ŠTEVILKA4 LETNIK 33, YU ISSN 0351 m0271 STR.159-206 LJUBLJANA,OKTOBER 1990 UDK528 UREDNIŠKI ODBOR: predsednik: Albin Rakar glavni urednik: Matjaž Grilc odgovorni urednik: Marijana Vugrin urednik za znastvene prispevke: Andrej Bilc člana: Franci Bačar, Miroslav Logar Izdajateljski svet sestavljajo delegati društev, Skupnosti geodetskih delovnih organizacij, Republiške geodetske uprave, Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo in uredniškega odbora. Izhajajo štiri številke letno. Prispevke pošljite na naslov: Matjaž Grilc, Marijana Vugrin; Geodetski zavod SRS, Šaranovičeva 12, 61 000 Ljubljana telefon: (061)327-861 int.23gv Za navedbe in morebitne napake v rokopisih odgovarja avtor sam. Rokopisov in disket ne vračamo. Tisk: IGF Ljubljana Izdajo Geodetskega vestnika sofinancira Republiški komite za znanost in tehnologijo Slovenije. Po mnenju Republiškega sekretarjata za prosveto in kulturo št.4210-35/75 z dne 24.1. i 975 je glasilo oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov. BESEDA UREDNIKA 158 UVODNIK. 160 Bogdan KILAR Koledarji in nekaj predlogov za njihovo reformo 166 Božena LIPEJ Register območij teritorialnih enot • ROTE in Evidenca hišnih številk - EHIŠ - podlaga za prostorsko opredeljevanje in izkazovanje podatkov 173 Radoš ŠUMRADA UGIS - Utrehtski geografski informacijski sistem 184 Božo KOLER Avtomatizirani nivelman - realnost ali utopija? IN MEMORIAM 189 203 BESEDA UREDNIKA Končno ste dočakali četrto številko 33. letnika Geodetskega vestnika. Lahko se vam samo v imenu celotnega uredniškega odbora opravičim, da ste morali čakati tako dolgo. V sodelovanju s predsedstvom ZGS smo zaenkrat rešili osnovne probleme, ki smo jih imeli z izdajanjem Geodetskega vestnika. In zdaj upam, da vas ne bomo več razočarali. Marijana Vugrin odgovorna urednica Geodetskega vestnika Urednik Geodetskega vestnika me je za- prosil za uvod v naslednjo številko vestnika., prvo v letu 1990, za kar se mu zahvaljujem. Povabilo sem sprejel z namenom, da ob pričetku novega leta, ki je obenem zadnje le-to srednjeročnega. obdobja za izvedbo sprejetega programa geodetskih del in bo po vsem sodeč prelomno leto v razvoju geodetske službe in stroke za leta vnaprej, pojasnim vsaj nekatera dejstva, vzroke in stališča za ravna.nje in rezultate v preteklih letih. Prepričan sem da je situacija geodetske službe in geodetskih organizacij vsaj splo- šno toliko znana, da se vsi zavedamo, da se je potrebno odločiti za nove korake. Za ka- tere, pa si. nismo bili edini niti v grobem. Za koncept vse geodetske dejavnosti smo dol- ga leta imeli financiranje družbe, ki pa ne bi smela biti preveč kritična glede realizacije, pri čemer smo se sklicevali na številne pri- mere in zahtevali iste pravice. Čeprav vam je z manj uspeha kot ostalim 'vzorom', to celo uspevalo, so se razmere spremenile. Kako se je geodezija. pripravila na spremen- jene razmere. Ali se je v tem času zaveda.la potrebe za prilagaja.nje razmeram v družbi in kar je bistveno, ali in kaj je bilo narejenega za razvoj stroke? Na. vseh razgovorih, predvsem pa na zad- njem našem posvetu decembra lani smo obravnavali tudi bodočo usmeritev in mož- nost geodetske službe, predvsem z vidika organiziranosti. Prvo razpravo o tej temi sem sprožil lani decembra na enakem pos- vetu ob predlaganem osnutku sprememb zakona o geodetski službi. Razprava je po- kazala, da se s predlogom reorganizacije niste strinjali, s strani predstavnikov geo- detskih organizacij pa je predlog doživel ostro kritiko, očitali so nam postavljanje o- graj, ki bodo onemogočile vsako iniciativo, kreativnost in še marsikaj. Zaradi teh in dru- gih vzrokov je predlog reorganizacije geo- detske službe ob občasnih obravnavah po- čakal na naslednji december, ko sem ga ob spremenjenih razmerah ponovno dal v ob- ravnavo. Pokazalo se je, da v go,spodarsko vedno težji situaciji in drastičnem zmanj- ševanju sredstev v občinah za geodetska. dela tudi za geodetske organizacije taka decentralizacija financiranja in programa ni več tako vabljiva., da pa je stališče predstav- nikov občinskih geodetskih uprav proti ka- kršnikoli reorganizaciji, ki bi geodetsko slu- žbo organizacijsko združevala in tako zmanjšala njihovo kadrovsko in strokovno samostojnost. Želijo pa, da program geo- detskih del v celoti financira republika. Ugo- tovitev, da bodo občinski organi kakršnokoli krizo preživeli, je najmanj krat- kovidna. Poleg uspešnega razvoja geodet- ske službe in stroke, razvoja, ki bo utemeljil navzočnost stroke v gospodarstvu, si želi- mo nenazadnje tudi vsaj nekoliko debeljši kos kruha, če že ne potice, to je pravilno vrednotenje dela v geodetski stroki. Za pravilne in še pravočasne ukrepe in da je za ukrepanje skrajni čas, ni potrebno še posebej dokazovati, moramo analizirati sta- nje, oceniti možnosti, ugotoviti prioritetne naloge in za izvedbo zagotoviti kadre. Pred- vsem ocene možnosti so v geodetski stroki zelo različne. Izhajajo iz različnih interesov, različnih ocen minulega dela in različne o- cene usposobljenosti razpoložljivih kadrov. Najmanj hvaležno je kakršnokoli ocenjeva- nje minulega dela, ker se s še tako neoseb- nim pristopom ni moč izogniti prizadetosti posameznikov, kar na.daljnemu delu ni v pomoč. V geodetski službi in stroki velja že dolga leta tiho dogovorjena strokovna soli- darnost, nekritičnost in medsebojna tole- rantnost (ena izjema še ne ovrže te ocene) ter velika kritičnost do družbe, ki ne razume pomembnosti geodetskega dela in ne za- gotovi, kar pa naj bi bila izključno naloga Republiške geodetske uprave, dovolj po- trebnih finančnih sredstev za naloge, ki jih znamo in želimo opraviti. Toda potrebno se je soočiti z dejstvi, da je geodetska služl5a in stroka z že dolga leta v krizi, ki se le stopnjuje in danes usodnejša kot je bila pred leti. Težave, ki smo jih nekateri že doživeli, smo preživeli s političnim reševanjem, n.pr. z Geodetski vestnik 4/1989 160 zagotovitvijo sredstev za izdelavo TTN-5. Pri tem smo se zelo malo naučili in z vzdr- ževanjem statusa quo težave le poglabljali in prelagali. Na že omenjenem posvetu de- cembra 1989 je načelnik občinske geodet- ske uprave Gojmir Mlakar med drugim v svoji razpravi kratko strnil in naštel večino nedoslednosti in brezkonceptnost razvoja, s čemer se povsem strinjam in sem celo izrazil zadovoljstvo, ker je še nekdo prišel do istih ugotovitev. Vkljub vsem naštetim težavam, znanim deset in več let, nismo iskali pravih vzrokov. Nasprotno, po tem letu in še bolj po letu 1978 s samoupravljan- jem v geodetski službi, podružbljanjem in s policentričnim razvojem, z načeli svobodne menjave dela in vključevanjem strokovne službe v politični sistem (glej Geodetski ve- stnik ta leta), v kar nas mimogrede nihče ni silil, se je stanje vztrajno slabšalo, kar nazor- no kažejo vse analize. Nepričakovano in popolnoma nepriprav- ljen, kar je zasluga slabega kadrovanja in simptomatičnega pomanjkanja kadrov iz časa krožnega menjavanja vodstvenih ka- drov, sem prišel na Republiško geodetsko upravo v času, ko bi morali Skupščini SR Slovenije predložiti srednjeročni program za obdobje 1986-1990. Srednjeročni pro- gram 1981-1985 brez programske vsebine je bil drastično reduciran. Dolga leta vsil- jevana topografska izmera in topografsko- katastrska izmera je s predrago izvedbo in zniževanjem proračunskih sredstev, ki smo jih leta 1978 pod parolo svobodne menjave dela celo sami izločali, izgubila sapo. Iz- delki, ki smo jih tehnološko obvladali, niso našli kupca. Komasacije smo investicijsko prepustili agronomom, ki so, z močjo denar- ja, izvajalcem uokvirjali tudi strokovno iz- vedbo*. Računalniško paketno vzdrževanje zemljiškega katastra iz sedemdesetih let se je decentraliziralo po občinah. Poudarjanje občinske kartografije in enostavnost stro- kovne uveljavitve na tem področju je potis- nilo v ozadje vzdrževanje evidence zemlji- škega katastra. Raziskovalna dejavnost je praktično prenehala, rezultatov raziskav ni bilo. S to sicer kratko oceno, kot sem že uvo- doma omenil se večina ne strinja. Med temi so predvsem soudeleženci kreiranja geode- zije v tem času, kar je -človeško, toda ne- 161 razumljivo, če za bran pozicij preživelega zavirajo razvoj. Najpogostejša krilatica, ki jo poslušam ob čestih pogovorih in razgovorih s katerim želim pridobiti somišljenika pri svojem delu je, koliko smo vendarle do- segli. To zadovoljstvo nato naslonijo na raz- voj kartografije, sam bi dodal še čudovito stavbo GZ SRS. Blagor jim, kajti v samo- zadovoljstvu uspešnosti, ki nikdar ni bila vzvod napredka, se ne vprašamo, kaj bi pri danih pogojih bilo mogoče realizirati. Toda kako koncipirati po obdobju karto- grafije in petletnem obdobju preživetja geo- detske službe s konstantnim zniževanjem finančnih sredstev razvoj in z razvojem us- klajen program geodetskih del. In vse to v nekaj mesecih in stroki, ki je popolnoma prepričana o globoki družbeni krivici in kriv- di družbe, ki zaradi nerazumevanja pomem- bnosti geodetske dejavnosti dovoli njeno otepanje za preživetje. Ob globokem da so življenjsko oo,me,ona osnova geodetske službe osnov- na geodetska dela, matematično koncipi- rana obnova zemljiškokatastrskih načrtov in vzdrževana evidenca zemljiškega katastra, smo leta 1986 pripravili in sprejeli srednje- ročni program geodetskih del 1986-1990 z osnovnimi nalogami: osnovna geodetska dela, tehnične osnove za pridobitev koor- dinatnega katastra in revizijo vrst rabe kme- tijskih kultur. Program je bil tempiran na postopno zviševanje sredstev glede na us- posobitev operativnih kapacitet za izvebo programa. Nepripravljeni in v časovni stiski smo šele istočasno naročili tudi raziskave in teste za uvajanje operativne izvedbe spre- jetih nalog. Zal je prepočasno izvajanje razi- skav in s tem pogojemo izvajanje programa že leta 1987 zahtevalo zmanjševanje pro- grama in finančnih sredstev, kar se nam je z naglo rastočo inflacijo maščevalo že leta 1988 in še bolj 1989. Kot vemo, so raziskovalne naloge za izved- bo tehničnih osnov dale rezultate sposobne za operativno izvedbo šele decembra lani. V letu 1990 lahko pričnemo in dokončno testiramo ter za naslednje srednjeročno ob- dobje pripravimo realen program izvedbe koordinatnega katastra, z dovolj enostavno tehnično izvedbo in sistemsko vključeno v modernizacijo računalniškega vodenja evidence zemljiškega katastra kot nosilca informacij v prostoru. Danes se lahko le vprašamo, kaj je vzrok toliki počasnosti. Sam sem prepričan, kar lahko tudi dokažem, da smo imeli z večjim sodelovanjem vseh subjektov predvsem z razumevanjem nujnosti razvoja izvajanja nalog v usmeritvi geodetske službe velike možnosti pričeti z izvajanjem nalog vsaj leto prej. je zamrla tudi tehnološko in metodo- loško nedodelana in predraga verzija revi- zije vrst rabe kmetijskih kultur. Vzporedno smo med tem časom pripravili in je že v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije sprejet projekt posodobitve sistema vred- notenja proizvodne sposobnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki se bo v kolikor razis- kave v _geodetskih inštitucijah ne bodo dale zadovoljivih rezultatov, spoprijel tudi s tem problemom in problemom števila vrst rabe kmetijskih kultur, ki jih je potrebno uskladiti z mednarodnimi normativi. Ponovno se postavlja vprašanje kaj je glo- blji vzrok zamudi oziroma neefikasnosti po- sameznih akterjev. Mnenja sem, da kadrovsko nemočna, brez kadrov zadolženih za razvoj in operativno bosa Republiška geodetska upava nima ni- kakršnih možnosti voditi razvojne razisko- valne naloge in kreirati razvoj v interesu geodetske službe. To se je najočitneje po- kazalo pri iskanju izvajalca raziskav, mo- dernizacije računalniškega vzdržavanja že dolgo ne več zadovoljive paketne obdelave iz časa sedemdesetih let Izvajalec raziskav je imel celo motivacijo kasnejšega vodil- nega operativnega izvajalca za Slovenijo. Naloga je čakala še dobri dve leti, sedaj pa se v večjem delu izvaja izven geodetskih organizacij in bo rešena v okviru skupnega računskega centra republiških upravnih or- ganov. Drugi popolnoma razumljiv vzrok je pre- malo sredstev za namen raziskav. Omeniti je treba, da smo v RGU leta 1986 ponovno oživeli v programu geodetskih del nalogo raziskave in smo pričakovali tudi zaradi in- teresa izvjalcev vzpodbudne rezultate. Del- no smo tudi uresničili napovedano zvišanje sredstev, čeprav pričakovanih rezultatov še ni bilo. Zaradi nepovezanosti raziskovalnega dela v geodetski stroki pri že tako minimalnih kadrih, ponavljanje osnovnih raziskav tudi za usposabljanje raziskovalnih kadrov na področju dela geodetske službe še v za- četni fazi in zato nezadovoljivih rezultatov, smo skušali združiti raziskovalce s finan- ciranjem raziskovalnih nalog programa ge- odetske službe z združitvijo finančnih sred- stev Republiške geodetske uprave izrecno za ta namen in sredstev namenjenih za razi- skovalno delo, vkalkuliranih v pogodbe za izvajanje programov geodetskih del repu- blike in občin. Ta sredstva se v geodetskih delovnih organizacijah sedaj izgubljajo po posameznih enotah in ne uporabljajo za te namene. Naš namen je bil, z združevanjem sredstev za raziskave omogočiti tudi prenos v operativo v vseh treh geodetskih zavodih, ki izvajajo naloge geodetskega programa. Nikakor ne zmoremo in ni smiselno iste raziskave financirati večkrat in tudi ne le v eni organizaciji, ki si preko sredstev razis- kav pridobi večjo konkurenčnost pri izva- janju geodetskih programov. Pripravljenost za sodelovanje je pokazal le Inštitut Geodetskega zavoda SR Slovenije. Na nivoju vseh treh zavodov pa je pobuda, ne da bi jo zavrgli, zamrla. Rešitev smo poiskali v združitvi raziskoval- cev na enem programu raziskav, s poraz- delitvijo nalog in sodelovanjem pri reševa- nju skupne raziskave. Tudi ta rešitev bo resnično zaživela, če bodo za raziskave ge- odetske službe zagotovljena finančna sred- stva in tudi v Republiški geodetski upravi sistemizacija kadrov, ki bodo raziskave pri- pravljali in usmerjali do rezultatov, neodvis- nih od ozkih interesov operativnega izvajal- ca. Sicer pa je potrebno omeniti, da od vseh Republiških uprav v Jugoslaviji denar za raziskave namenja le Republiška geodet- ska uprava Slovenije, da so organizacije v drugih republikah skrbele za razvoj popol- noma same s svojimi sredstvi. Nasprotno je v Sloveniji splošno mnenje, da je financi- ranje razvoja dolžnost družbe pri čemer pa Geodetski vestnik 4/1989 162 se pozablja, da ima ta potem pravico zah- tevati odgovarjajoče rezultate. Z izkušnjami pri delu v občinski geodetski upravi vem, da za redno vzdrževanje ze- mljiškokatastrske evidence niso potrebna večja finančna sredstva. Zato poudarjam na vseh posvetih, da je prvenstvena naloga občinskih geodetskih uprav redno in stro- kovno vzdrževanje zemljiškokatastrskih evi- denc in ne storitve. V dveh letih, kar smo omogočili namensko uporabo dohodka iz storitev, so se opremile prav vse občinske geodetske uprave, draga oprema že celo stoji kupljena in neuporabljena. Izvajanje storitev že prehaja v polnjenje občinskih proračunov za pokrivanje osebnih dohod- kov medtem. ko se vzdrževanje predpisanih evidenc zanemarja. V Republiški geodetski upravi smo siste- mizirali delovno mesto nadzora, kar je sicer pristojnost Republiške geodetske uprave, pa je bila opuščena. Bistvenih rezultatov ni bilo. Delno zaradi že omenjene tolerantne solidarnosti, največ pa ker za to delo nima- mo usposobljenih kadrov. Nato smo sis- temizirali delovno mesto pravnika z nalogo svetovati, pomagati in opozarjati na nepra- vilnost v vodenju upravnega postopka. To je v tem trenutku edino možen pristop, ki bo v daljšem obdobju uspešen, seveda le tam, kjer so v občinah pripravljeni tudi sami so- delovati. Ocena strokovno tehničnega dela in vodenja upravnega postopka glede na elaborate, ki jih dobimo ob reševanju pri- tožb je: nepoznavanje predpisov vzdrže- vanja zemljiškokatastrske evidence in še posebej predpisov drugih strok, ki bi jih pri svojem delu morali spoštovati. To očitno kaže tudi analiza vzrokov neažurne eviden- ce stavbnih zemljišč, ki jo je 21 .9.1989 obra- vnaval Izvršni svet Skupščine SR Slovenije in zahteval, da se na tem področju prepre- čijo nezakonitosti**. Zakaj skozi ves sestavek postavljam geo- detsko službo ob bok geodetski stroki in jo vsebinsko povezujem. Soodvisnost