bil — Jo^aslavi^al Sed.-i pa j da bi se heteli resno razgovarpti z Tubko- , pore^r rn ali pored-nolm^Jcim malčkom?! Če j ■je res. potem bi videli, da se tudi v Londonu ; in Parizu izn^emiovajo časi in Ini^ie ž njimi! j In pa ttfcdi z R^nsfem in ra'-mo e R'v^rem, da j bi govor1!'?! To bejža in sili k čudnim u^i-i barjem Msri se pa za>čne novo vadlja?*je zal kožo — teh ookralin?.' Netiva za tako u^i-banie daie ti deifftvo. dn so začeli list^ rrn-r.ašati verti o k^ocesifah. k' jih ima doHti Italija na go^oorlffTskem rpolju in v — Mali Azrji!
Seveda nisem hotel s tem nič reči, nič tr-drti, al prorokovati'. To je riskantno iai donaša lahko blamažo, zlasti ob tako nesiainem, uprav aprilskem vremenu, ob katerem krojijo mogočni -gospodje bodočo uredbo Evrope in n>e okolice in pa usodo narodov. Raje sem previde;! in se držim tistega modrega pravila tržačkcSa, ki p-ušča vraia odprta na — obe strani. Pravilo se	Sedaj ne bom govoril
-eč in nadalje ne bom — molčal! Če bo kazalo ber.i govoril, če pa ne, bom držal vodo v ustii in jezik za zo-bcrK. O previdnost je lepa reč, ker je mati modrosti, ali pa neodr-ast mati previd- ; nosti! Tirko je n*ibr4»e, rečeš as da«, r.e »oe«, | da ne bi ruorfli ljudfe pozneje oči4«k človeLu. | da :e rekel ta1-o ali tako. Morda ni to posebno i moško in junaški, ali — zdravo je! Ker se je polirki p:: rUmen t p mi delegaciji v pokojni av- 1 striiski zbornici večkrat očitalo, da je nje politika sebična, da vejlno baranta in da rada tu-^i priv^a glasove za materijalne kor'sti, je neki odlični ool^iki prlamentarec v neki seji od- , icrrtcsr^ :rjavil: Priznavam, da to ni »hono-rovoc ' c), ali — zdravo jef Z^ravie ri* :e dobra c. -r, tudi če pomenja — koristi. Zato se trdi jaz nočem spužčat: v nikeka r.-tJ'b?nja, ; kaj pripravljajo sedaj kuharji v Londonu in v Parizu, -»Jirveč hočem potrpcž1;:vo čakati: kar bo — bo! Samo da se bomo znali mi prav « česati, kjer nas bo srbelo.
Kskor je učil Jurčič v svojem »Tugomeru : vTrd bo'? ;v ieklen!« In pa — brez strehu! Kakor i" l i pr. — srj mi ne zamerjale, če se zev- > zopet vraoaiii k uzoru — pokojni E n Ternovec! Čudni so Lili časi, ko je cVr emi sodišču v Tr9tu predseJovrl t>o-k. -rti Miha Urc>?nč'č. Sicer dobra duoa in slo-vcRsket^a rodu, če se ne motim, nekje z Oo-r"»ke^a. Tedaj se slovenski uradnik ni dr7n:l. d~ bi svojca še'a nagovoril v uradu slovenski! Toa vs-'ko jutro odločno, skoro bi reke'; ."emonstrativno: ^Dobro jutro M ha. ksko ti je?!- lr reho se ni zrušilo, in zemlje se ni 1 odp-rla, in M*ha in Matej sta si ostajala isk-ena j prijatelja, Ternovca niso obesili iti x kljob »Dc^reaiu	so c-a iskreno čislali tu^j :ta- j
li>ansii uradniki! Ko so bile Trnove u pover- ; jene tabolarce stvari, je naslavljal spise za j finiiiLr^o -arolcuraturo: Finančni prakura-turi za prim^rsko-^r^rt ozeo^-e. Na pripombo slovenskega uradjii.ka: »Ali se ne bojite, da vas; prijelo rs«?1! te^?a?« — je odfjovopl Te"navec : kratko: »Rai no t«to' N^j se Ie :tere!	se !
le uče zJudo\-iac teh pokrajin!Matej ie bil sicer mo-da -^^korelcter s svojim naslovom na fin sočno uro k t« ~a t uro, ali — Slovenec je bil v te24c'ih časih!