geodet- ske stroke od uspešne geodetske upravne službe je značilna prav za geodetsko stroko ter je veliko večja kot smo pripravljeni priz- nati. To dokazuje vzporedno dviganje in padanje uspešnosti obeh in obenem odvi- snost od uveljavitve geodetske službe v 163 družbenem sistemu kot upravnemu organu in zagotovitvi potrebnih finančnih sredstev programa geodetskih del. Dejstvo je, da brez zagotovitve izvajanja programa geodetskih del in vzdrževanja podatkov osnovnih geodetskih del, geodet- skih mrež, temeljnih kart in načrtov in vzdr- ževanja geodetskih evidenc, zagotovitve aerosnemanja, torej podatkov in podlag za izvajanje geodetskih del pri investicijah in drugih nalog, naročniki ne bi zmogli celot- nega stroška financiranja. Zato je bila nera- zumljiva politika samozadostnosti in odkla- njanja aeone1E,Keaa. programa republike in občin v 1980. Zniževanje pro- računov občin v tem času zaradi poma- njkanja izvajalcev ima grenke posledice še danes. Soodvisnost geodetske službe in stroke oziroma geodetskih organizacij za razvoj in uspešnost obeh potrjuje tudi stanje službe in stroke danes. Če dejstvo soodvisnosti sprejmemo, bi bilo pričakovati sodelovanje in medsebojno spoštovanje dela in poslovnih odnosov. Menim, da je prav sodelovanje bistveno za uspeh ali nesodelovanje za neuspeh. Razis- kovalni kadri in razvoj izključno v domeni raziskovalcev v organizacijah brez vpliva konkurence, ki je v Sloveniji zaradi maj- hnosti ni mogoče zagotoviti, brez zaupanja in sodelovanja, ne omogoča razvoj. Nedavno sem slišal trditev, da je tržnost egoizem, in če torej zaupanja ni mogoče pričakovati je potrebno poiskati drugačno organizacijo, ki bo zagotovila izvedbo nalog. Gospodarstvo Slovenije geodetski službi in stroki nikoli ne bo omogočalo izvedbo os- novnih raziskav. Poskrbeti moramo vsaj za pravočasen prenos znanja in ga aplicirati v operativo. Tudi za to mora biti motivacija ob tržnem pristopu ali z direktnim nadzorom. Toda naj bo dovolj nizanja bolj ali manj uspelih poskusov. Postavlja se resno vpra- šanje, kako, če sedaj to ni bilo možno zagotoviti: - enotno, standardizirano in redno vzdrževanje geodetskih evidenc, ki naj z modernizacijo vodenja v največji meri in na celotnem območju Slovenije zadovoljijo zahteve občanov in infor- macijsko vrednost podatka in bilanc, - program osnovnih geodetskih del za območje Slovenije po programu izve- dbe na osnovi tehničnih in ekonom- skih kriterijev, - učinkovit nadzor dela geodetskih upravnih organov, - potrebne kadre za opravljanje geodet- ske službe, - razvoj geodetske službe in stroke? Prepričan sem, da je dovolj tehtnih razlogov in skrajni čas reorganizirati geodetsko služ- bo. Za to je tudi družbeno ugodna klima in ne nazadnje, to od nas verjeli ali ne tudi pričakujejo. Od nas samih pa, kaj bomo predlagali. Le sami smo lahko kompetentni, sami tudi trdimo da je geodetska služba strokovna upravna služba in njeno opra- vljanje sloni na tehničnih spoznanjih in raz- voju stroke. Interesantna je primerjava ka- drov s sosednjo Avstrijo glede na različno organiziranost. Primerjava je primerna tudi zaradi iste preteklosti v organizaciji geo- detske službe in iste strokovne osnove. Pri- merjava je glede na velikost območja mo- žna v razmerju 1 :4, kar pokaže naslednja tabela: Sl. Av. Sl. Oce 1 :4 na 29 887 222 200 526 667 267 44 67 17 555 1554 489 eod.del.org. / 585 2000 Privatniki v Avstriji Glede na naloge vodenja dodatnih evidenc in ne le evidenc zemljiškega katastra je po- trebno v občinskih geodetskih upravah v Sloveniji predvideti večje število kadrov. Iz- hajajoč iz dejanskega potenciala kadrov in zahteve za dovolj kadrovsko sposobno re- publiško upravo in glede na primerjavo ter grobo oceno kadrov za izvedbo republiških nalog, bi bila realna kadrovska zasedba kot jo prikazuje stolpec štiri - ocena. Pri taki razporeditvi zaposlenih je razumlji- vo, da bi morale, kjer je le možno in smisel- no, izvajanje storitev prevzeli organizacije in privatni pooblaščenci. Rad bi se dotaknil še največkrat navede- naga pozitivnega argumenta sedanje or- ganizacije. To je velika inovativnost, ki jo spodbuja samostojnost občinskih geodet- skih uprav in tako imenovana povratna in- formacija. Splošna ocena je, da je ena tretjina občin­ skih geodetskih uprav strokovno in glede ažurnosti evidenc daleč pod nivojem in da je približno deset do petnajst občinskih geo- detskih uprav boljših. Velika različnost usposobljenosti je seveda iz več razlogov negativna, možnost pobud pa je manjša. Normalno je pričakovati, da pobude izha- jajo vsebinsko iz potreb določenega okolja in jih ni vedno možno uporabiti širše in ni pričakovati razvojnih pobud. Inovacij iz dela pa boljša organiziranost dela lahko le še vzpodbuja. Pobude bi morale imeti povratni učinek v spremembi predpisov in stroki najprej v Re- publiški geodetski upravi. Tudi tu se pobu- da ustavi, zamre. Sedanja sistemizacija v Republiški geodetski upravi, kar sem že omenil, ne omogoča spremljanje razvoja doma in v tujini, spremljanje pobud in skrb za njihovo prevero, pripravo raziskav, spre- mljanje raziskav, oceno raziskav, prenos raziskav v operativo, pregled izvedbe nalog programa geodetskih del, biti navzoč na različnih sestankih v 44 občinskih geodet- skih upravah in sodelovati z resorji v repu- bliki, pripravljati predpise, reševati ali sode- lovati pri reševanju pritožb ter biti ves čas pripravljen reševati posamezna strokovna vprašanja iz občinske prakse. Zato rezultatov pobud ni bilo. Nemoč geo- detske službe v občinah realizirati svoje po- bude v širšem okolju povzroča nezadovo- ljstvo in kritiko Republiške geodetske upra- ve. Tako si štafetno palico podajamo kolikor vem, že od kar sem zaposlen v tej stroki. Zato je inovativnost brez ali pravočasnega odziva v republiški upravi in s pomočjo veli- ke samostojnosti v občinah privedla do sa- mostojnega ukrepanja v nekaterih občinah, tudi do nestrokovnih rešitev, predvsem pa Geodetski vestnik 4/1989 164 do raznolikosti geodetskih uprav in strokov- nega dela v upravah. Ali še imamo v Slo- veniji enotni sistem geodetske službe, kar smo zapisali v Ustavo SR Slovenije in Zakon o geodetski službi? Ko tehtamo 'za' in 'proti', je potrebno upo- števati vse za in vse proti. Kazalec na tehtni- ci v tem trenutku prepričljivo kaže na odlo- čitev za reorganizacijo. Za reorganizacijo geodetske službe, ki bo omogočila uspešno delo geodetske službe, zadanih nalog in razvoj stroke. Republiška geodetska uprava se bo za tako organizacijo zavzemala. Zavedati se moramo, da bo sanacija vkljub doseženi reorganizaciji težka in dolgotraj- na. Stanje geodetske službe, ki sem ga v tem sestavku prikazal, neolepšano in brez pisanih pentljic, kar je v naši stroki, kot sem v uvodnem delu omenil neobičajno, ima globoke korenine. V tem sestavku ni bilo mogoče podrobno analizirati za in proti za tehtanje. Upam, da sem navedel vsaj najvažnejše razloge za odločitev za reorganizacijo, kot jo pred- lagam le v osnovnih potezah. Želel bi, da ste že pred tem sestavkom prebrali 'Informa- cijo'. Ker v tem sestavku nisem želel pona- vljati vsebine informacije, ki že sama pove veliko. Informacija je bila pripravljena za uradno informacijo, tale sestavek pa je na- menjen geodetom. Ker večine navedb ni bilo možno posebej argumentirati, prvič za- radi časa, ki sem ga imel na voljo in pa glede na primerno in še zanimivo vsebino za uvod že tako predolgega sestavka. Vem, da s pristopom, kot je v tem in že prejšnjih mojih sestavkih v Geodetskem ve- stniku in raznih posvetih ne bom požel priz- nanj. Teh si tudi ne želim. Zadošča mi, tako kot že ves čas mojega dela v stroki, da sem se odločal pravilno, predvsem na osnovi kritičnega pristopa. Verjemite, da tudi s pri- zadevanjem za korekten odnos in sodelo- vanje na strokovnem nivoju z drugimi resorji in zahtevami za zakonito delo drugih resor- jev na področjih, ki prizadevajo geodetsko službo. Opozarjati na napake, ki smo jih sami dovoljevali dolga leta ni prijetno. Naj ne zvenijo zadnje besede kot malodu- šje, čeprav bi bil zadovoljen, če bi mi ob strani stala ekipa sodelavcev. Res pa je, da bodo vsa prizadevanja lahko tudi zaman. Veliko jih moj pristop moti in prizadeva. Prizadeva zato, ker bledijo minule zasluge. Toda ni moj namen kogarkoli prizadeti, rad bi da na osnovi dejanskih spoznanj skupno realiziramo zadane naloge. Kot sem že več­ krat omenil, čeprav smo trenutno kadrovsko na tleh, moramo omogočiti razvoj mladih kadrov. Tem ki že danes odločno posegajo na vsa področja stroke zaupam. Ljubljana, 15.1.1990 Božo Demšar * glej gradivo geodetskega dneva v Mariboru leta 1988 ** glej sklepe in gradivo 180. seje IS SR Slovenije 21.9.1989 165 UDK529.3 Bogdan Kilar, d;-. nar. znanosti FAGG Oddelek za geodezijo 61000 Ljubljana, YU AVTORSKI IZVLEČEK Pravila za štetje dni in let v dolgih časovnih razdobjih dajejo koledarji. V članku so obdelani različni koledarji, razložena je njihova astronomska vsebina in pomanjkljivosti. Podani so predlogi za reformo sedaj največ uporabljanega (gregorijanskega) koledarja. Na koncu so obravnavane tudi časovne ere. · AUTHOR'S ABSTRACT The ragulations far counting of the days and the years in Jang-term tirne periods are given in calendars. The paper deals with different kinds of calendars as well as with their astronomic contents and deficiencies. The proposals far the change of recently most frequently µsed (Gregorian) calendar are given and finally the tirne eras discussed. 1. UVOD Koledar predstavljajo pravila za štetje dni in let, torej način za računanje z daljšimi ča­ sovnimi razdobji. Koledar tvorijo dogovori, predpisi in ukrepi, s katerimi se ureja raz- merje med letom in dnevom, kakor tudi z drugimi časovnimi enotami (mesec, teden). Koledarji so dediščina zgodovinskega raz- voja in imajo svoje poreklo v daljni stoletni in tisočletni preteklosti. Zato so uporabljani koledarji močno obremenjeni s tradicijo. Le- to in posamezni meseci ne vsebujejo celega števila tednov, posamezni meseci pa vse- bujejo različno število dni. Merjenje časa se razlikuje od merjenja dru- gih količin (n.pr. dolžine, mase) v tem, da osnovne enote za merjenje časa niso pol- jubne kot n.pr. meter in kilogram, ampak so neposredno podane s periodičnimi pojavi v naravi. Osnovna enota za merjenje časa je srednji sončev dan. Srednji sončev dan je povpre- čna vrednost vseh pravih sončevih dni v teku enega leta. Srednji sončev dan vsebuje 86400 srednjih sončevih sekund. Srednji sončev dan je prekratka enota, da bi z njo primerno izrazili n.pr. starost človeka. Zato sta se že od nekdaj uporabljali večji enoti: tropsko leto in srednji sinodski mesec. Kot odraz revolucije Zemlje Sonce na videz pre- potuje ekliptiko (od pomladišča do pom- ladišča) v enem tropskem letu, ki je zelo stalno časovno razdobje. Tropsko leto zna- ša 355d 5h 48m 46,o• = 365,24220 srednjih sončevih dni. Srednje trajanje Luninih men (n.pr. od ščipa do ščipa) je prav tako zelo stalno časovno razdobje in se imenuje sinodski mesec. Sinodski mesec znaša 29d 12h 44m 2,9s = 29,53059 srednjih sončevih dni. Vsa zapletenost koledarskih vprašanj in zmešnjava, ki je v preteklosti spremljala šte- tje let, je v nesomernosti osnovnih enot za merjenje časa. Tropsko leto in sinodski me- sec ne vsebujeta celega števila dni, prav tako tropsko leto ne vsebuje celega števila mesecev. Meseci tudi ne vsebujejo celega števila tednov. Koledarji so torej osnovani na gibanju Son- ca ali Lune ali pa na gibanjih nebesnih teles. Omenimo še, da so bili koledarji Majev in Aztekov v srednji Ameriki osnovani na Geodetski vestnik 4/1989 166 gibanjih treh nebesnih teles: Sonca, Lune in Venere. 2. LUNIN KOLEDAR V starih kulturah je Luna igrala pomembno vlogo. Na nastop ščipa in mlaja so (bili) vezani številni običaji in obredi. Zato se je uporabljal t.i. lunarni koledar. Primer lunar- nega koledarja je mohamedanski, ki se upo- rablja še danes. V lunarnem koledarju traja navadno lunarno leto 12 mesecev, ki so izmenično dolgi 29 in 30 dni, povprečno torej 29,5 srednjih son- čevih dni. Navadno lunarno leto traja torej 29,5 x 12 to je 354 srednjih sončevih dni. Vendar je sinodski mesec za 44m 2,95 daljši od 29,5 dni. Za uskladitev z Luninimi. me- nami se zato uvajajo - po določenih pravilih - prestopna leta. Prestopno Lunino leto zna- ša 355 srednjih sončevih dni. Navadno lunarno leto je za 11 dni krajše od navadnega koledarskega leta s 365 dnevi. Zato nastopa mohamedansko Novo leto vsako leto 11 dni prej kot v predhodnem letu. Mohamedansko računanje let stalno prehiteva! V naših 33 letih preteče po moha- medanskem koledarju približno 34 lunarnih let. V lunarnem koledarju pretečejo Novo leto in začetki letnih časov v 33 letih vse mesece! 3. LUNI-SOLARNI KOLEDAR Z namenom, da bi se pomanjkljivosti lunar- nega koledarja odpravile, so bili uvedeni t.i. luni-solarni koledarji. Luni-solarni koledarji skušajo uskladiti računanje časa z gibanjem Lune in Sonca. Primer luni-solarnega koledarja je židovski koledar. Meseci in leta v tem koledarju so lunarni. Z namenom, da se štetje let uskladi z gibanjem Sonca, se nekaterim letom do- daja 13. mesec. Pri tem so navadna (12 mesečna) leta in prestopna (13 mesečna) leta različno dolga. Dolžina navadnih let se giblje med 353 in 355 dnevi, dolžina pres- topnih let pa med 383 in 385 dnevi. Na ta način so s tem koledarjem dosegli, da nas- topa mlaj vsakega prvega v mesecu, Novo 167 leto pa prične vedno jeseni, v septembru ali v začetku oktobra. Na primer 1989 se je pričelo židovsko Novo leto dne 29.IX. ob Sončevem zahodu, v letu 1990 pa bo nas- topilo židovsko Novo leto ob Sončevem za- hodu dne 19.IX„ Židovski koledar je - kot vsak luni-solarni koledar - zelo zapleten in zato nepraktičen. 4. SOLARNI KOLEDARJI Tropsko leto ni somerno s sinodskim me- secem Lune. Vsi poskusi, da bi dovolj korek- tno in enostavno uskladili obe količini, so bili zato vedno neuspešni. Že pred tisočletji so bili zato uvedeni koledarji, ki Lune sploh ne upoštevajo, ampak so vezani samo na gibanje Sonca. Solarna koledarja sta bila stari egipčanski in julijanski koledar. Iz julijanskega koledarja je izšel ti. gregorijanski koledar, ki je prav tako solaren in velja danes po vsem svetu. Najstarejši znani solarni koledar je stari egipčanski. Stari Egipčani so iz astronom- skih opazovanj mnogih generacij izvedli za dolžino tropskega leta vrednost 365,25 dni. Za računanje časa pa so uporabljali leto s 365 dnevi. To pomeni, da je Sonce v neko določeno lego na ekliptiki (na primer v pom- lad išče) prihajalo vsako naslednje leto 6 ur kasneje - saj so merili z za 6 ur premajhno enoto! Po 4 letih je 'zamujalo' Sonce en dan, po 120 letih pa en mesec. Po 4.365 = 1460 letih je trenutek vstopa Sonca v pomladišče pretekel vse datume v letu in se vrnil na prvotni datum. Rimljani so uporabljali najprej lunarno leto s 354 dnevi. Lunarno leto je za 11 dni krajše od koledarskega. Z namenom, da uskladijo koledarske datume z letnimi časi, so Rimlja- ni vsaki dve leti dodajali nadštevilni mesec z dolžino 22 ali 23 dni. Nadštevilni mesec so stari Rimljani dodajali brez ustaljenih pravil, kar je povzročalo zmedo. Zgodilo se je, da je praznik žetve nastopil pozimi! Zmešnjavo je prekinil Julij Cezar (100 do 44 pred n.e.), ki je uvedel s pomočjo egipčanskega astro- noma Sosigena leta 46 pre n.e. koledar, ki se danes imenuje julijanski. 