Pa ne sarao na mirovni konferenci, ampak t'?di po uredniMvih italijanskih listov se iz-preniiojafo časi m — trditve ž njuni. Te dni so eip-li	in žvepJo na Srbe. čiovek bi moral
misliti, da se jim Šloverci in Hrvatje kar smilijo radi raučemštva, ki je morajo tnpeti pod «rb6<k::m -terorjem. Če se ne moiim, pa so ravno isti Hsti pred malo daevi trdih", da v BeljjraJu bi bili že paketni ljwije, s Srbi bi se dslc že izh?ja ** ae	arditiit i« aa^1ti?:<arii4i Hrva-
tov jn Slovencev! Kaj kočete: dobričine pni festi^:	krivi, kriva je nesialccst
_ vremeu. Vča«A vpliva vreme nerodno
na živce in »pr«tai*i« »nezore- v glavah.
Nekaj pa bi svetoval — če smem —, da hi i>ostalo vreme stataeje. Tudi sovrain ka
treba poeUšati, če svetuje kaj pametnega. Cesarski d-ror na Dtmatju je Vil krivičen in so- , vrtŽBik flfim in — n?m! Ali aa svojih vratih j je	zelo pameten napis z zelo paaiet- |
oim poukom: Jusšilvi r*|a«nm hwAaaBte«i»ett! ki ravno tMo, ker »e saan ni ravnal jto tem Mivkti, se je pe^u&il. Ni ps«a«l pravice ««-svoy-m earodem! Pravico vsean! Na to &aš tki itsjijaeeki tet i začeli ff^oefirjati ^spe^o v S;4nu{ To »e fei le «*ra^,	iocki
— častno « dejaio bi boij: sloves.	je
vJKvala poljska delegaoija v .pokojnem avrstrij-parlacuetttui	C—č. |
DAROV!.
PH^artf m rr*P&x> Cf*f>: P. n i^re L 1«'—, S*—. Bnt5a. l^vič « ftareto M.
L 10'—, vz\>r*f\o v JokjMUi': trHe	in
dve re* 29'—* Jtnwa P^ o 5'—, feR<-?>ovan 2'—, ,-^ar 13. F. 31—, Maru^č 2'—, Stemko 1V - \ Na-h-atm v -cVrfšksrtfki dru.-'bi: dr. 10'—. dr. Sie-vik 10'—. (k. Fertofe . dr. Wi«faa 10'—; šs nabira-ViVa *13'—, Iv. Žusiič, 10'—. Sv. H>ive "ič. 10'—, Emil TiiTsfce-r 5'—. Nr-itne-iK*vwn Cchosiovak 10'—; s?kupaj L 161'—. Denar brani irprav«^_
LISTNICA UREDNIŠTVA.
R. w O. v S. P^ etn n?m: S*ev. 46. 13sta ste ->od n^^o.oan -rT.o--.izfa cei^ve-n	o neioCnn»H	® ^koaa« na-
rek® ue^ico	Pi-.- UuiKj^ari^ii-e	--a-
dc^tz. da 90 avsir^sJd ^>f'-e osr-r^'i s r^nk) v Rkn. da bi se	zc&z'Ae. «oži4ev f-etolšs; -i\
lolrr-oev 'or dta. Je sveta Stoiioa »bftje^ to prošnji ir^od Norimi oogo^'i« agodifu; do ž-n-sni uradi spri oročaio začasno dvSuo poroko do končne oi-
irOČnVTtU
Vsaioemn	je »e v- katekizma	da
"e V^.trJ?-ki	nerc rvcrf«v, m	^
i&c: TjKksicu	->e že iz 2eo<do\ine (fV*rr;k	VWI.. Na-
;K':-..v>rt) jmerh),. da '»e b-s«u£jR (*kieni©n
:«c> ->	i-.er teaoevjj na
>.\<	m »STavncm :pT£>vai m ne na čisto-oer-
r-	če »e a priori .fe-sno, -da	škof in
noben cM«ven. i:i te v	s feateUSliu cer-
kvi«. oc n*ore vtv&ii	akci>e za revizijo v
zmistu.
Ker to sortco brez v^&itzi komeiitar}a navoji; — niti Skromcca vpr«-ša-n;n — ki je inafi
rcoineniar — r .: dovaja fca ^ba-ie« in •^vrvirn!	n»M« posta^^Ui — ne moremo re
nodce sfu-atrari	perii&io »ava^snie
tjsc.-4«kessi ^iK^tva v slv^re-ii emin-oe .ne va?»os4i. Zo«er to na?oc2očue!e ^otestvramo! nc p«cd£-rrjij	v Vcš«en tstu. bezrso duiiov^Ai {>ri-
J-e.fi poi^^ttio na prr«icci. Ako ron-ieaici-tnoe «otH>e	v zakonc ih ?evareti (č&ktv-
siji ženitve tot k«-''anma) r.e bodo <p<en«fe«4e, ir.-ro prvs^eTTt t	^očo^ši propast.»f prod
Vačerau i. Sw»o	da prov-orir^nje raz-
der-a v tei	>e n«pHi»e<roo xctši. zločin, kot
o^trs4«ityv m-i ai uofte. t&ter ib razšla site v ne koriti oaio ne IrKorotira širi?-h n^s tiaro^ia. Z očitnim spoAtovamcn;.... -PodpHa-«
od^o\<yr to saa;o ne priiazno oismo, ;<e ćera^: Vest, 4ci io kot iutcrnwtiveti ^ist. torej 'list. ki	-(^N'eščvii čh^ter^tvo vsai o najvaž-
no^i	snw4:ra*Tro rc.ovo za vozno. &n?o
pp iitib^an^^ti tf-stHi, k'^r se, i-:o4ikor nam Je	oi razvta o nie< ntV;akr^r-a razpre va.
OJbšavi« srno šo®o*v«dbe prvotneca vira# vsei^.or itakesne^e ic^un^^ice •korespoivaence -Pariasnonta-rh«tee Korre6ptxweriz«, in ^ccr z navodnicami (»c), brez kn n<ntsrci, ker bi- M z n&še strani, ko vendar	ponelmo v s«taiM*li raznterati,
ne moreir.o pr>eis4.a''i	na. njer.o resn-čnost,
popolnoma nee^notreo. N-s vemo p«, zakz, nzj bi K4> objav'feenic te vesti ^perfidno za\«ian|e <ka-to^kos::;	'ctai na^ bi bila ta vest »ten-
in na] b» dajaia .?ovod za. pro»p2-san-O ijro<i m&esvn K?tu. cdo s pretvezo, češ da z ok:A\^natv>em takii v osti na zioč&ski način irsd-\aoK> razdor v tVr/.e^i. Ive, srt>sjioo«i Ves svet piše o '<hifc>v7&fE&iii žotfcivarii« na Ce^Lem. ves svet je pisa* o državrieru z^onu v Nemški Avstriji, ki <3o\oihiic novo po-rAo katodiškim ločeiKcm. v votsi civilni	kar ve vstajajo — samo
naš »s; i K- i bi	o vseli teli stvareh. N*m se
vsaj szdi. da bi bfio tudi za -katoH^ko stvar s-rr,o irniogo škoč<j?vee. če bi se zamolčeva+e tn" e reči, jK^trbno ?>e t* pri nes v Prknorju^ uaie ljudstvo čšta v te t*aAe s4v<ijri v titie-i ixa>e<ii časopisju. k,;er oa ive objavljajo wmo iuJn dejstva, kaikor ]H\ zabe4ežniemo tm, ieniveč cers^vja v taki omaki, ša v resnici rabiio propa-ffandnim nomenom. A4I tti torel bol^e. c'ia nr^e Sudstvo izve -tuke stvari iz domcičetn	^a^er-^i dobro razume, kot
i« u^reroen-b tastov, katerih mor<ia ne r^izun-.e čobro in si zko stvar tiKh tofenv.či tk-iM?ače, kot .h; v rtjsrtkš. Ker pa istočasno »z ljudstvom čHa •lawe «>*ri tudi	je pač. v sav po našem