4.1 JULIJANSKI KOLEDAR Koledar je uvedel prestopna leta. Po julijan- skem koledarju so prestopna leta tista, ki so deljiva s 4. Torej je vsako četrto leto prestop- no! Povprečna dolžina leta po julijanskem koledarju je t.i. julijansko leto, ki znaša (3.365 + 366) : 4 = 365,25 srednjih sončevih dni. S prestopnimi leti, ki se vrstijo vsaka štiri leta, dodajamo preveč in sicer vsako leto 365,25 - 365,24220 = +0,00780d = =+11m 145 = +6745 preveč! Razlika 0,00780 dneva med julijanskim in tropskim letom nanese v julijanskem kole- darju en dan v (1 :0,00780) letih, to je v 128 letih in. približno 2 mesecih. Razlika torej nanese tri dni v 384 letih in približno 7 mese- cih. V 400 letih nanese razlika 3d 2h 53m. 4.2 GREGORIJANSKI KOLEDAR Gregorijanski koledar sta uvedla papež Gre- gor XIII. in italijanski zdravnik in a.stronom l. lilius leta 1582. Cerkveni koncil v Niceji leta 325 je določil, da naj se krščanska Velika noč praznuje ob začetku astronomske pomladi t.j. tedaj, ko je Sonce v pomladišču in da naj bo tedaj datum 21. marec. Delo 'De ratione tempo- rum' pa je to še spremenilo. Cerkev je skle- nila, da naj se Velika noč praznuje na nedel- jo po prvi pomladanski polni luni. Najzgod- nejši datum Velike noči je na ta način 22. marec, najkasnejši pa 25. april. Če 'pade' prva pomladanska polna luna na nedeljo, je Velika noč naslednjo nedeljo! Zaradi zani- mivosti povejmo, da je v tem stoletju nas- topila Velika noč najbolj zgodaj leta 1913 in sicer dne 23. marca in najkasneje leta 1942 in sicer dne 25. aprila. Okrog Velike noči se zvrsti vse cerkveno leto s svojimi prema- kljivimi prazniki, ki zato od leta do leta spre- minjajo datum. Po julijanskem koledarju merimo s preve- liko enoto, zato sta nastopala Velika noč in začetek pomladi (in drugih letnih časov) po koledarju vedno prej. V letu 1582 je nas- topila astronomska pomlad že (1582 - 325))((),00780 = 1257 X 0,00780 = =10 dni prej, torej dne 11. marca! Zato je papež Gregor XIII. z bulo dne 1. marca 1582 ukazal, da nastopi za četrtkom, 4. oktobra 1582, petek - vendar z datumom 15. oktober 1582. Gle- de prestopnih let pa je izdal papež sledeči predpis, ki predstavlja bistvo gregorijanske- ga koledarja. Prestopna so leta, ki so deljiva s 4, vendar z omejitvijo, da so od let z dvema ničlama na koncu prestopna le tista, ki so deljiva s 400. Prestopno je torej le vsako četrto stoletje! Prestopna so (bodo) leta 1600, 2000, 2400 itd., niso pa bila (ne bodo) prestopna leta: 1700, 1800, 1900, 2100, 2200, 2300 itd., ki so po julijanskem koledarju prestopna! Na opisani način imamo v 400 letih 3 pres- topna leta manj kot julijanski koledar, torej 3 dni manj v 400 letih, kar znaša na leto 3:400 = 0,0075 dneva manj. Na ta način uvedeno leto je t.i. gregorijan- sko leto, ki je za 0,0075 dneva krajše od julijanskega leta in znaša 365,25 - 0,0075 = 365,2425 srednjih sončevih dni. Razlika med gregorijanskim in tropskim le- tom znaša 365,2425 - 365,2422 = +0,0003 dneva = = +265 Merimo torej še vedno s preveliko enoto, vendar je ta razlika 674:26 = 26 krat manjša kot pri julijanskem koledarju! Razlika nanese en dan v približno 1 :0,0003 = 3333 letih (3 dni v 1 O 000 letih) oziroma eno uro v približno 3333:24 = 139 letih. V letu 1989 je zaostajal gregorijanski kole- dar za (1989-1582)x265 = 407 X 265 = 10 5855 = = 2h 56m 225 za gibanjem Sonca, torej za tropskim letom. Geodetski vestnik 4/1989 168 Okoli leta 1582+3333 = 4915 bo datum za- četka astronomske pomladi za en dan manj- ši, torej 20. marec! Verjetno bodo to uredili zanamci tako, da bodo koledarju spet doda- li en dan. Gregorijanski koledar so takoj sprejele le maloštevilne tedanje države, osvojen je bil postopno. V Rusiji, Turčiji, Egiptu in na Kitaj- skem so ga sprejeli šele v našem stoletju. Danes velja gregorijanski koledar praktično po vsem svetu. Računanje časa po julijanskem koledarju se večkrat imenuje stari stil, po gregorijanskem koledarju pa novi stil. Računanje časa po starem stilu t.j. po julij- anskem koledarju je zadržala pravoslavna cerkev do danes. Razlika: novi - stari stil, torej razlika med gregorijasnkim in julijan- skim koledarjem, je znašala v 17. stoletju + 10 dni, v 18. stoletju + 11 dni in v 19. stoletju + 12 dni. V 20. stoletju znaša razlika + 13 dni, v 21. stoletju pa bo znašala razlika še vedno + 13 dni, saj bo leto 2000 prestop- no po gregorijanskem in julijanskem kole- darju. Zaradi pozitivne razlike med gregorijanskim in julijanskim koledarjem in predpisov o Ve- liki noči, nastopa pravoslavna Velika noč vedno kasneje (ali na isti datum) kot na primer katoliška. V letu 1989 je bila n.pr. Velika noč dne 26. marca, pravoslavna pa šele 30. aprila, v letu 1990 pa datuma kato- liške in pravoslavne Velike noči sovpadata: 15. april. 5. PRIMERJAVA MED JULIJANSKIM IN GREGORIJANSKIM KOLEDARJEM Če primerjamo julijanski in gregorijanski ko- ledar, lahko rečemo, da je julijanski koledar zelo enostaven, kar je vsekakor njegova prednost. Pomikanje datumov začetka let- nih časov je za več generacij praktično ne- pomembno. Prednost gregorijanskega koledarja pa je v tem, da je mnogo (26 krat) natančnejši od julijanskega. Skozi več tisočletij 'pada' za- četek letnih časov na isti datum. 169 Vendar ima gregorijanski koledar tudi mno- ge pomanjkljivosti. Isti datumi v mesecu 'padajo' na različne dneve v tednu in sicer vsako leto drugače, saj ima leto 52 tednov in še en dan oziroma še dva dni v prestop- nem letu. Meseci imajo različno število dni, število delovnih dni je različno. Vse to pov- zroča težave v gospodarskem in ekonom- skem življenju, v prometu, v knjigovodstvu in statistiki. Vsako leto je potrebno tiskati nove koledarje. Meseci se ravnajo po rim- skih bogovih in imperatorjih, dnevi v tednu pa se v skoraj vseh evropskih jezikih im- enujejo po planetih, ki prav tako nosijo ime- na bogov. Gregorijanski koledar je torej - tako kot julijanski - močno obremenjen s tradicijo. Gregorijanski koledar je bil uveden bolj iz verskih kot iz znanstvenih razlogov. Če bi se izvedla reforma julijanskega koledarja v mo- demi dobi, je zelo verjetno, da do uvedbe gregorijanskega koledarja sploh ne bi pri- šlo, saj je možno najti točnejše sisteme od gregorijanskega! 6. PREDLOGI ZA REFORMO KOLEDARJA Predlogov za reformo koledarja je bilo ve- liko. Omenimo le tri! 6.1 KOLEDAR FRANCOSKE REVOLUCIJE Koledar francoske revolucije predstavlja pr- vi poizkus za reformo gregorijanskega kole- darja. Po njem se prične leto na dan jesen- skega enakonočja in je razdeljeno na 12 mesecev po 30 dni. Vsak mesec ima tri dekade po 1 O dni. Meseci se imenujejo po značilnih sezonskih spremembah v naravi, dnevi v vsaki dekadi pa po vrstilnih štev- nikih. Praznični dnevi so 10., 20. in 30. dan vsakega meseca ter odvečnih 5 oziroma 6 dni na koncu leta. Za štetje časa so vpeljali desetiški sistem: dan so delili na 10 ur, uro na 100 minut in minuto na 100 sekund. Koledar francoske revolucije je bil sprejet v Franciji leta 1793 in je veljal do leta 1806, ko ga je ukinil Napoleon. Pozneje so ga spet uvedli ob pariški komuni, dokler ga ni do- končno po dveh mesecih izpodrinil gregori- janski koledar. 6.2 PREDLOG M. MILANKOVICA Profesor M. Milankovi6 iz Univerze v Beo- gradu je v Carigradu leta 1923 (na kongresu pravoslavnih cerkva) predlagal sledečo re- formo julijanskega koledarja. Prestopna naj bodo leta, ki so deljiva s 4, vendar z omejitvijo, da so od let z dvema ničlama na koncu prestopna le tista, ki pri deljenju z 900 dajejo ostanek 200 ali 600. Na ta način bi nastopilo v 900 letih (od 2000 do 2900) 7 prestopnih let manj kot po julijan- skem koledarju. V naslednjih 9 stoletjih bi bila torej - po Milankovi6u - od stoletij pres- topna le: leto 2000 (ostanek 200), leto 2400 (ostanek 600) in leto 2900 (ostanek 200). Če imamo v 900 letih 7 prestopnih let manj kot po julijanskem koledarju, to pomeni, da imamo 7 dni manj v 900 letih. To znaša na leto 7:900 = 0,00778 dneva manj. Na ta način uvedeno leto, imenujmo ga Milankovi6evo leto, je torej za 0,00778 dne- va krajše od julijanskega leta in znaša 365,25 - 0,00778 = 365,24222 srednjih sončevih dni. Razlika med Milankovi6em in tropskim le- tom znaša 365,24222 - 365,2422 = 0,00002 srednjih sončevih dni = 1,735 " Ta razlika znese en dan po približno 1 :0,00002 = 50000 letih! Milankovi6ev koledar je 674:1,73 = 390 krat natančnejši od julijanskega in 26:1,73 = 15 krat natančnejši od gregorijanskega. Z gorijanskim koledarjem se sklada do 2800. Leto 2800 je namreč po skem koledarju prestopno, po M"'""'"''"- 6evem pa navadno. Reforma koledarja po predlogu Milan kovica ni bila izvedena. V preglednici je navedena dolžina leta po rezličnih koledarjih in v primerjavi s tropskim letom. 6.3 SVETOVNI KOLEDAR Enega od mnogih projektov za reformo ko- ledarja je obravnavalo in sprejelo Društvo narodov v letu 1937 kot svetovni-večni kole- dar. Svetovni koledar je ponovno sprejel Ekonomsko-socialni svet Združenih naro- dov leta 1954. Z uvedbo svetovnega koledarja so sicer soglašale mnoge države, nekatere pa so ga odklonile iz verskih in drugih razlogov. Vprašanje reforme gregorijanskega kole- darja zato še danes ni rešeno, velja še ve- dno gregorijanski koledar. Svetovni koledar predstavljajo sledeči pred- pisi. Leto ima 12 mesecev. Navadno leto ima 364 dni to je točno 52 tednov. Prvi meseci vsake- ga četrtletja Ganuar, april, julij in oktober) imajo po 31 dni s 5 nedeljami. Ostali meseci imajo po 30 dni s 4 nedeljami. Vsako četrletje ima torej 91 dni. Brez nedelj ima leto trajanje leta razlika : ( sre.dnji sončev čas ) leto - tropsko tropsko 365 .24220 = 365u5n48rn46s oc;t = s o julijansko 365,25000 = ' 365d6hoornoos o,oo78d =674s gregorijansko 365,24250 = 365d5h49rnl2s o,ooo3d = 26 8 .. . d Milankovicevo 365 ,,24222 = 365d5h48m48s 0,00002 = 2s d h m s -a,2422od=-5h48m46 5 koledarsko 365,ooooo = 365 o 00 00 (navadno) Geodetski vestnik 4/1989 170 januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december NE l 8 15 22 29 5 12 19 26 3 lo 17 2,f PO 2 9 16 23 3o 6 13 2o 27 4 11 18 25 TO 3 lo 17 24 31 7 14 21 28 5 12 19 26 SR 4 11 18 25 1 8 15 22 29 .6 13 2o 27 i ČE 5 12 19 26 2 9 16 23 3o 7 14 21 28 PE 6 13 20 27 3 lo l.7 24 1 8 15 22 29 so 7 14 21 28 4 11 18 25 2 9 16 23 3o * • za 30. decembrom je praznik : 'Dan miru' • za 30. junijem prestopnega leta je praznik : 'Dan prestopnega leta' vsak mesec - vključno s sobotami - 26 dni. Vsako leta in vsako četrletje se prične z nedeljo in konča s soboto. Nadštevilni, tj. 365. dan nastopi na koncu vsakega navad- nega leta. To bi bil 'Dan miru', dan brez datuma in mednarodni praznik ob zaključku leta. Drugi nadštevilni dan ('Dan prestop- nega leta') bi se praznoval ob prestopnih letih takoj po 30. juniju in prav tako ne bi nosil datuma. Glede prestopnih let veljajo pravila gregorijanskega koledarja. Svetovni koledar odpravlja precejšen del pomanjkljivosti gregorijanskega koledarja. Primerjalna tabela je na naslednji strani. 7. ČASOVNE ERE Dolga časovna razdobja z neprekinjenim štetjem let in z določenim začetnim dogod- 171 kom (epoho) se imenujejo časovne ere. Zgodovina pozna preko 200 časovnih er. Epohe skoraj vseh er so vezane na različne legendarne, mistične ali zgodovinske do- godke. Omenimo samo nekatere. Bizantinska era se začenja "s stvarjenjem sveta', leta 5508 pred našo, krščansko ero t.j. pred Kristusovim rojstvom. Ni znano kdo je to ero uvedel. Pojavila se je v VII. stoletju v tedanjem Bizancu, veljala pa je v grški in ostalih vzhodnih cerkvah. Ukinil jo je Peter Veliki leta 1700. Olimpijska era se začenja 776. pred našo ero. Era 'od ustanovitve Rima' pričenja leta 753 pred našo ero. V l. stoletju pred našo ero se ta era deli v tako imenova.no Varonovo ero z začetkom leta 753 in v Kapitolinsko z začetkom leta 752 pred našo ero. Obe eri se razlikujeta za eno leto, epoha pa je ista in sicer ustanovitev Rima. Nebukadnezarjeva era začenja z ustanovit- vijo Babilona leta 747 pred našo ero. Era se omenja v Ptolomejevih spisih. Dioklecianova era se računa od leta 284, ko je Dioklecian zasedel prestol. UTERATURA Naša era se imenuje tudi Dionizijeva era. Uvedel jo je šele v VI. stoletju rimski opat Dionysius Exiguus (Dionizij Mali). Dionizij je v letu 816 Dioklecianove ere in na neznan način določil, da se je Kristus rodil pred 532 leti tj. v letu 284 Dioklecianove ere. Začetek našega štetja je torej dokaj vprašljiv. Sodob- ne zgodovinske raziskave kažejo, da se je Kristus verjetno rodil 5 ali 7 let pred začet­ kom naše, krščanske ere. MILANKOVIC M., Reforma julijanskog kalendara, Srbska kraljevska Akademija nauka i umetnosti, Posebna izdanja knjiga XLVII, Nauke prirod ne i matematičke, knjiga 11, Beograd 1923. MARTYNOV D.J., Veka i mgnovenija, lzdajateljstvo Moskovskovo Univerziteta, Moskva 1961. BUTKEVIC A.V. in drugi, Vremja i kalendar, Vysšaja Škola, Moskva 1961. SELEŠNIKOV S.I., lstorija kalendarija i evo predstojaščaja reforma, Lenizdat, Leningrad 1962. SELEŠNIKOV S.I., lstorija kalendarija i hronologija, Nauka, Moskva 1970. VOLODOMONOV N.V., Kalendar: prošloe, nastojaščeje, buduščeje, Nauka, Moskva 1974. KLIMIŠIN I.A., Kalendar i hronologija, Nauka, Moskva 1981. NEUGEBAUER P.V., Astronomische Chronologie, 1-11, Berlin 1929. Geodetski vestnik 4/1989 172 UDK528.94 ......... Avtorica• naslednjega .prispevka Je • imela· zel<>. odmeven • referat na· 14:• svetovni kartografski konferenci v Budimpešti, ki ga objavljamo tudi v Geodetskem vestniku: Ker je origimilni tekst V angleščini, je tak tudi objavljen, avtorico pa smo naprosili; da je poleg izvlečka napisala še nekajdaljši povzetek v slovenščini, ki ga ob~ javljamo spodaj.· · · · · · · · · · · .. · .- '.' · ... ·.·. · .. · ·.· .. ·.· .· ..... . • • lJredriištvo meni,. daje fak pristop sicer .,;eobfčaj~n za slovensko• revijo, glede na povdarjeno strokovnost prispevkov v Geodetskem vestniku pa želimo preveriti tudi take možnosti: datkov (skrajšani Izvlečki vsebine) Božena Lipej dipl.inž.geod. Republiška geodetska uprava Ljubljana, Kristanova 1 1. UVOD. Geodetska služba, ki je v preteklosti vršila predvsem funkcijo katastrske službe, z novi- mi nalogami pridobiva na pomenu in se, predvsem v SR Sloveniji, vključuje v druž- beni sistem informiranja, urejanja in varstva okolja, evidentiranje sprememb in posegov v prostor ter v družbeno reprodukcijo. Za- vod SR Slovenije za statistiko (ZSS) opravlja naloge, ki so povezane z delovanjem druž- benega sistema informiranja, zbiranjem in analiziranjem statističnih podatkov, orga- niziranjem in vodenjem skupnih registrov, statističnih in drugih baz podatkov ter iz- vajanjem statističnih raziskovanj. V osemdesetih letih sta bili ob sodelovanju Republiške geodetske uprave, občinskih geodetskih uprav (OGU) in ZSS-ja vzpos- tavljeni evidenci ROTE in EHIŠ, ki sta bili prvič celovito izrabljeni kot podlaga za pri- prave in izvedbo popisa prebivalstva, gos- podinjstev in stanovanj v letu 1981. 2. OSNOVNE ZNAČILNOSTI ROTE-ja IN EHIŠ-a V ROTE-ju se vodijo in vzdržujejo meje evi- dentiranih območij teritorialnih enot, povr- šine, šifre, imena in centroidi le-teh. V EHIŠu se vodijo in vzdržujejo podatki o hišnih številkah in ulicah ter podatki o pripadnosti stavb s hišno številko posameznim teritorial- nim enotam v okviru naselij. Geodetska služba se je z geometrijo pros- torskih enot upravnega, funkcionalnega in drugega značaja povezala s podatki stro- kovno-upravne statistične sfere in z lokacijo podatkov vzpostavila možnost za agregaci- jo in distribucijo željenih podatkov. Za ZSS je pomenila možnost kartografskega prika- zovanja in ponazoritve prostorsko oprede- ljenih rezultatov analitičnih obdelav kvalitet- no pridobitev in novo dimenzijo v pos- redovanju statističnih podatkov v družbeno okolje. 3. POVEZAVE MED SKUPNIMI REGISTRI V OBČINAH IN REPUBLIKI V občinah in republiki so vzpostavljeni skupni registri, ki predstavljajo osnovne večnamenske baze podatkov družbenega sistema informiranja. Tudi ROTE in EHIŠ se s pomočjo enotnih identifikacij povezujeta z ostalimi registri. 4. NADGRADNJA IN RAZVOJ ROTE-ja IN EHIŠ-a OGU-ji se med drugim vključujejo v občin­ ske informacijske sisteme s podatki EHIŠ-a in sicer s hišno številko, pripadajočo ulico in naseljem, ki se povezuje z naslovom prebi- Geodetski vestnik 4/1989 173 va.lca, opredeljenga v Registru stalnega prebivalstva. Vzpostavljene bodo horizon- talne povezave med podatki ROTE-ja in EHIŠ-a z drugimi podatki, ki so uporabljajo v več sistemih. Programska oprema za podporo vodenja in vzdrževanja ROTE-ja in EHIŠ-a v občinah na osebnih računalnikih bo omogočila decentralizacijo računalniških obdelav in s tem odpiranje možnosti za večjo uporabo. Od leta 1983 se vzpostavlja geokodirane baze podatkov ROTE-ja in EHIŠ-a, ki so osnova za kodirano povezovanje in iz- kazovanje podatkov in informacij, vezanih na teritorialno razdelitev prostora. Združitev ter nadgradnja evidenc ROTE in EHIŠ v Register prostorskih enot bo z geo- kodami in postopno vzpostavitvijo decen- traliziranih računalniških obdelav podatkov v občinah prispevala k višji in kvalitetnejši stopnji obdelav teh podatkov ter širši in dostopnejši uporabnosti. 