mm-flju. p©pofc*»iti unaiiivo, da o«a. ki je v prvi
pristopa in iJoM^ce.ira za to, riovsn-: siver. S t<un, da bi Pit trk zMoeičevtaii, se pač taki ^ioKOtbki ne s^rsvvo s svota, in §e reajiie. -ko ves svet govori m pi'e o njtb. V osr.sicm .pa, če n:««4a<te. da za »^»«nk-van-ja taiah stvari ne zado-sit«.ie oi>na prKtom^i oseba na najpmtopiejšem — na prižnšoi — »a -Kct jna ores«ora za vse. l;^r je treba na-iciim IžitJ-itvu. Opuir-te samo -perKdnoeic m ^iru-se IM;eenKosCi in ne oodifca.&e R^m imi:ic,-?ov*; katerih nfsino tvkotč. hr.o^i «i mi ne booro. Ka-iti č» bi !«&> p.-> Vakm. N; časo.:*sie M ob ne smeio o oK-cmer. ksr katefciizom pre^i i,a »a srcu: ne o tatvinah, češ, ker rako d d amo pri;pwt«in. so za krsJo. ne o umorit, i.er to -za k poboj«, ne o posilstvih. <*> ker vz^aia-.no in s^run-Jce itd. itd. L« m<x:iis in rebus, res, in tega se je tudi večino Jržal naš : bedrte p. c;jriia<ii. da se tudi rfede one vesti m Vcir^a >>sma s-:rk«a v tem pr-^kdu vse naše čifcateijstvo z — nuni! Pozdravi eni-!__
Eorr^ j porodila*
V Trstu, dne 2 . februarja 1920.
Tečaji:
Jadranska banka	320— 330
Cosulich (AustroamericanoJ	725— 735
Da^iatia	430— 440
Gerolimich	3200— 3250
Lloyd	1550— 15S0
Lussino	2900— 3000
Martinolich	540— 550
Navigazione Libera Triestin.ai	1325— 1340
Ocetmia	' 550— 560
Premuda	790— 800
Tripcovich	765— 775
Ampelea	780— 7<»0
Cement Dalmatia	^90— 400
Cement Spalato	440— 450
Čistilnica petroleja	3300
Čistilnica oi^a	860— &30
Čistilnica riža	265— 2'»5
Krka	470— 475
Irzaški Tramway	22S— 335
i i s ^ ' n ^ ^ m ^ f ? < g * 3S^ "J
II| j?tJ^j
1 i ti tižiil^f ^.s 2 j U
z daljšo prskso, ki ume žagati na venecl-•ank \ polnojarmemk in fcMtSSŠ** Ž&&B S^ifkefJi sp-ejm-m takoj v službo kot — Prednost: starejia samo-stoj a in energična moč. — Ponudbe s prepisi i pričeval in zahtevo plače na naslov: A. ROVAN, parna žaga, Col pri Vipavi.
EftiVNICA
JOSIP JEKMAN
Trst, nttca XXX oktobra št. 14
se priporoča slavnemu občinstvu. Zaposlen
Je tu tudi bivši Gjurinov pomočrA. _ R. PEČAR.
^TOš?« ve^i dohod dvakiatraŠEtraiieg; f oč	fe	a h
Trst, or^ca MateKca Z.
F'.oia se iz proste ioke laii drt-žin>>kiii razmer
IH! F||p||||
l c ik. mi gozdovi in paijfro, ki za-dostuie za dva p^estiit^a. Posestvo se r^aliaja blizu postaje, ol) glavni ce^ti, hiša je lovo zidan.i. \ se je v dobrem stanu
Posebno se pridela veliko vsa^o-\ rstn- ^a sadja in tudi vino.
Proda s^ vse skupaj ali na diob o Cena po dogovoru.
Anton Spetič, vas Buje štev. 10, pošta Št. Peter, Košana.
jlUMi-olia MI y liši
j reg is trovana z^dr. z neorecn-oini jamstvom
\ uT. f esic e Fa tisti (prej S^ten) št. 21 j
i tg&m hn nf s 2 ffep $4 1 i & \
Navadne vU^c obiesteje po
4 •!«%, yžj|2 r« fe^fj. |
Trgovcem ot.arja tekoče čekovne račune. - Po^oi* ^ hranilne pušice na dom. - Rentni divek plačuje ] iz svojega.
Li^ć©	!a po najugodnejših pogojih na i
vknjižbe, na useuno poroit-.o, na zastave vred- j,
nostnih listin. Uradne ure vsak dan IzvzemSt nedelj in ^ praznikov rd S »-'o I.
HMTlT. lil I '	----- - ----------- -»-
a n? m asi s a
NASLEDNiK! TVRDK^' M. WACKWiTZ T» st, Torre bianca št. 32 - TeL 2983 Zaloga m»|oIi£nih in železnih pe^i. — Specij'lit tatvrdke: mramornate in por-cela!iaste leve, štedilniki lastnega iz-delka. — Oblaga je in tlakovanje z majoličnimi plegčami.
B.	-1
[['MIO HIKOLEC
Trst, ul. Udi ne 32 ^ej tetiito)
(na vojaiu ni. Lodovico Ario>io) Različna obuvala za gospode, gospe in otroke.
Lastna delavnica, ter sc sprejemajo
_ nnrA^ila in riAr^fivf1 nO ftl^fl ——
InSIKElt.a
Fratelli Sgaravaiti j
Saonara (Padova)
125 hektarjev obdelanih CENIKI BREZPLAČNO |
--= ^
rs • v	• i	|	!
sa £/. rr.aSe.
feunuadsr Ih & rčc Istnl^s^ in fegla BSBtfzaa tm P9 trinll? ttssS pražsla
Kinetllsfto AnStm v Vlpml
i k n a i m 3 p Z M13
Del. glav.: k ->s0w) 00:). liczcrve K i0,OX) 00 j f e ;jr-idf Crlj?, D«brt»vmk, D«»'| Kotor, K a j, Ljtib*;«.!«, AAftb^r,	<>?a- |
t S« rs je ve, Štkenik, IrloT, Zed«r, r
t
Obavlja vse v b.rnčao stroko ^p-dajoče poste.
vi
na hranilne kr ižice ter jih ohre«Uije 31/"®'., a v baneogiro pro«etu po C /,.
Vloge, ki se imajo dvigniti samo prati pred-hodsu odpoved! spre1 cm i po pasabno ugodnih pogojih, kt se pogodijo od slučaja do slučaja.
D»je v najem varnostne predale (satesj. ■ Bečiti proeteri v Traiu so nahajajo :	J
ckm ti napmafto, ct* S. Nicclo '
Teirfon : Ste^^ 146»; 1791, 2G70	j
— Bfetaja ii IMU9 h H 14.38-11 -
CIUHIILE famfoiC
za uvo: ki irvoz z	no zavezo
^^fli, mliaas tu Mu
ur.:;.-J
Trs!, vi Hit Lslsi fia ftfcS-ins-Z
Tele.'© : skladišča 2403 ; ur^tla 2105.
Veliko dobavno skladišče za lekarne, mirovi'niče, prod-ralne je^tvin, l^tije-dvlnice in zn vs-? tiruge obrtne zavode.
S=.rt£i-c."S2 wcJi3 novi ca rooe'-.r.« poav cvr-O ea za 'tavo.
se sprejme dnevno r.a progi
T* S i/ f $«j O«	e
? \ ^ t. S ^UK * i »4 0
8
i FE?JMČi£, ETTca Ca: 1:311 št. 0.8, Trst
Lastna skla^Hča Trst-VIpava
ž;lana ta sdrai?
r:^ M m^- ^
NsSk ^ P & il u u ^
mmgl&]V M r! INI p!