5. USMERITEV V GEOGRAFSKE IN- FOMACIJSKE SISTEME - GIS GIS-i so računalniško podprti informacijski s_istemi, ki omogočajo uporabnikom hiter in enostaven dostop do velike količine podat- kov, medsebojno povezovanje, analizira- 174 nje, modeliranje ter ocenejevanje ob možnosti izdelave različnih izhodnih podat- kov v obliki kart, grafikonov in drugih statis- tičnih interpretacij. V SFR Jugoslaviji je v konceptualni zasnovi izgradnja projekta Geografski in zemljiški informacijski sistem (GIZIS), ki naj bi zgradil baze geokodiranih podatkov v državi. Geokodirani podatki ROTE-ja in EHIŠ-a pomenijo enega prvih korakov k izgradnji GIS-ov v SR Sloveniji in SFR Jugoslaviji, za kar pa bo treba tako v občinah kot v republiki nabaviti ustrezno strojno in programsko opremo, okrepiti kadrovske strukture ter usposobiti strokovne delavce, ki se bodo ukvarjali s temi nalogami. V SR Sloveniji sta geodetska služba (OGU- ji, RGU) in ZSS vzpostavila evidenci ROTE in EHIŠ, ki sta se prvotno vodili le v klasični obliki. Teritorialne enote in stavbe s hišno številko predstavljajo zaradi enolične lokacijske opredelitve prostora podlago za prostorsko opredeljevanje in izkazovanje podatkov različnih subjektov družbenega sistema informiranja. Vzpostavljanje geoko- diranih baz podatkov za ti dve evidenci pomeni pionirski korak v slovenskem in ju- goslovanskem prostoru k realizaciji načrto­ vanega projekta GIZIS oziroma GIS. REGISTER OF TERRITORIAL UNITS-ROTE AND EVIDENCE OF HOUSE NUMBERS-EHIŠ a TEH BASIS FOR SPATIAL DATA DETERMINATION AND PRESENTATION Božena Lipej dipl.inž. geod. AVTORSKI IZVLEČEK Evidenci ROTE in EHIŠ, ki ju v sodelovanju vodita geodetska služba in Zavod SR Slovenije za statistiko, predstavljata podlago za izgradnjo registra prostorskih enot. Geokodirani podatki in decentralizacija računalniških obdelav v občinah bodo prispevali k višji stopnji obdelav in večji uporabnosti zajetih podatkov. Tudi v SFR Jugoslaviji se vzpostavljajo konceptualne zasnove geografskih informacijskih sistemov (GIS) oziroma projekta GIZIS, kjer predstavljajo geokodirane baze podatkov FIOTE-ja in EHIS-a pionirski korak k realizaciji slovenskega oziroma jugoslovanskega projekta. AUTHOR'S ABSTRACT Merging and further development of the ROTE and EHIŠ into Register of Spatial Units wi/1 contribute - with geocodes and gradua/ decentralization of computer processing of these data in communes - to a higher leve/ of data processing and to greater appfication of data col/ection. The ROTE and EHIŠ geocoded data are the first step towards creating GIS respectively G/ZIS (Geographical and Land Registration lnformation System) in Slovenia and Yugos/avia. 1. INTRODUCTION In the Socialist Republik of Slovenia, one of the six republics of the Socialist Federative Republic of Yugoslavia, the geodetic ser- vice e.g. the geodetic activity in its broader sense covers in the field of data collecting, processing, storing and presenting moslly on maps. It is also in charge of some records; trough locating data in space it joins various spatial analyses. In the pastthe main function of the geodetic service was the cadastral one; yet with new tasks it is gaining importance and it is - especially in Slovenia - joning the Social lnformalion Sys- tem, environment and physical planning, recording of changes and interventions in the environment; and also the field of social reproduction. The Statistical Office of Socialist Republic of Slovenia performs activities connected with the functioning of the Social lnformation System, E.g. it performs tasks connected with statistical data collecting and analys- ing, with organizing and managing joint registers, statistical and other dalabases and tasks concerning slalistical research implementation. As a result of an extensive research work in lhe field of spatial information syslems (Banovec et al. 1973, 1975, 1977) and data territorialization (Podobnikar 1974, Berlot et al. 1977) there are the beginnings of setting up the Register of Territorial Units - ROTE and Evidence of House Numbers - EHIŠ in the late 1970's and early 1980's (Svetik 1978). The main organization in charge was the Republican Surveying and Mapping Ad- ministration of Slovenia, which - in coopera- tion with the Statistical Office of Socialist Republic of Slovenia - methodologically and professionally directed in communal surveying and mapping administrations, which were the main task performers in communes. Thus set up lhe ROTE and EHIŠ have served as a basis for the preparation and realization of the census of population in 1981 and have nowadays a significanl 175 176 Geodetski vestnik 4/1989 role in the economic and social develop- ment. 2. BASIC ROTEAND OF THE The ROTE (Lipej et al. 1988) manages and maintains boundaries of recorded territorial unit areas, surfaces, codes, names and their centroids. The ROTE consists of car- tographic representations, computer- managed databases and documentation. The ROTE manages data concerned with the following basic territorial units: census circle, statistical circle, settlement, cadastral commune, local community and commune along with supplementary territorials units: polis, postal districts, local districts and other. Territorial units are determined by: territory, surface (except supplementary ter- ritorial units), code, name (except census and stalistical circle) and co-ordinates of the centroid (except supplementary territorial units). The EHIŠ (Lipej et al. 1988) manages and maintains data about streets and house numbers and their belonging to a particular territorial unit within settlements. The EHIŠ consists of cartographic representations, computer-managed databases and documentation. House numbers are deter- m ined for all residental and business premises in permanent ortemporary use. In the digitalization phase all buildings with a house number get co-ordinates of centroids in the gravitation centre of an individual building. Codes and names are determined for streets. In Slovenia there were at the end of 1988 (Statistične informacije 1989): 13 193 cen- sus circles, 7 915 statistical circles, 5 946 settlements, 2 694 cadastral communes, 1 214 local communities; 275 local districts; 438 521 house numbers and 8 747 streets. For communes, communal surveying and mapping administrations manage and maintain the following: basic (on 1 :5 000, exceptionally on 1 :1 O 000 scale) and collec- tive (on 1 :25 000 scale, common for the comunity) ROTE carthographic repre- sentations; cartographic representations of supplementary territorial units (on various scales); basic (on 1 :5 000, exceptionaly on 1 :10 000 scale) EHIŠ cartographic repre- sentations; digitized data of territorial units boundaries for commune level; centroids of buildings with a house number, and ROTE and EHIŠ documentation. Within Slovenia the Republican Surveying and Mapping Ad- ministration manages and maintains collec- tive (on 1:25000 scale) and generalized (on 1 :50 000, 1:250000, 1:400000, 1 :1 000 000 scale) ROTE cartographic representations, centroids of territorial units, digitized data of boundaries of territorial units for the republic level and the ROTE documenta- tion. The computer-managed and main- tained ROTE and EHIŠ records for the republic Slovenia and for communes is per- formed by the Statistical Office of Socialist Republic of Slovenia, whereas for com- munes alone also other qualified organiza- tions may do it. In this way the ROTE e.g. EHIŠ records are computer-processed in nine slovene communes. In connection with both records there is also a house numbers determination and allocation performed by communal surveying and mapping ad- ministrations; and the naming of settle- ments and streets with streets markins, where they contribute professional support. The ROTE and EHIŠ have managed to com- bine cooperation and harmonized work of two great systems: the geodetic and the statistical one. By means of spatial units geometry of administrative, functional and other character, the geodetic service is con- nected with data from professional ad- ministrative sphere; through data location it has made aggregation and distribution of wanted data possible. For the statistics the possibility of cartographic representation and visualization of spatially-oriented results of analytical processing meant a qualitative asset and a new dimension in statistical data transfer into social sphere. 3. UNKS AMONG JOINT REGISTERS IN COMMUNES AND IN THE REPUBUC Slovenia has set joint registers on the republic and commune levels. They repre- sent basic multi-international databases of the Social lnformation System. On com- mune level the following records are managed and maintained: The Register of 177 EM 178 Geodetski vestnik 4/1989 role in the economic and social develop- ment. 2. BASIC FIOTEAND OF THE The ROTE (Lipej et al. 1988) manages and maintains boundaries of recorded territorial unit areas, surfaces, codes, names and their centroids. The ROTE consists of car- tographic representations, computer- managed databases and documentation. The ROTE manages data concemed with the following basic territorial units: census circle, statistical circle, settlement, cadastral commune, local community and commune along with supplementary territorials units: polis, postal districts, local districts and other. Territorial units are determined by: territory, surface (except supplenientary ter- ritorial units), code, name (except census and statistical circle) and co-ordinates of the centroid (except supplementary territorial units). The EHIŠ (Lipej et al. 1988) manages and maintains data about streets and house numbers and their belonging to a particular territorial unit within settlements. The EHIŠ consists of cartographic representations, computer-managed databases and documentation. House numbers are deter- m ined for ali residental and business premises in permanent ortemporary use. In the digitalization phase ali buildings with a house number get co-ordinates of centroids in the gravitation centre of an individual building. Codes and names are determined for streets. In Slovenia there were at the end of 1988 (Statistične informacije 1989): 13 193 cen- sus circles, 7 915 statistical circles, 5 946 settlements, 2 694 cadastral communes, 1 214 local communities; 275 local districts; 438 521 house numbers and 8 747 streets. For communes, communal surveying and mapping administrations manage and maintain the following: basic (on 1 :5 000, exceptionally on 1 :1 O 000 scale) and collec- tive (on 1 :25 000 scale, common for the comunity) ROTE carthographic repre- sentations; cartographic representations of supplementary territorial units (on various scales); basic (on 1 :5 000, exceptionaly on 1 :10 000 scale) EHIŠ cartographic repre- sentations; digitized data of territorial units boundaries for commune level; centroids of buildings with a house number, and ROTE and EHIŠ documentation. Within Slovenia the Republican Surveying and Mapping Ad- ministration manages and maintains collec- tive (on 1 :25 000 scale) and generalized (on 1 :50 000, 1 :250 000, 1 :400 000, 1 :1 000 000 scale) ROTE cartographic representations, centroids of territorial units, digitized data of boundaries of territorial units for the republic level and the ROTE documenta- tion. The computer-managed and main- tained ROTE and EHIŠ records for the republic Slovenia and for communes is per- formed by the Statistical Office of Socialist Republic of Slovenia, whereas for com- munes alone also other qualified organiza- tions may do it. In this way the ROTE e.g. EHIŠ records are computer-processed in nine slovene communes. In connection with both records there is also a house numbers determination and allocation performed by communal surveying and mapping ad- ministrations; and the naming of settle- ments and streets with streets markins, where they contribute professional support. The ROTE and EHIŠ have managed to com- bine cooperation and harmonized work of two great systems: the geodetic and the statistical one. By means of spatial units geometry of administrative, functional and other character, the geodetic service is con- nected with data from professional ad- ministrative sphere; through data location it has made aggregation and distribution of wanted data possible. For the statistics the possibility of cartographic representation and visualization of spatially-oriented results of analytical processing meant a qualitative asset and a new dimension in statistical data transfer into social sphere. l. UNKS AMONG JOINT REGISTEFIS IN COMMUNES AND IN THE REPUBLIC Slovenia has set joint registers on the republic and commune levels. They repre- sent basic multi-intemational databases of the Social lnformation System. On com- m u ne level the following records are managed and maintained: The Register of 177 178 Geodetski vestnik 4/1989 Resident Population, ROTE, EHIŠ and Register of Private Craft Estabishements. Forthe Slove ne territory the Statistical Office of Socialist Republic of Slovenia manages and maintains: The Central Register of Population, Central Register of Organiza- tions and Communities (e.g. Register of Enterprises and their Establishements), RTE (ROTE), EHIŠ and Register of Private Craft Establishements for SR Slovenia. Unique identifications form the basis for mutual linking of joint registers (Djordjevi6 1986): The Personal Registration Number, Registration Number, Standard Code of Territorial Unit and House Number. Unique identifications will enable economic and uniform defining of register units and a pos- sibility of linking data from other records. The EHIŠ is connected with the Register of Residental Population, e.g. with the Central Register of,Poeulation; the connection be- tween the EHIS and Register of Organiza- tions and Communities is in its early phase of realization. The connection of the EHIŠ with the Registers of Private Craft Estab- lishements and with the Register of Private Craft Establishements for SR Slovenia is planned. 4. PAESENT AND FUTURE DEVELOPE- MENT OF ROTE AND EHIŠ In communes comunal (e.g. municipal) in- formation systems are in the phase of being set up. They will connect data of communal administrative agencies and services such as: Communal Surveying and Mapping Ad- m in istrations, Internat Affairs with the Register Office, Tax Office, National Defence Office, Personal Service, Commit- tee for Environment and Physical Planning and Economy, and various Self-managing Communities of lnterest (Health Service, So- cial Welfare ... ) and others. Communal sur- veying and mapping administrations join these systems with the EHIŠ data, e.g. with a house number, its belonging street and settlement, which is connected with the ad- dress of an inhabitant from the Register of Resident Population, Horizontal connec- tions among data in several systems will be created to uniform immediate use of data from the original source of maintained data. In the same way also other data from the ROTE and EHIŠ could be taken over from the other systems; the backup data would show the correctness and mutual adjust- ment of the compared data. Preparations for software to support manag- ing and maintaining of ROTE and EHIŠ in communes on personal computers are made. This will result in decentralization of computer processing and it will enable their grater applications. Dataprocessing in com- munes has certain adventages as to central- ized dataprocessing at the Statistical Office of Socialist Republic of Slovenia, such as shorter response tirne, dataprocessing on site apart from central system and greater adjustment and functionality of the system. The verical data flow will enable to connect data of the communal surveying and map- ping administrations with those of the Republican Surveying and Mapping Ad- ministration and the Statistical Office of Socialst Republic of Slovenia. Thus the ROTE and EHIŠ data will be connected with data from other joint registers and with field agencies and organizations data for other activities (forestry, agriculture, traffic, rail- roads, water works ... ). Since 1983, a project is going on to digitize territorial units boundaries and centroids of buildings with house numbers on the basis of ROTE and EHIŠ data on cartographic representations on 1 :5 000 (exceptionaly 1 :1 O 000 scale) (Lipej 1987). Co-ordinates of boundary points forterritorial units contours and centroids of buildings with house num- bers are set in the Gauss-Krueger co-or- dinates system. Altogether there are already digitized 60% recorded territorial units boundaries from the ROTE and 60% centroids of buildings with a house number from EHIŠ in 35 communes, which cover 52% of ali Slovene territory. There is a plan to digitize territorial units' boundaries and centroids with house numbers for alt other communes till 1990. This will enable processing and presentation of the results of the 1991 census of population with thematic cartography. The co-ordinates of centroids ali basic territorial units are also determinated. Territorial units' boundaries contours, co-or- dinates presented, their centroids and 179 Bokna Liptj Yugostavta Rcpuhlican survcying and mappiog 180 ROTE ANDEHIŠ-THE BASIS FOR SPATIAL DATA DETERMINA;~~~~to;.iJft~T';:_t10NLjubljana JOINT REGISTERS of SR Slovenia ROTE EHIŠ l.\•h INTERNATIONAL CARTOGRAPHIC CONFERENCE (ICA) '89 - BUDAPEST Geodetski vestnik 4/1989 !k,kna Lipq Yugoslavia . ~cpu~licun furvcying aml mapping ROTE AND EHIŠ: THE BASIS FOR SPATIAL DATA DETERMINA~1~~',',.'_!:ft 0r11.~fg'~T1"f-ioNLjubljana 1-1•• INTERNATIONAL CARTOGRAPHIC CONFERENCE (ICA) '89 • BUDAPEST 181 centroids of buildings with a house number represent geocoded databases. This form the basis for co-ordinate connection data and information presentation bound to ter- ritorial space division. Attached to space units and house numbers in co-ordinate form there will be also - next to geodetic data and statistics - adequatly adjusted data from agriculture, forestry, waterworks and supp- ly, planning and others. Merging and further development of the ROTE and EHIŠ into the Register of Spatial Units (Lipej 1988) will contribute - with geocodes and gradual decentralization of computer processing of these data in com- munes - to a higher level of data processing and to greater application of data collection. Because of their uniformity, the geocodes represent (Zakrajšek 1988) ideal iden- tificators of other data and serve for verifica- ti on of space position accuracy; data unchangibility in tirne anbles record keep- ing of changes ol characteristics of other entities in various tirne intersections (for set- t le me nts, local communities, ... ). The geocoded data are a quality asset to linking and data transfer in communities and in the republic and for various data processing, syntheses, analyses, and projections in the framework of the Social lnformation System. The software for managing and main- tainance of the Register oi Spatial Units, which is beeing prepared (Rozman 1985- 1988), is adopted for personal computers. It enables mathematical operations with ter- ritorial units, which are presented by a point, chain and areal: area calculations, neigh- bouring territorial units retrieval, addresing determination and graphics: territorial units field sheets, determination and window field sheets, gaining attribute information from the graphical one, the ROTE and EHIŠ data linkeage with data from other registers and records with field sheets in a form of thematic maps. In fact, the Register of Spa- tial Units represents a certain area of infor- m atio n system application, it is multi-intential and is either directly or in- directly accesible to various users. In other Yugoslav republics and autono- mous provinces the first phase is going on - to establish a similar system in this calen- dar year to be able to join the 1991 census of population of higher quality, 5. ORIEIIITATiOIII TOWARDS GEOGRAPHICAl IIIIFORMATIOIII SYS· TEMS According to one definition, Geographical lnformation System (GIS) (Borrough 1987) is the powerful set of tools for spatial data collecting, storing, retrieving at will, analys- ing, displying and distributing. It is com- puter-aided information system which anables users (Chorley 1988) a rapid and simple access to large data qualities, mutual linking, analysing anda data modelling and evaluating of variant suggestions with a possibility of various forms of outputs such as plans, graphs, diagrams, lists and other statistical interpretations. The broad scheme of GIS enables its multi-intent ap- plication (Tomlison 1987, Chorley 1988) in planning, management, administration, public services, agriculture, forestry, land use, environmental monitoring, defence and security systems, transport, civil en- gineering, mineral exploitation, property and land parcel data and others. Yugoslavia has not come far, yet. The Geo- graphical and Land Registration lnforma- tion System (GIZIS) (lnfosistem 1988) project, which should establish databases of geocoded data in Yugoslavia, is stili in its conceptual scheme. But lirst data in records and registers have to be adequatly read- justed and partly reorganized to be used in these systems. The ROTE and EHIŠ geocoded data are only the first step towards creating GIS in Slovenia and Yugoslavia. To achieve this the republic and communes must obtain hardware and sottware; they must reinforce additionally educate professional staff. IS. CO!IIClUSION In Slovenia, the geodetic service (the Republican and individually Communal and Mapping Administrations) in connec- tion with the Statistical Office of Socialist Republic of Slovenia have set up the ROTE and EHIŠ records. In the first phase they were updated in classical form. As the basis ol the Register of Spatial Units they are 182 Geodetski vestnik 4/1989 linked with other joint registers and databases in communes and in the republic. Territorial units and buildings with a house number represent - due to their uniform space location determination - the basis for spatial determination of various REFERENCES subjects in the Social lnformation System. The creation of geocoded databases for these records means a pioneer achieve- ment in Slovenia e.g. Yugoslavia towards the realization of the planned project GIZIS e.g. GIS. BANOVEC, T. et al., 1973,1975, 1977, Prostorski informacijski sistem Slovenije l., II., III., faza, Inštitut Geodetskega zavoda SRS, Ljubljana. BERLOT, O.Z. et al., 1977, Izgradnja registra teritorialnih enot SR Slovenije, Inštitut Geodetskega zavoda SRS, Ljubljana. BORROUGH, PA, 1987, Principles of geographical information systems for land resources assessment, Oxford, 6-7. CHORLEY, L., 1987, Handling Geograpic lnformation, London, 9-110, 20-30. DJORDJEVJC,L., 1986, Povezovanje in integriranje nekaterih večnamenskih baz podatkov ter njihova teritorializacija za potrebe prostorskega planiranja, Baze podatkov in njih metode uporabe za urejanje prostora, Maribor, 85. INFOSISTEM, 1988 Predlog projekta Geografski i zemljški informacijski sustav (GIZIS), Zagreb. LIPEJ, 8., 1987, ROTE in EHIŠ- evidenci, ki živita, Geodetski vestnik (31), štev. 4, 348. LIPEJ, B., 1988, Registar područja teritorijalnih jedinica i evidencija kucnih brojeva - stanje i razvoj, Geodetski list (42), štev. 4-6, 125. LIPEJ, 8. et al., 1988, Register območij teritorialnih enot - ROTE, Evidenca hišnih številk- EHIŠ, Republiška geodetska uprava SR Slovenije in Zavod SR Slovenije za statistiko, Ljubljana, 5-15, 24-32. PODOBNIKAR, M., 1974, Register teritorialnih enot - Informacija o dosedanjem stanju, Inštitut Geodetskega zavoda SRS, Ljubljana. ROZMAN, J., 1985-1988, Register prostorskih enot, raziskovalna naloga, Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FAGG, Ljubljana. STATISTIČNE INFORMACIJE št. 11, 1989, Zavod SR Slovenije za statistiko, Ljubljana, stanje: 31.12.1988. SVETIK, P., 1978, Model delovnega programa za izvedbe ROTE in EHIŠ, interno, Geodetska uprava SR Slovenije, Ljubljana. TOMLISON, R.F., 1987, Current and potential uses of geographical information systems. The North American experience, lnt. J. Geographical lnformation Systems, vol. 1, no. 3, 204-209. ZAKRAJŠEK, F., 1988, Geo-topološke podatkovne strukture, Informacijski sistem za planiranje in urejanje prostora, Urbanistični inštitut SR Slovenije, Ljubljana, 11-12. 183 UDK 528 + 659.2 UGIS - UTREHTSKI GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEM mag. Radoš Šumrada dipl.inž.geod. FAGG, Jamova 2, 61000 Ljubljana AVTORSKI IZVLEČEK Članek obravnava GIS, ki so ga razvili na univerzi v Utrehtu. Njegove funkcije obsegajo zajemanje, shranjevanje, analiziranje in prikazovanje kartografskih in geografskih podat- kov. Opisano je okolje v katerem deluje in lastnosti UGIS. AUTHOR' S ABSTRACT This paper deals with GIS developed on the University of Utrecht and presents its functions: acquisition, storage, searching, analysing and representing of cartographic and geographic datas. UVOD UGIS je okrajšava za Utrecht Geographical lnformation System ali originalno Utrechts Geografisch lnformatiesysteem. UGIS je di- gitalni prostorski informacijski sistem, ki so ga razvile ter ga dolpolnjujejo in uporabljajo naslednje organizacije: Geografski inštitut in Geografski oddelek Univerze v Utrechtu (Geografisch lnstituut Rijksuniversiteit Utrecht) ter Inštitut za urejanje prostora v Utrechtu (lnstituut voor Ruimtelijk Oderzo- ek). UGIS je računalniško podprt digitalni geo- grafski informacijski sistem za zajemanje, shranjevanje, iskanje, analiziranje ter preze- ntacije kartografskih in geografskih (statis- tičnih) podatkov. Predstavlja raziskovalno in izobraževalno 'orodje' za procesiranje geografičnih ter povezanih atributnih pros- torskih podatkov. Vzporedno ter povezano z UGIS-om teče razvojni in raziskovalni pro- gram, katerega cilj je opredelitev ter razvoj potrebnih in povezanih metod in tehnolo- gije za potrebe GIS-a. UGIS ponuja tudi dodatne možnosti za šolanje in privajanje študentov, ki se na univerzi v Utrechtu spe- cializirajo za GIS tehnologijo. UGIS je bil ustanovljen leta 1985 po dvelet- nem pripravljalnem obdobju. Tega leta je bila na Geografskem oddelku Univerze v Utrechtu nameščena strojna in programska oprema. Strojna oprema temelji na osre- dnjem miniračunalniku in na številnih samo- stojnih mikroračunalnikih. Na te procesne enote so priključene številne grafične vhod- no-izhodne naprave. Osrednja programska paketa se imenujeta Autogis in Deltamap. Sestavlja ju niz raču­ nalniških programov za obdelavo geogra- fičnih podatkov. Oba paketa programov so razvili v ZDA (Deltasystems), kasneje so jih predelali ter dopolnili za uporabo na Nizo- zemskem. V razvojnem smislu je za UGIS predvidena postopna razširitev in razvoj tako strojne kot tudi programske opreme. Razvojni koncept temelji zlasti na spremlja- nju razvoja in vključevanju daljinskega za- znavanja, razvoju omrežja uporabnikov GIS-a, povezavah z drugimi podatkovnimi bazami in GIS-i, integracija GIS-a z CAC in CAD sistemi, razvoju programske opreme za prostorske statistične analize in matema- tično modeliranje ter simulacijo prostorskih procesov in spremljanje razvoja sodobnih DBMS-ov. Vse spremljajoče raziskave so tudi usmer- jene k izboljšavam in razvoju UGIS-a ter prihodnjemu razvoju obstoječe programske opreme. Načrtujejo tudi priključitev večjega števila grafičnih delovnih postaj za izobraževalne namene. Raziskovalne Geodetski vestnik 4/1989 184 projekte koordinira Oddelek za Geografijo, vključujejo pa tudi druge oddelke na univer- zi ter različne vladne in komercialne inštitute in ustanove. Pri razvojnem projektu je bila dosežena tako nacionalna kakor tudi med- narodna kooperacija. Razvijajoči se projekt UGIS je namenjen za prikazovanje in spre- mljanje urbanizacije, urbanistično planira- nje, registracijo ter spremljanje izrabe tal, integracijo prostorskih podatkov, analize za urejanje krajine in varstvo okolja ter za raz- voj metodologije za prostorsko in regional- no planiranje v deželah v razvoju. GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI (GIS) Sodobni geografski informacijski sistemi predstavljajo korporirane digitalne baze podatkov. Vtakšnih podatkovnih bazah so združeni in povezani kartografski ali geografični podatki, bodisi v vektorski (koordinate) ali rastrski (grid) obliki ter ustrezni atributni podatki, povezani s pros- torskimi pojavi na karti. GIS omogoča številne načine :za vnos in zajemanje pros- torskih podatkov, na primer vektorski digitalniki za digitalizacijo obstoječih kart, analitični fotogrametrični risalniki, kar- tografski skenerji, vmesniki za vključevanje podob, dobljenih prek daljinske zaznave, alfanumerični grafični terminali, čitalniki dis- ket, trakov in diskov itd. Kartografske in geografske podatke in združene podatkovne baze lahko poiščemo, manipuliramo in procesiramo za različne namene prikazovanja, planiranja, modeliranja in analize v prostoru. GIS omogoča interaktivna poizvedovanja ter prikaze prostorskih podatkov na barvnih grafičnih in alfanumeričnih zaslonih. Končni rezultati podatkovnih manipulacij v GIS-u so lahko grafični prikazi v obliki prikazov na zaslonu, izrisov na risalniku oziroma tiskal- niku ali kot fotografski prikazi za reproduk- cijske originale, na primer digitalni delovni izbori podatkov v obliki delovnih datotek ali različnih poročil in izpisov. GIS - UPORABA Računalniško podprti geografski infor- macijski sistemi se uprabljajo za številne 185 aplikacije na različnih področjih, na primer za inventarizacijo prostora, različne katastre, urbanistično in regionalno planiranje, načrtovanje izrabe tal, urejanje okolja in krajine, izrabo naravnih danosti in virov itd. V UGIS-u vgrajene aplikacije omogočajo naslednje možnosti uporabe: - prikazovanje in planiranje namenske rabe površin, - upravljanje z zemljišči, - analize različnih konfliktov pri izrabi površin in zemljišč, - načrtovanje zazidalnih območij ter zmogljivosti in lokacije ustreznih spremljajočih oskrbovalnih središč, - preučevanje in modeliranje prometnih pretokov, - študij vpliva različnih pojavov na okolje, - načrtovanje in upravljanje zaščitenih površin (parki, rekreacija), - urbana in ekološka izvrednotenja ter simulacije, - študije o primernosti in kapacitivnosti zemljišč, - pedološka izvrednotenja in ocene prsti, - onesnaževanje prsti in podtalnice, - arheološke inventarizacije. GIS - FUNKCIJE Softver GIS opravlja številne naloge. Poleg nujno potrebnih funkcij, kot na primer DBMS, grafika in programska kontrola, omogoča tudi različne opisne in analitične procedure, ki so izredno pomembne. Podatkovno opisne procedure omogočajo za izbrana področja različne izračune raz- dalj ter obsegov, določanje frekventnosti ter različne opisne statistične analize atributnih lastnosti in spremenljivk. Različne analitične procedure omogočajo definiranje prekrivalnih tematskih plasti za različne prikaze, izbor elementov na karti ali prikazu, numerične in grafične analize, topološke analize, tridimenzionalne prikaze podatkov, modeliranje terena, analize omrežij, modeliranje in simulacijo procesov ter različne prostorske statistične inter- polacije. UGIS - KARAKTERISTIKE UGIS je nameščen na Oddelku za geografijo univerze v Utrechtu. Programski paketi GIS so dostopni na osrednjem 32-bit- nem miniračunalniku in na številnih 16-bit- nih mikroračunalnikih. Celotna mreža mik- roračunalnikov je povezana tudi z os- rednjim velikim računalnikom v računskem centru univerze. Centralni procesni sistem tvori miniračunal­ nik DATA General Eclipse MV/4000 z 3Mb internega spomina, matematičnim koprocesorjem, 354 Mb trdim diskom in 1600 bpi magnetno tračno enoto. Računal­ nik dela. pod AOSNS operacijskim siste- mom ter. ima prevajalnika za fortran 77 in pascal. Za programski paket Deltamap je dodan miniračunalnik Hewlett Packard sys- tem 9000-350, ki deluje pod operacijskim sistemom HP-Unix. Večje število super mini- računalnikov Data General Desktop Model 1 O SP je neposredno povezanih z miniraču­ nalnikom. Mikroračunalniki lahko delujejo v dveh operacijskih sistemih, in sicer v AOSNS ali pa v MS-00S. Za različne obde- lave geografičnih podatkov se uporabljajo številne dodatne IBM PC ali podobne kom- patibilne računalnike. V letu 1988 načrtujejo priključitev več novih mikroračunalnikov tipa PS/2 model 80. Na te procesne sisteme je priključenih več grafičnih vhodno-izhodnih naprav: dva Seiko 0-Scan GR-1104 barvna grafična ter- minala (1024x780 pikslov) z GR-11 grafičnima tablicama, več monokromatskih grafičnih zaslonov (768x585 pikslov, Tektronix in Dasher