L	K'*	tU:.	lik H».
f on C V7*1- C ^m
t § Ifs H ma af iT $^a tr
lSif!^!SF i
M^s MMim Z- Saa ti feiđ
eti'na r*rproJ>»jt.l«a za JjI. Bere ijo
Ei^lfn ffM^m — Tvil
iiitca fe-Iia a-^-o	4
Skladbe vsak^vrrifrfh i^rač, drobnarij, gaianicrij, cfi^av
in i a itd. itd. — RazpoSilj * sc na c" " —
PddrusRka u Cenirala v L jao* j* -i.
Podružnhie: ■P, ImP, Wlsi3, i-.lil ^.iiv.ilvU in ■ .avw
Obavlja vse v bančno 5troko sr-aJn}nče
posle. — Sprejema vl- ^e v li ah n i hraaiine knjižice prr ti 3/."/ na ži o-ra une proU Za na odpoved vezane vloge plnča oi»re-sti po dogovoru, lzvrftt^ lxirzt«e ge Hi tia^e v nojem varHoskie ccUje.
Tel. 5 18. Bla .aj a je odprta od 13.
j	Ii3	era	f^C*«"^«
j SkSadHKa w	uh zz T«rre ^ca-a	- TeSeiee	to
nci ? PfiPI^IA r IN r F1 1 I
r u L L L. VI i \ lliU vISl s. L. L L. S
Trsi - uli ca M.vl anf on 5tv. 9 - Tr^t
(Kfsa ustanovljena let> 1626.)
KOŽE in CJSHjS za ženske In moške.
Boje in Chsvreaujt, podlage in vsakrvrstni predmeti za č^vije lid. Vse pj u^idnih tenah.	Postrežba točna.
i Izvedstm priliki	liradna priri a
C '7.: '..c: L": li, R3 tri':", iii. ..
se d) i v^ka izber Larhe^ta, LI?ga za gosfk?, svJenine, žnmta. ct Ir.^, b tilr/*, plat ne a in bom??a;;»tvega bUga, svServe ovratnice, pa čolani, aato-p^jč*) jani j'tJ. — Posebnost : tn ^e srajce, ovratnlti, zapestnice, kr. vale, rokav ce. Izgotovljeio peiio za go;pe, volnene, b- ntDaževe li vati" n* o^eje lastnega i cklkra, vse po zelo nizki ceni. — Fosirežba točna.
I Mk m mO^I-fii nftflfP-f* — Trtf
| t H w U g i l ii IIJ y y Uj^-j * . Il^i
■
^ Cers^ S. B23.	C7,	1402	ColdOKijSV tr$3).
Dobfoznano že mnogo let obs oj če podjetje je preskrbljeno z r bilno in bogato j opremo za prirejanje mrtvaških so > in « drov. Pos •Uuje različne razredne ^©zove ck> najsvećanostntiših s kristaH. — Prevažajo se mrilčl v vs? kraj?, : tucK v tujino. — Prodaja Yazne mrtvaške predmete, transportne ra^ve, ko-\ viaasie rak e vackovrstn li ojII'k, lesen h rakev z bogat.'m! okraji, radione vence s trakovi in napisi, oblese, pajčolane, sveče itd.
3 Cene zmerne.	Postrežba točna,
i V primeru izrednih ur se sprejemajo naročila v last ih prostorih podjetja uilca
i	Tcsa štev. 31. Tele.on štev. 14-02.
i
1 Zastopstvo in prodaja m rtv a? k b potrebščih J. AlERŽEK, Opčine 170, pri sež. cesti.
D kžnik in upravi'el] H. STIB1EL.
I ■ ■: V ■•: .	-	; i
- ■ . -. ... j
kcl^cH.lo	sa la^ija
POdFHMfl «Trslu, oL del Tsro št. 19. — TclJfca 31-32