emulacija) ter barvna grafična terminala Hewlett Packard (1024x768 pikslov) in Data General (640x350 pikslov). Vsi ti terminali služijo za različne terminalske vhodno-izhodne operacije. Dva Summagraphics Mikrogrid digitalnika (36'x48") služita za vektorsko digitalizacijo koordinat gradnikov obstoječih kart ali aerofotog rametričnih posnetkov. Karto- grafske prikaze lahko izrišejo na šestperes- nem risalniku Hewlett Packard 7475A for- mata A3 ter na osem peresnem risalniku HP 7595A formata AO. Programska oprema GIS obsega Map2 rastrski procesni program, programska paketa Autogis in MicroAutogis, integrirana GIS programa Deltamap ter Deltamap- mikro in Gimms tematski kartografski programski paket Ti programski paketi vse- bujejo številne procedure in podprograme za interaktivno vektorsko digitalizacijo kart in aeroposnetkov, za procesiranje vektor- skih grafičnih podatkov, za vključevanje ter procesiranje rastrskih grafičnih podatkov, za pretvarjanje formatov grafičnih podatkov in grafično editiranje, uporabniške proce- dure ter menije itd. Vsi programski paketi vsebujejo vmesnike za povezavo s SP=SS statističnim paketom, ki je dostopen na veli- kem računalniku v osrednjem računskem centru univerze. Poleg tega obstajajo tudi številni man1s1 programi za obdelave geografičnih podat- kov, ki dopolnjujejo specifične uporabne možnosti. Na primer programi Basmap, PC- Geostat in PC-Landform, ki so bili sesta- vljeni za kvantitativne analize podatkov o prsti, vodi in oblikah zemeljske površine. PC-Geostatje MS-008 programski paket, ki sestoji iz modulov za transformacije podat- kov, prostorske interpolacije ter različne dvo- in tri-dimenzionalne prikaze. PC- Landform je zbirka programskih modulov za avtomatično določanje naklona in oson- čenosti terena, prečnih profilov, padnic tere- na, senčenje reliefa itd. Številne zbirke geo- grafskih in kartografskih podatkov so shran- jene v grafičnih podatkovnih bazah ob podpori DBMS-ov Ginsy in Kartin. GIS - RAZISKAVE IN RAZVOJ Raziskovalni poudarek glede na geoinfor- matiko se počasi prenaša od raziskovanja, testiranja ter ovrednotenja obstoječega softvera in hardvera k projektom za pomembne izboljšave sistema, k razvijanju novih programskih modulov ter k novim aplikacijam GIS-a. Nekateri tekoči razisko- valni projekti so naslednji: Geodetski vestnik 4/1989 186 - preostale zazidalne možnosti za na- mensko izrabo površin (v sodelovanju z Utrecht Provincial Planning Agency), - prikaz in spremljanje urbanizacije (v sodelovanju z National Physical Plan- ning Service), - interpretacija prostorske urbanizacije s pomočjo satelitskih posnetkov, aero- posnetkov, podatkov prostorske statis- tike ter statističnih podatkov o namenski rabi površin (v sodelovanju z Environment Canada/Land Direc- torate in University of Waterloo Canada), - alternative namenske izrabe površin na Markerwaard polderju (v sodelovanju z IJssekmeerpolders Development Authority), - lokacije zdravstvenih ustanov (v sodelovanju z Municipality of Utrecht in the Netherlands Institute for First Leve! Medical Provisions) - uporaba Spot satelitskih podob, - razvoj metod za prostorske statistične analize (geostatistika) za kartiranje hranljivosti in onesnaženja prsti in tal, - kvantitativne metode za ocenitev kakovosti in degradacije zemljišč (aplikacije na Nizozemskem in v drugih deželah), - decentralizirano prostorsko planiranje za občino Kakamega, Kenija (v sodelovanju z Lake Basin Develop- ment Authority). V povezovanju z UGIS-om je bilo vzpos- tavljeno mednarodno sodelovanje z Autometric/Deltasystems (Fort Collins, Colorado), Environment Canada (Canada Land Data Systems, Ottawa), University of Waterloo (Faculty of Environmental Scien- ces, Canada), University of Maracay (Venezuela) in Lake Basin Development Authority (Kenya). 187 Pri razvijanju UGIS-a delujejo na Nizozemskem naslednje organizacije in us- tanove: Utrecht Department of Geography, Institut voor Ruimtelijk Onderzoek, Techni- cal University of Delft, the Agricultural University of Wageningen, the lnternational Institute of Aerospace Survey and Earth Sciences (ITC, Enschede), Hewlett Packard Nederland, IBM Nederland in Polder As- sociates. GIS • IZOBRAŽEVANJE Tečaje o procesiranju geografičnih informa- cij izvajajo v sklopu rednega učnega načrta na Oddelku za geografijo na začetni in tudi nadaljevalni ravni. Tečaji vključujejo prak- tično delo za privajanje na uporabo strojne in programske opreme GIS. Razvili so pose- bne učne module in modele GIS za privajanje na različne aplikacije. Obstajajo tudi možnosti za specializacijo v geoinfor- matiki na ravni podiplomskega študija in doktorata. Oddelek za geografijo ima tudi pomembno vlogo pri organizaciji podiplomskih tečajev za specializacije v povezavi s tehnologijo GIS-a, ki jih pripravlja organizacija Geoplan za podiplomski študij. GIS • UPRAVLJANJE IN ORGANIZACIJA Na fakulteti za geografijo v Utrechtu so os- novali posebno delovno skupino GIS. Ta skupina, v kateri sodelujejo fizični geografi, kartografi in geodeti, koordinira vse razis- kovalne projekte in izobraževalne dejav- nosti na področju računalniške obdelave geoinformacij. Delovna skupina tudi svetuje svetu in vodstvu fakultete pri oblikovanju izobraževalne ter raziskovalne politike in dejavnosti in tudi pri investicijah v računal­ niško programsko in strojno opremo. Računalniški sistem, sottver, podatkovne baze ter GIS upravlja in vzdržuje poseben Računalniški oddelek fakultete. Ta oddelek deluje v tesni povezavi z osrednjim računal­ niškim centrom univerze v Utrechtu. POMEN UPORABLJENIH KRATIC CAC - Computer Assisted Cartography, CAD • Computer Assisted Drafting (tudi Design), DBMS - DataBase Management Systems, LITERATURA GIS - Geografski Informacijski Sistem, SPSS - Statistical Package for Social Scien- ces, UGIS - Utrecht Geographical lnformation System. UGIS - Utrecht Geographical lnformation System, lnstituut voor Ruimtelijk Oderzoek report, 1987. Burrough P.A., PRINCIPLES OF GEOGRAPHICAL INFORMAATION SYSTEMS FOR LAND RESOURCES ASSESSEMENT, 1986, ISBN 0-19-854592-4, Clarendon Press, Oxford. Geodetski vestnik 4/1989 188 UDK528.54 Koler Božo FAGG, Jamova 2, 61000 Ljubljana IZVLEČEK Tehnični razvoj v zadnjih dveh desetletjih je omogočil načrtovanje in izdelavo povsem novih instrumentov. Medtem ko je pri merjenju kotov in dolžin dosežena že dokaj visoka stopnja avtomatizacije, se je princip nivelmana od začetka stoletja komaj kaj spremenil. Tako so v članku predstavljene metode in razvoj posameznih sistemov za avtomatsko zajemanje podatkov pri geometričnem nivelmanu. ZUSAMMENFASSUNG Oje technische Entwicklung der Jetzten beiden Jahrzehnten fuhrte zu vol/ig neuen, bzw. stark veranerten lnstrumentenkonstruktionen. Wahrend bei der Winkel - und Streckenmessung aus instrumente/Jer Sicht ein erheblicher Automatisierungsfortschritt erkennbar ist, hat sich das geometrische Nivellement seit Beginn dieses Jahrhunderts im Prinzip kaum geandert. fm Aufsatz sind Methoden und Entwicklung einzelne Systeme tur die Automatische Datener- fassung beim geometrischen Nivellement beschreiben. 1. UVOD Razvoj moderne tehnologije in uporaba elektronike, kot sestavni del geodetskih in- strumentov, je pripeljala do avtomatiziranja številnih merskih postopkov v geodeziji. Tako nam danes geodetski instrumenti nove generacije omogočajo bistven prih- ranek pri času, ki ga potrebujemo za izved- bo določenega merskega postopka. Zmanjša-lo se je tudi število oseb, ki jih potrebujemo pri izvedbi določenih del in ne nazadnje se je povečala natančnost same izmere. Tehnični razvoj v zadnjih dveh desetletjih je povzročil velike spremembe v konstrukciji instrumentov. Prednosti av- tomatiziranih merskih postopkov so očitne - od možnosti hitrejše obdelave izmerjenih količin do razbremenitve operaterja. Kljub izrednemu razvoju geodetskih instrumen- tov, ki je potekal v zadnjih desetletjih pa lahko ugotovimo, da je ta razvoj 'obšel" postopek geometričnega nivelmana. Tako je problem avtomatskega zajemanja podat- kov najslabše rešen ravno pri niveliranju. Vsa stvar sploh ni presenetljiva, saj je ta problem pri niveliranju tudi najteže rešljiv in izvedljiv. Danes ni več problem zajeti podatke, ki jih izmerimo na enem m~stu (dolžino, vertikalni in horizontalni kot - elektronski tahimeter). Problem pa nastane, ko moramo z enim registratorjem zajeti podatke, ki se nahajajo na več mestih (odčitek na mikrometru nivelirja in odčitek na nivelmanski lati). V zadnjih letih so v Zvezni republiki Nemčiji objavili več člankov, ki obravnavajo prob- lem avtomatskega zajemanja podatkov pri geometričnem nivelmanu in predstavljajo najrazličnejše merske sisteme za avtomat- sko zajemanje podatkov pri geometričnem nivelmanu. Vendar kljub vsem naporom in znanju, ki je bilo vloženo v rešitev tega problema, do sedaj niso uspeli razviti takšen merski sistem, ki bi ga lahko upora- bili v praksi. To še posebej velja za uporabo merskih sistemov za avtomatsko zajemanje podatkov pri preciznem nivelmanu. Glede na to, da v bližnji prihodnosti ne moremo pričakovati, da bi drugi merski postopki (in- ercialni sistem, GPS) dosegli natančnost določitve višin točk, kot jo lahko dosežemo s preciznim nivelmanom so pri razvoju av- tomatskega sistema za zajemanje podatkov niveliranja ohranili osnovni merski pos- Geodetski vestnik 4/1989 189 topek, ki ga poznamo pri geometričnem nivelmanu. 2. POSTOPEN RAZVOJ METODE NIVE- URANJA DO AVTOMATSKEGA ZAJEMA- NJA PODATKOV Prvi začetki segajo v leto 1950, ko je tovarna Zeiss Oberkochen izdelala prvi kompen- zacijski nivelir NI 2. Tako so leta 1953 opravili raziskavo o razliki v hitrosti niveliranja, če skupina za niveliranje (operater, dva pomočnika in zapisnikar) uporablja kompenzacijski nivelir ali nivelir z nivelacijsko libelo. Razmerje, ki so ga dobili je znašalo 1,7 km/h : 0,8 km/h v prid kom- penzacijskemu. nivelirju (srednja dolžina vizure je znašala 30 m). Takrat so merski postopek razdelili na posamezne stopnje in ocenili čas, ki ga potrebujemo za izvedbo Merski postopek Transport Inercialni sistem Motoriziran Geometrični Peš/Motoriz. nivelman Trigonometrični Peš/Motor-iz. nivelman Trigonometri6no Peš/Motoriz. višinomerstvo Satelitske metode Motoriziran Barornetrič:no Motoriziran višinomerstvo Peš 190 posamezne stopnje. Rezultati so bili sledeči: postavitev late ........................................ 15s postavitev in grobo horizontiranje in- strumenta ................................................ 30s viziranje in odčitavanje:90s nivelir z libelo 30s kompenzacijski nivelir prehod na naslednje stojišče (60 - 80m)60s skupen čas za eno stojišče (4 viziranja): 7,5 min nivelir z libelo 3,5 min kompenzacijski nivelir Glede na zgornje rezultate vidimo, da se hitrost niveliranja z uporabo kompen- zacijskega nivelirja, namesto nivelirja z nivelacijsko libelo, podvoji. Kljub temu, da so te ocene preveč optimistične, pa so danes kompenzacijski nivelirji izpodrinili nivelirje z nivelacijsko libelo. Podobno stanje lahko opazimo pri uporabi zavaro- valne libele na višinskem krogu teodolita, Postavitev Vizir·anje instrumenta Centriranje Odpade Postav. stativa Obi6ajno horizontiranje Postav. stativa Običajno horizontiranje Centriranje Običajno horizontiranje Centriranje Odpade Centriranje Odpade TAB1 r t Merski postopek Odčitavanje Zajemanje podatkov Inercialni sistem Avtomatsko Avtomatsko Geometri6ni Obi6ajno, delno Prenosni ra6unalnik, del- nivelman avtom. in avtom. no avtomatsko, avtomatsko Trigonometri6ni Avtomatsko nivelman Trigonometri6no Avtomatsko višinomerstvo Satelitske metode Avtomatsko Barometri6no Avtomatsko višinom(?rstvo kajti tudi tu se je libela morala umakniti kompenzatorju. Naslednja stopnja, ki je leta 1974 povzročila večje zanimanje strokovnjakov, je transport lat in nivelirja. Takrat se je porodila povsem preprosta ideja, da če zamenjamo pešačenje z motoriziranim transportom, moramo pridobiti na času. Iz te ideje so razvili motoriziran nivelman. Naslednja stopnja razvoja nivelmana se je dotaknila problema zajemanja podatkov (od odčitavanja na nivelmanski lati do ob- delave izmerjenih količin). Tako so okoli leta 1980 namesto zapisnikov začeli uporabljati prenosne računalnike. Ti sicer niso prispevali k hitrejšemu delu na terenu, ven- dar so omogočili hitrejšo in lažjo obdelavo podatkov. Poleg tega so s programiranimi kontrolami eliminirali grobe napake pri odčitavanju na nivelmanski lati in prenosu podatkov izmere. Avtomatsko Avtomatsko Avtomatsko Avtomatsko TAB2 V tabeli 1 je podana primerjava dosežene stopnje razvoja avtomatizacije posameznih metod višinomerstva. V tabeli 2 je predstavljena stopnja av- tomatizacije pri odčitavanju in zajemanju izmerjenih količin. Naslednja stopnja avtomatizacije geometričnega nivelmana se je dotaknila problema viziranja in odčitavanja na nivel- manski lati. Ostane seveda še problem av- tomatskega postavljanja in horizontiranja instrumenta, vendar velja ta problem za nepomembnega oziroma ga trenutno ni možno realizirati. J. ELEKTRONSKI NIVELIR ZEISS RENI 002A Preden predstavim merska sistema za av- tomatsko zajemanje izmerjenih količin pri Geodetski vestnik 4/1989 191 niveliranju je prav, da predstavim novi elektronski nivelir Zeiss Reni 002 A. Tovarna Carl Zeiss iz Jene je ta nivelir prvič predstavila strokovni javnosti leta 1988. Zeiss Reni 002 A predstavlja vmesno stopnjo med klasičnim zajemanjem in av- tomatskim zajemanjem izmerjenih količin. To je ele~tronski nivelir z možnostjo polav- tomatske registracije in računske obdelave izmerjenih količin. Po mehanski in optični konstrukciji ter po zunanjem videzu je podoben preciznemu nivelirju Zeiss Ni 002. Na obeh straneh nivelirja je tastatura, preko katere upravljamo računalnik, ki je vgrajen v nivelir in vstavljamo podatke. Pri niveliranju uporabljamo invarske nivel- manske late s cer;itimetersko ali polcen- timetersko razdelbo. Podatek o velikosti in- tervala na nivelmanski lati vstavimo preko tastature v računalnik, s katerim je opre- mljen nivelir. Daljnogled nivelirja usmerimo proti nivelmanski lati s pomočjo vizirja, v katerem vidimo dve sliki late. Daljnogled je usmerjen proti nivelmanski lati takrat, ko nam sliki nivelmanskih lat v vizirju koin- ci di rata. S fokusiranjem daljnogleda si izostrimo sliko late in naravnamo klin nit- nega križa s pomočjo mikrometerskega vijaka na črtico razdelbe nivelmanske late. Na nivelmanski lati odčitamo vrednost celih intervalov, ki jih preko tastature pos- redujemo računalniku, ki je vgrajen v nivelir. Odčitek na mikrometru se odčita elektronsko. Vgrajen procesor v nivelirju združi vtipkani odčitek in odčitek na mik- rometru in ga posreduje na zaslon, ki je v zornem polju daljnogleda. Ta odčitek lahko s pritiskom na gumb prenesemo v notranji spomin računalnika. Program v računalniku je prirejen tako, da lahko vstavimo dovol- jena odstopanja med izmerjenimi višinskimi razlikami na obeh razdelbah nivelmanske late. Če smo klin nitnega križa premalo natančno naravnali na črtico razdelbe nivel- manske late ali pa smo pri odčitavanju celega odčitka naredili grobo napako, kar ima za posledico, da presežemo dovoljena odstopanja, nas instrument z zvočnim sig- nalom in napisom 'error" na zaslonu opozori, da moramo merjenje ponoviti. Instrument je opremljen še z raznimi drugimi programi. Če vstavimo višino 192 začetne in končne točke, nam izračuna iz- ravnane višine vmesnih točk. Upošteva uk- rivljenost zemlje in refrakcije pri neenako dolgih vizurah med stojiščem instrumenta, lato "zadaj' in lato 'spredaj'. Pri delu z nivelirjem Reni 002 Ane potrebujemo zapis- nika. Iz zgornjega opisa in opisa v poglavju 4.2 in 5 lahko vidimo, da problem avtomatskega zajemanja podatkov pri niveliranju ni rešen. Vzhodno nemška firma Zeiss Oberkochen je sicer izdelala nivelir, ki elektronsko odčita vrednost na mikrometru, vendar je glavni problem ostal nerešen. Bistvo tega problema je elektronskem oacmiva,n odčitka na nivelmanski lati. Mislim, preden ne bo rešen ta problem na takšen način, da ga bomo lahko uporabljali za terenske meritve, ne moremo pri niveliranju govoriti o avtomatskem zajemanju kov. 4. MATERIALIZACIJA VIZURNE OSI Problem avtomatskega zajemanja podat- kov pri niveliranju je v veliki meri povezan s problemom materializacije vizume osi. Problem materializacije vizume osi so rešili z uporabo laserja, kot izvora svetlobe. Laserje so izbrali za izvor svetlobe zaradi ozkega kota razpršitve laserskega žarka. Poleg tega lahko ostrino laserskega žarka povečamo s pomočjo teleskopske optike. Pri uporabi laserskega žarka želimo, da je njegov premer čim manjši. To lahko dosežemo na dva načina: - s premikanjem okularja v smeri laserskega žarka • s fokusiranjem Laser, ki ga izberejo za izvor svetlobe, mora izpolnjevati še sledeče pogoje: • oddajati mora ves čas vidno svetlobo • imeti mora dovolj veliko moč - laserski žarek mora biti takšen, da ga lahko digitalno obdelajo • snop mora biti čim ožji - zagotavljati mora sigurno delovanje, enos- tavno uporabo in imeti mora dolgo življenjsko dobo. Tako dobimo viden žarek, ki ga lahko ves čas opazujemo. Prednost uporabe laserjev je tudi v tem, da lahko s posebnimi sen- zorskimi tipali avtomatsko zajemamo mer- jene količine. Obsežne raziskave s He-Ne laserji so pokazale, da se smerna stabilnost laserskega žarka ne podredi nobeni zakonitosti. Tako sta sprememba smeri in daljši paralelni premiki posledica segrevan- ja generatorja laserja. To pomanjkljivost laserskega žarka so poskušali odpraviti tako, da so ga speljali skozi kompenzator nivelirja. 4.1 Povezava laserja, kot izvora svetlobe, zniveiirjem Problem avtomatskega zajemanja podat- kov pri niveliranju je Wenzel rešil na ta način, daje pritrdil He-Ne laser pred okular nivelirja Carl Zeiss Ni 2. Osnovna povezava laserskega žarka z nivelirjem je ta, da optično os nivelirja nadomestijo z laserskim žarkom. Vendar se je ta rešitev v prvi stopnji raziskave slabo izkazala, saj v večini primerov s kompenzatorjem niso uspeli us- meriti žarek v horizontalni položaj. Zaradi tega so posvetili veliko časa temu, da so ugotovili od česa je odvisna smer laserskega žarka. Ali bo laserski žarek po prehodu skozi kompenzator nivelirja izhajal horizontalno je odvisno od tega, pod kakšnim kotom vpade laserski žarek na okular. Če laserski žarek ne vpade pod 'pravim' kotom na okular, potem laserski žarek po prehodu skozi kompenzator nivelirja ne izhaja horizontalno. 'Pravi' kot vpadlega laserskega žarka so dosegli s paralelnim premikanjem laserja in z iz- borom naklona laserja glede na nivelir. Druga možnost je, da to dosežejo z vertikal- nim premikanjem okularja. Da bi lahko iz- rabili to možnost, so okular namestili tako, da so ga lahko premikali s pomočjo vijaka v vertikalni smeri. Nivelmansko lato je razdelil s pomočjo 54-ih fotoelementov, ki so povezani z upori tako, da je razmerje med dvema izmerjenima tokovoma lo in h proporcionalno višini merskega žarka h. Tako dobimo: h=E*h/lo kjer so: E konstanta late lo tok, ki ga izmerimo in je odvisen samo od spreminjanja moči laserskega žarka 11 tok, ki ga izmerimo in je odvisen od spreminjanja moči in nihanja laserskega žarka po višini. Oba izmerjena tokova lo in h, sta odvisna od moči sprejetega laserskega žarka. Iz raz- merja, ki je podano z enačbo sledi, da je ta metoda merjenja višinskih razlik neodvisna od sprejete moči laserskega žarka. Podobno kot Wenzel sta tudi Chrzanouski in Janssen pritrdila He-Ne laser na objektiv nivelirja Carl Zeiss Ni 007. Za glavni sestav- ni del late sta uporabila detektor, ki se sam centrira. Detektor sestavljata dva neparalel- no vezana ravninska senzorja. Ravninska senzorja pa sestavlja skupina vezanih Si fotoelementov. Ti senzorji proizvajajo diferenčni tok, ki se preko stopenjskega motorja detektorja premakne v energijski center laserja. Število stopenj motorja štejejo glede na referenčno točko. Tako dobimo razdaljo do diferenčne točke. Prvi preizkusi so pokazali, da lahko dosežejo pri dvojnem nivelmanu (dolžina vizure je 100 m) srednji pogrešek merjenja približno 0,3 - 0,4 mm/km. Problem avtomatskega zajemanja izmer- jenih količin pri niveliranju s pomočjo laserskega žarka je rešen do te stopnje, da ga lahko uporabljamo za stacionarne nivel- mane. Za mobilni nivelman sta opisani metodi premalo priročni. 4.2 Ploskovni nivelir V zadnjem času se je na tržišču pojavilo večje število ploskovnih laserskih nivelirjev. Pri teh nivelirjih laserski žarek rotira pravokotno na vertikalno os in tako opisuje horizontalno ravnino. Materializacija vizume osi s pomočjo laserskega žarka omogoča široko uporabo ploskovnih nivelirjev pri delih, kjer ni zahtevana velika natančnost (gradbeništvo, izgradnja cest ... ). Z uporabo laserjev pri ploskovnih nivelirjih odpade viziranje. Namen av- tomatizacije merskega postopka ni le v večji hitrosti izmere, temveč je pomembno tudi Geodetski vestnik 4/1989 193 Slika 1 Slika2 to, da lahko izključimo človeka kot možni vir pogreškov. Čeprav ploskovni nivelirji niso bili konstruirani za linijski nivelman, se je porodila ideja, da bi lahko te nivelirje 194 uporabili za avtomatizacijo geometričnega nivelmana. V tem primeru nam odpade viziranje, poleg tega pa nam uporaba laserskega žarka, ki ga lahko ločimo od svetlobe v okolici, omogoča identificirati vpadli laserski žarek na nivelmansko lato. Za uporabo ploskovnega nivelirja Theis Telamat (glej sliko 1) pri preciznem nivel- manu, moramo doseči večjo natančnost merjenja. Na natančnost merjenja pa ima, glede na laboratorijske raziskave, največji vpliv kompenzator, ki je vgrajen v nivelir Theis Telamat. Z uporabo bolj občutljivega kompenzatorja se bo povečala tudi natančnost merjenja. Osnovna sestavna dela optično mehanske- ga kompenzatorja pri Telamatu sta dve leči (glej sliko 2). Ena je stabilna bikonveksna leča in druga bikonkavna leča, ki je obešena kot nihalo. Ta optični sistem opravi dve nalogi. Prva naloga je možnost fokusiranja na neskončnost. Zaradi tega mora biti izvor svetlobe nameščen v gorišču leče. Za izvor svetlobe so uporabili polprevodniško lasersko diodo, pri tem znaša valovna dolžina svetlobe približno 800 nm. Prednost polprevodniške laserske diode glede na He-Ne laserje so njene majhne zunanje mere in za delovanje porabi malo energije. Druga naloga je kompenziranje nagnjenosti instrumenta, po opravljenem grobem horizontiranju nivelirja. 4.2.1 fotoelektrična nivelmanska lata Že pred 20. leti so na Inštitutu za geodezijo in na Inštitutu za visoko frekvenčno tehniko, ki deluje v sklopu RWTH Aachen razvili fotoelektrično nivelmansko lato. Lata je bila zgrajena iz fotodiod, ki so bile sestavljene in razmeščene tako, da so lahko določili položaj vpadlega laserskega žarka z milimetersko natančnostjo. Vse kasnejše raziskave so pokazale, da lahko večjo natančnost določitve položaja laserskega žarka dosežejo z velikostjo detektorjev do 1 O cm. Izdelava večjih detektorjev je možna le, če se odpovejo večji natančnosti določitve položaja vpadlega žarka ali pa postanejo nujni senzorski elementi s pripadajočo elektroniko bistveno· cenejši. Slika3 Zaradi tega so se odločili za konstrukcijsko rešitev, kjer se detektor premika po lati toliko časa, dokler ne zazna vpadli laserski žarek na detektor. Ogrodje nivelmanske late, ki so jo razvili na inštitutu predstavlja U profil iz lahke kovine. V ogrodje je nameščeno kroglično vreteno, katerega pogon poteka preko sklopke s pomočjo stopenjskega motorja (glej sliko 3). Vreteno so kalibrirali s pomočjo interferometra. Vpliv temperature na dolžino nivelmanske late upoštevajo tako, da merijo temperaturo v času niveli- ranja in upoštevajo razteznostni koeficient materiala, iz katerega je zgrajeno vreteno. En zasuk stopenjskega motorja je ses- tavljen iz 500 posameznih delov, ki omogočajo minimalni premik 1/100 mm. Motor je priključen na napetost 24 V. Detektor, ki se premika s pomočjo vretena, je v bistvu diferencialna fotodioda. Laboratorijske raziskave so pokazale, da lahko s takšnim detektorjem določijo položaj vpadlega laserskega žarka z natančnostjo 1/100 mm. Ko detektor zazna vpadli laserski žarek, dobimo informacijo o tem izpisano na ekranu. Detektor sestavljata dva izhoda, na katerih zaznajo vpadli laserski žarek in odčitajo jakost vpadlega laserskega žarka. Ko detektor zazna vpadli laserski žarek na pravem iz- hodu, se ustavi stopenjski m~tor in odčita se še drugi izhod. Ce na drugem izhodu ni signala, se detektor premakne v prvotni smeri za 1024 delov stopenjskega motorja. Spremembo smeri gibanja detektorja dobijo po primerjavi jakosti vpadlega laserskega žarka na obeh izhodih detektorja. Glede na takšno raz- polavljanje in premikanje detektorja v smeri proti energijskemu centru laserskega žarka, lahko teoretično določijo energijski center laserskega žarka z natančnostjo ene stopnje stopenjskega motorja, ki znaša 1/100 mm. To metodo zaznavanja vpad lega laserskega žarka sestavlja 11 iterativ- nih korakov in so jo poimenovali 'sukcesiv- na aproksimacija' ali 'binary search'. Celot- ni merski postopek, zajemanje podatkov in prenos podatkov v računalnik so uredili s posebnim programom. 4.2.3 Praktični teml!l Za praktični preizkus merskega sistema so stabilizirali pet reperjev na dolžini 250 m. Višinsko razliko med reperji so določili s preciznim nivelirjem Wild N3. Srednji pogrešek določitve višinskih razlik je znašal 0,07 mm. Glede na doseženo natančnost določitve višinskih razlik, so dobljene višinske razlike privzeli za prave vrednosti. To testno traso so z nivelirjem Theis Telamat in fotoelektrično nivelmansko lato nivelirali sedemkrat. Merjenja so bila opravljena pri različnih vremenskih pogojih. Srednji pogrešek merjenja izračunan iz razlike med privzeto pravo vrednostjo in izmerjeno v~ed- n ostjo je znašal 0,52 mm. Taksno natančnost merjenja višinskih razlik so Geodetski vestnik 4/1989 195 Slika4 dosegli na delu testne trase, katerega dolžina je znašala 62,5 m. Iz teh podatkov so izračunali srednji pogrešek 1 km dvoj- nega nivelmana, ki znaša 1,47 mm. Približno tretjina merjenj odstopa od priv- zete vrednosti za več kot 0,5 mm. Glavni vzrok teh odstopanj je v konstrukciji kom- penzato rja, kar so ugotovili že med laboratorijskimi preizkusi. Nadaljnji razvoj tega sistema je odvisen od možnosti konstrukcijske izboljšave kompenzatorja. Ta izboljšava bi omogočila praktično uporabo merskega sistema, ki bi bil še posebej učinkovit pri motoriziranem preciz- nem nivelmanu, se merski proces skrči na pripravo merskega sistema za merjenje in postavljanje nivelmanske late v vertikalni položaj. 5. MERSKI SISTEM, KI SO GA RAZVILI NA INŠTITUTU ZA GEODEZIJO - ZVEZ- NA VOJAŠKA AKADEMIJA MUENCHEN 5.1 Merski sistem Merski sistem sestavljata glavni in doponilni instrument, ki ga lahko upravljamo dal- jinsko. Odčitek na lati odčitajo s pomočjo 196 z o SE lil p rn elektronike in izmerjena vrednost se s pomočjo mikro računalnika dalje obdela. Na sliki 4 je prikazan princip in sestavni deli merskega sistema, s katerim lahko izvedejo avtomatizacijo niveliranja. Glavni instrument predstavlja nivelir (glej sliko 5), ki je opremeljen z elektroniko, ki jo sestavljata oddajnik in sprejemnik (SE). Ta elektronski dodatek predstavlja osnovo merskega sistema, saj z njegovo pomočjo izvedemo celotni proces merjenja. Z gum- bom (K) upravljamo, s pomočjo signala, stopenjski motor (M) na lati. Nivelir je opremljen še s kontrolnimi in funkcijskimi gumbi, ki jih uporablja operater. Lata (L) je dopolnilni instrument, ki jo ses- tavlja analogno- digitalen merski sistem. Ta merski instrument je sestavljen iz okrogle merske palice (S) in merske glave (A). Na mersko glavo je pritrjena vizirna tarča (glej sliko 6), ki jo operater naravna tako, da se prekriva z nitnim križem nivelirja. To deseže z vrtenjem gumba (K), s katerim upravlja stopenjski motor (M), ki premakne mersko glavo (A) na željeno mesto. Ko doseže, da se vizirna tarča prekriva z nitnim križem nivelirja, operater s pritiskom na gumb ukaže odčitavanje izmerjene vrednosti na lati. Vrednost odčitka lahko prebere na zas- lonu (D), ki je nameščen na inštrumentu na lati. Odčitana vrednost se zabeleži v mik- roprocesor. Program v mikroprocesorju vsak odčitek popravi za popravke, ki so posledica neenakomerne 'razdelbe' late, ki jo predhodno kalibriramo v labora-toriju, nevertikalno postavljene late in popravek zaradi spremembe dolžine late, vzrok katere je lahko različna temperatura v času merjenja in kalibriranja late. Da lahko izračuna te popravke izmerjene višinske razlike, se istočasno z registracijo položaja merske glave (A), odčitajo vrednosti, ki jih kažejo naklonomer (P) in tri temperaturna tipala (T), ki so pritrjena na lati. Tako popravljena izmerjena vrednost se lahko zabeleži na poljuben medij (kasetni trak, diskete ali prenosni računalnik) direktno na dopolnilnem instrumentu (lati) ali se preko oddajnika in sprejemnika prenese do glavnega instrumenta (nivelir- j a). Celoten sistem zajemanja podatkov je zamišljen tako, da lahko delamo z več latami (največ 8). Sam merski postopek, pri uporabi tega merskega sistema, se za operaterja bistveno ne spremeni, odpade pa odčitavanje na nivel- manski lati in zapisovanje izmer- jenih vrednosti. Računanje poprav- kov, zaradi vplivov sistematičnih pogreškov na izmerjeno vrednost, tudi ne zahteva dodatnega časa. Glede na Slika 6 različne možnosti registriranja izmerjenih vrednosti, obstaja možnost on-line izrav- nave izmerjenih vrednosti na terenu. 5.:2 Merski sistem late in vizirainje Kolikšne so realne možnosti izvedbe zgoraj opisanega merskega sistema, je odvisno predvsem od kvalitete merskega sistema late. Ta merski sistem bi moral izpolnjevati sledeče pogoje: - velika natančnost merjenja, pri čemer na bi bil srednji pogrešek enega odči­ tek 0,01 mm - velik merski doseg (od 3 - 100 m) - velika hitrost izmere 1 O m/s s· s· • • • Slika 7 Geodetski vestnik 4/1989 197 - neobčutljivost merskega .sistema late na vremenske pogoje (dež, ekstremne temperature in prah) - kompaktnost in odpornost merskega sistema late - majhna teža - majhna poraba električne energije T ovama Newall je izdelala merski sistem Spheosyn, ki ga sestavljajo naslednji elementi (glej sliko 7): - nosilna cev (3) iz nemagnetnega jekla, ki je napolnjena s kroglicami (2) iz feromagnetnega jekla premera 13 mm - merska glava (4), ki jo sestavljajo ok- rogle tuljave, s katerimi zaznamo spremembd indukcije - elektronika za pretvarjanje izmerjenih veličin v meterski sistem in digitalni zaslon Merski sistem Spherosyn deluje po analog- nem postopku. Tako je registrator poti (4), ki jo opravi merska glava, sestavljen iz od- dajnih (5) in sprejemnih tuljav (6). Vse tul- jave so nameščene na isti osi, ki je paralelna k osi, ki povezuje središča kroglic. Vsako oddajno tuljavo sestavlja 6 x 4 delnih tuljav, ki so zaporedno vezane. Podobno je skonstruirana vsaka sprejemna tuljava. Dolžina vsake delne tuljave znaša d/4, k}Elr je d=13 mm (premer kroglic). Če oddajno tuljavo napajamo z izmenično napetostjo U1, potem se pri premiku merske glave za vrednost x proizvede fazno premaknjena izmenična napetost U2. Pove- zavo med obema vrednostima dobimo s sledečimi enačbami: u, = a, • sin l..v-t) Us,, a,, · sin ( w· t + 2 .JT. n + ~) in x = n· d + .a .C. = r/1 · d / 360• 198 Sprememba poti x je sestavljena iz n-krat- nika premera kroglic in ostanka delta. Os- tanek delta dobimo iz izmerjenega faznega premika fi. Pri uporabi tega merskega sistema v praksi ima velik vpliv tudi način viziranja. Operater mora imeti možnost, da lahko pri daljinskem krmiljenju vizirne tarče uporabi za grobo viziranje večjo hitrost stopenjskega motorja. Poleg tega naj bi pri finem vizi ran ju oziroma naravnavanju vizirne tarče dosegli vtis koin- cidiranja na mikrometru. Vse te zahteve so izvajalce postavile pred dejstvo, da morajo izdelati takšen motor, da bo lahko izpolnil zgoraj navedene zahteve. Stopenjski motor bi v splošnem moral izpolnjevati sledeče pogoje: - hitrost delovanja 0,1 mm/s - 600 mm/s - poraba električne energije 1A - natančnost nastavitve 0,01 mm 5.3 Procesno krmiljenje in zajemanje Pri realizaciji avtomatskega sistema za ni- veliranje so v veliki meri uporabili mikroele- ktroniko. Predvsem so izkoristili umetno in- teligenco mikroprocesorjev in dejstvo, da je digitalno obdelan siganl neobčutljiv na razne motnje. Tako so analogne signale pretvorili v digitalne in le-te obdelali. S pret- vorbo analognih siganlov v digitalne so se rešili problema brezžičnega prenosa podat- kov med glavno in dopolnilno postajo. Nizka cena mikroprocesorjev je omogočila, da so procesorski sistem razdelili na dva samostojna dela - kontrolni in podatkovni sistem. Tako so dosegli optimalno izrabo posameznih delovnih korakov in poenos- tavili posamezne funkcije, ki bi bile v nasprotnem primeru preveč kompleksne. Pri tem je predvsem mišljen poenostavljen interaktiven dialog med operaterjem in merskim sistemom, alfanumerični prikaz iz- merjenih veličin, podane kontrole in samonadzor instrumenta. Rezultat vseh teh prizadevanj je robusten, lahko upravljiv in kontroliran sistem za niveliranje. Ker vgrajena mikroelektronika porabi malo električne energije, so za izvor napetosti lahko uporabili male baterije, ki zagotavljajo z enkratnim polnjenjem nemoteno delovanje merskega sistema preko celega dneva. Uporabljena programska oprema je skonstruirana tako, da omogoča nadaljnji razvoj in spremembe, ne da bi morali poseči po novi strojni opremi. Funkcionalno povezavo posameznih delov merskega sistema so dosegli z uporabo mikroprocesorjev, ki omogočajo sprotno prilagajanje glede na nepredvidljive spremembe, ki so se pojavile med razvojem in terenskim testiranjem merskega sistema. Na sliki 8 je predstavljen pregled modular- nega multiprocesorja v CMOS - tehniki. Centralno enoto sestavlja NSC - 800 mik- roprocesor, katerega naloga· je, da ukaze posredovane preko tastature in krmilne im- pulze dekoderja obdela in koordinira 9 Slika8 povezavo z merskim sistemom late. Remote 1 in 2 sta dva mikroprocesorja vključena v merski sistem late, ki krmilita premikanje vizirne tarče in zagotavljata zajemanje podatkov o temperaturi in nagnjenosti sis- tema lat. Preko digitalne povezave je vzpostavljen dialog med obema instrumentoma in s pomočjo alfanumeričnih znakov in tipkov- nice tudi z operaterjem. Vsi ukazi, ki jih operater posreduje instrumentu preko tasta- ture (glej sliko 9), procesor pretvori v digitalen zapis in ga posreduje dopolnil- nemu instrumentu. Tako je omogočena obojestranska komunikacija s krmilnim sis- temom na dopolnilnem instrumentu, pri zajemanju podatkov in obdelavi podatkov. Glavni instrument omogoča centralno zajemanje podatkov, čeprav nimamo Geodetski vestnik 4/1989 199 priključenega zunanjega spomina. Brezžična daljinska povezava omogoča iz- menjavo informacij in podatkov med glav- nim in dopolnilnim instrumentom na razdalji do 100 m. Funkcije, ki jih mora opravljati dopolnilni instrument so usklajene s pomočjo dvoj- nega mikroprocesorskega sistema. Takšno rešitev je narekovala množica operacij, ki jih mora dopolnilni instrument opraviti v istem času. Tako je en procesor namenjen za dekodiranje signala merskega sistema, s tem povezanim prikazom položaja merske glave in optimalno zajemanje izmerjenih količin. Naloga drugega procesorja je ob- delava ukazov operaterja, ki se nanašajo na krmiljenje stopenjskega motorja, zajemanju podatkov o nagibu late, temperaturi in napetosti baterij. 5.4 Nadaljnji razvoj merskega sistema za avtomatsko zajemanje podatkov niveliranja Merski sistem late in centralna enota sta dokončani. Opravljeni so tudi laboratorijski in terenski testi, ki so pokazali, da lahko takšen merski sistem uporabljajo tudi za precizni nivelman. Razbremenitev opazovalca in dejstvo, da ne potrebujemo več zapisnikarja so vsekakor pozitivni 200 8 čH'.fHTI • 080 [l [TI[!]~ 0 0 0 El kriteriji, ki govorijo v prid predstavljeni možnosti avtomatizacije nivelmana. Nadaljnji razvoj je usmerjen predvsem na povečanje hitrosti merjenja in izboljšanje možnosti viziranja. Natančnost viziranja so poizkušali izboljšati z uporabo graviranih ploščic in s tem dosegli, da lahko pri viziran- ju izkoristijo Moire efekt. Prvi preizkusi so pokazali, da se natančnost viziranja pod- voji. Naslednji problem, ki ga želijo rešiti z nadaljnjim razvojem merskega sistema, je upoštevanje vpliva refrakcije na izmerjene količine. Ta problem naj bi rešili z namestit- vijo dodatnih temperaturnih tipal, ki bi bila nameščena na različnih nivojih merskega sistema. Iz dobljenih podatkov o temperaturi zraka na različnih nivojih in uporabljenega modela, bi lahko izračunali popravke izmerjene količine zaradi vpliva refrakcije. Če bo strokovnjakom uspelo rešiti ta problem, se bo povečala natančnost merjenja, oziroma bodo dovoljene daljše maksimalne vizure pri preciznem nivel- manu. Nadaljnji razvoj elektronskih sestavnih delov in njihova uporaba (na primer upraba čipa NSC - 81 O) bo omogočila, da bodo sedanje mere merskega sistema in težo zmanjšali in tako bo opisani sistem postal še bolj priročen za uporabo na terenu. 6. ZAKLJUČEK V Zvezni republiki Nemčiji in verjetno tudi v ostalih razvitih državah posvečajo veliko pozornosti, dela in znanja razvoju av- tomatskega sistema za niveliranje. Prvi rezultati tega dela so dokaj vzpodbudni in verjetno ni več daleč čas, ko bodo ti sistemi postali povsem uporabni in zreli za serijsko proizvodnjo. Na ta način bodo avtomatizirali merski postopek - geometrični nivelman, ki velja za enega najtrših orehov pri av- tomatiziranju merskih postopkov v geodeziji. Torej je avlomatiziranje nivel- mana postavljeno na realne temelje. Nam pa ostane upanje, da bomo tudi mi nekoč lahko užili sadove tega dela. Geodetski vestnik 4/1989 201 VIRI: Beckers H., Kuhr H. - H., Rumpf W. E.: Automatische Daten - erfassung und - auswertung beim Praezisions - nivellement, AVN - 5, Karlsruhe 1979 Caspary W.: Zur Automatisierung des Nivellements, ZFV- 9/10, Muenchen 1988 Caspary W., Heister H., Kurz 8.: Ein Beitrag zur Automatisierung des geometrischen Nivellements, ZFV - 8, Muenchen 1986 Caspary W., Heister H.: Ein Automatisiertes Nivellirsystem, ingenieurvermessung 88, Band 1, Bonn 1988 Holtz E.: Der Laserstrahl in Verbindung mit einem selbsthorisontierenden Nivellier, ZFV - 2, Muenchen 1970 Huther G.: RENI 002 A und NI 002 A - zwei neue Prazisions - Kompensatomivelliere, JR - 4, Jena 1988 Kahmen H.: Elektronische Messverfahren in der Geodesie, Herman Wichman Verlag, Karlsruhe 1978 Kogoj D.: Stanje razvoja geodetskega instrumentarija, Geodetski vestnik - Tehnološka podpora geodetske stroke, Maribor 1988 Schlemmer H.: Zur digitalen Ablesung an Nivellierlatten, AVN - 1, Karlsruhe 1987 Wenzel S.: Das Aachener Laser - Nivelliergerat mit automatischer Registrierung, AVN -11, Karlsruhe 1970 Wueller H.: Ein Messystem zur Automatisierung des geometrischen Nivellements, AVN - 4, Karlsruhe 1988 Zupančič P.: Elektronski nivelir Zeiss RENI 002 A, Geodetski vestnik - Tehnološka podpora geodetske stroke, Maribor 1988 AVN-Allgemeine Vermessungs - Nachrichten ZFN - Zeitschrift fur Vermessungswesen JR - Jenaer Rundschau Prof. dr. ALOJZ PODPEČAN 14. marca 1990 smo se na pokopališču v Celju poslovili od našega profesorja dr. Aloj- za Podpečana. Rojen je bil 12. aprila 1906 v Celju. Realno gimnazijo je obiskoval v Celju, kjer je leta 1926 maturiral. Istega leta se je vpisal na tehniško fakulteto Univerze v Zagrebu in tam diplomiral leta 1931 :za geodetskega in kulturno-tehniškega inženirja. V tem času zanj v Sloveniji ni bilo dela. Zato je odšel - tako kot številni drugi - v Srbijo. Tam se je strokovno uveljavil pri geodetskih delih, najprej je služboval v ministrstvu za finance v Beogradu v oddelku za kataster in državna posestva. Opravljal je geodetska dela pri merjenju mest Djakovica in Užice ter geodetsko izmeril nekoliko vasi v Srbiji. V letih 1934 do 1937 je bil šef okrajne sekcije za novo merjenje. Leta 1939 je vodil geodetska in agrarnotehnična dela ob raz- lastitvi veleposestnika Thurn-Taxisa v Del- nicah. V letih 1942-44. je vodil v Kostolcu geodetska dela pri raziskovanju lignitnih ležišč, gradnji termoelektrarne in drugih odgovornih projektih. Po vojni je delal najprej v komunalnem od- delku izvršnega ljudskega odbora v Beo- gradu pri obnovi mestne trigonometrične mreže. Vrnil se je v Slovenijo, kjer se je leta 1946 :zaposlil v Projektivnem zavodu, nato pa v Geodetskem zavodu v Ljubljani. Pri gradnji proge Šamac-Sarajevo je bil predavatelj na tečaju za pomožne tehnike. Od leta 1948 do 1952 je bil profesor na Gradbeni srednji šoli v Ljubljani. S tem je začel svoje bogate strokovne izkušnje prenašati na mlajše generacije. V tem času je bil še honorarni predavatelj na geodet- skem odseku tehniške fakultete, leta 1953 pa je imenovan za docenta na tehniški viso- ki šoli v Ljubljani za predmete: geodetska merjenja, izdelava topografskih načrtov, geodezija v inženirstvu in kartografija. Kmalu se je posvetil predvsem kartografiji, ki ji je ostal zvest vse življenje. Svoje znanje je nenehno bogatil tudi s stiki s tujino, s strokovnim in :znanstvenim delom v obliki referatov na različnih posvetovanjih in pisanjem učbenikov. Leta 1952 je bil na izpopolnjevanju v prak- tični kartografiji v Geografskem inštitutu JLA v Beogradu, leta 1953 pa na izpopolnjevan- ju v izdelavi pomorskih kart v Hidrograf- skem inštitutu v Splitu. Bil je tudi na študijskem potovanju v Švici, Avstriji in Nemčiji, kjer je proučeval delovne metode pri geodetskih merjenjih, izdelavi topografskih načrtov in njihovi reprodukciji. Aktivno je sodeloval na prvem kongresu geodetskih inženirjev in geometrov v Zagrebu leta 1953. V naslednjih letih je bil honorarni inšpektor na Gradbeni srednji šoli in član izpitne komisije za strokovne izpite geodetskih inženirjev in geometrov. Leta 1958 je bil habilitiran, leta 1959 pa izvoljen za izrednega profesorja za karto- grafijo in izdelavo topografskih načrtov, leta 1965 pa za kartografijo in geodezijo v inže- nirstvu. Referate in predavanja je imel na II. kon- gresu geodetskih inženirjev in geometrov v Ohridu, posvetovanju o kartografiji v Beogradu, konferenci o inventarizaciji komunalnih naprav v Ljubljani, mednarod- nem simpoziju o uporabi geodezije v grad- beništvu v Sofiji in znanstvenemu kolokviju ob desetletnici kartografije na Tehniški univerzi v Dresdenu. Kartografijo je predaval v šolskem letu 1960/61 tudi na geografskem oddelku Filozofske fakultete v Ljubljani, na Geo- detski fakulteti v Zagrebu pa je imel v letu 1965/66 predavanja iz predmeta evidenca nadzemnih in podzemnih komunalnih ob- jektov. Na geodetsko-komunalnem oddelku FAGG, kjer je bil redno :zaposlen, je pre- daval tudi izvajanje urbanističnih načrtov, Geodetski vesfnik 4/1989 203 osnovne državne izmere in kartografije, državno izmero, tehnično risanje, agrarne operacije in uporabno geodezijo. V šolskem letu 1962/63 pa je bil predstojnik geodet- ske-:komunalnega oddelka. Predaval je tudi pri izrednem višjem študiju geodezije v Ljubljani in Mariboru, na podiplomskem študiju iz regionalnega prostorskega planiranja ter na podi- plomskem študiju geodetske fakultete v Zagrebu. Prof. Podpečan je sodeloval tudi pri sestavi splošnega slovarja slovenskega knjižnega jezika. Napisal je dvoje kvalitetnih skript: Kartografija in Topografski načrti, knjigi Primenjena geodezija in Terenski relief, vrsto referatov, Zflanstvenih in strokovnih ter poljudnih člankov in recenzij. Leta 1968 je na Geodetski fakulteti v Zagre- bu z disertacijo Prispevek k proučevanju deformacij in kartometrijskih problemov na geografskih in tematskih kartah potrdil svoje znanstveno delo z doktoratom tehniških znanosti s področja kartografije. Leta 1969 je bil imenovan za rednega profesorja za kartografijo. V priznanje za njegovo delo mu je Zveza geodetskih inženirjev in geometrov podelila naslov častnega člana. Profesor Alojz POdpečan je sodeloval pri vzgoji številnih generacij geodetov in kar- tografov, ki so postali nosilci razvoja slovenske kartogarfije. Bil je strog, a dos- leden in pravičen učitelj. Pod resno in strogo lupino pa je skrival dobro srce ter prijaznost in iskreno pripravljenost za sodelovanje in pomoč. Profesor Alojz Podpečan je živel ustvarjalno in polno življenje, svoje delo je zapustil nam in preko nas vsem prihodnjim generacijam. Spomin nanj in njegovo delo bo z nami živel naprej. Dr. Branko Rojc 204 Geodetski vestnik 4/1989 IVAN KRČA Vročega poletnega dne • 6. avgusta 1990 • smo se na ljubljanskih Žalah poslovili od nenadoma preminulega Ivana Krče, geo- metra v pokoju. Rodil se je 2. maja 1912 v Retjah-Trbovlje, kjer je tudi končal šest razredov osnovne šole. Srednješolski študij je opravil na Real- ki v Ljubljani. Za geometra je diplomiral leta 1932 na Geometrskem odseku Tehniške srednje šole v Ljubljani. Prvo službo je nastopil, tako kot večina slo- venskih geometrov njegove generacije, pri novi katastrski izmeri v Srbiji. Po nekaj letih uspešnega dela na podeželski izmeri v ok- rajih G: Milanovac, Bajina Bašta, Užice, De- spotovac in Svilajnac, je bil leta 1937 preraz- porejen na strokovno zahtevnejšo mestno katastrsko izmero, ki jo je opravljal tudi iz- ven Srbije. Predviden je bil za izmero mesta Ljubljane, kar pa takrat ni bilo realizirano. Poslan je bil na izmero mest Varaždina in Subotice, kjer je delal do začetka leta 1941, ko je bil premeščen na Katastrsko upravo Črnomelj. Po vojni je sprva delal v Ministrstvu za goz- darstvo in lesno industrijo LRS na raznih vodilnih mestih. Bil je šef odseka za gozdni kataster, predstavnik tega ministrstva v Ko- ordinacijskem geodetskem svetu Geodet- ske uprave pri vladi LRS, član sveta vlade LRS za kmetijstvo in gozdarstvo, načelnik oddelka za kapitalno izgradnjo in disci- plinski tožilec. Ko se je leta 1952 zopet vrnil v geodetsko katastrsko službo v Ljubljani, se je kot šef Katastrsk<:ga urada Ljubljana, z vso vnemo lotil prenove službe, da bi dosegel stanje, kot so ga imela druga jugoslovanska mesta. Iz njegovega dolgoročnega programa prenove. ki je bil verificiran tudi s strani Komisije za geodetska vprašanaj OLO Ljubljana, je bilo ob njegovi upokojitvi leta 1967 že izvedeno. Postavljena je bila natančnejša mestna geodetska mreža, na novo je bilo izmerjenih in pravno uveljav- ljenih 13 mestnih katastrskih občin. Vzpos- tavljen je bil sistem opravljanja vseh meritev z geodetske mreže, ki se je v ta namen začela tudi sistematično vzdrževati. Izvirno je rešil latentno slabost sprotne pravne uvel- javitve novih izmer. Svoje izkušnje pri tem delu je že po upokojitvi, leta 1967 publiciral v geodetskem društvenem glasilu• Bilten štev. 1/1967. Za zasluge v gozdarstvu je prejel red za narod III. stopnje, za zasluge v geodetski službi pa red dela s srebrnim vencem ter legitimno priznanje visoke strokovne izo- brazbe v upravni službi. Ivana Krčo bomo ohranili v trajnem spominu kot dobrega prijatelja ter vestnega delavca z izrednimi človeškimi lastnostmi. Matija Klarič Geodetski vestnik 4/1989 205 V SLOVO Poslovil se je naš sodelavec, tovariš in pri- jatelj Žiga Drinovc. Še do nedavnega je bil naš delovni tovariš v Republiški geodetski upravi za področje katastrov in evidenc komunalnih naprav, stavb in stavbnih zemljišč. Lansko leto se je upokojil, nihče med nami pa si ni mislil, da bo že letos slovo dokončno. Prav je, da si obudimo spomin na njegovo strokovno pot. Žigovo življenje se je pričelo 1921. leta v Ljubljani. Na ljubljansko univerzo se je vpisal v začetku zadnje vojne. Zaradi inter- nacije v Gonrasu je s študijem v vojnem času prenehal. Po 'vojni in po dveletnem vojaškem roku se je vpisal na geodetski odsek v Ljubljani in 1956. leta diplomiral. Nastopilo je večdesetletno obdobje dela v stroki in geodetski službi. Do leta 1959 je delal na osnovnih geodet- skih mrežah na Geodetskem zavodu; do leta 1960 na ekspropriacijah pri Želežni- škem podjetju; do leta 1965 kot načelnik za gradbene in komunalne zadeve v občini Jesenice; do leta 1979 polnih 14 let, je bil načelnik katatrskega urada oziroma občin­ ske geodetske uprave na Jesenicah; kon- čno do leta 1989 kot samostojni svetovalec na Republiški geodetski upravi. V svojem strokovnem in upravnem delu je bil vzoren, moderen in napreden. Kot prvi v Sloveniji je realiziral zamisel grafičnega in- formacijskega sistema. Njegov Atlas Jesenic je bil prvi grafični prikaz komunal- nih naprav v naselju in je vseboval tudi tiste elemente, ki so bili kasneje vgrajeni v današnje evidence ROTE in EHIŠ. Med prvimi je bil tudi pri uvajanju nume- ričnih katastrskih izmer in dopolnitvah teh izmer s podatki, ki se danes vodijo v zbir- nem katastru komunalnih naprav. To je tudi eno izmed področij njegovega kasnejšega dela. Svoje strokovno znanje, ki mu je treba do- dati tudi sposobnosti in voljo za sodelo- vanje z geodeti iz sosednjih držav, je uporabil na svojem zadnjem delovnem mestu v Republiški geodetski upravi. Njegovi sodelavci smo to znali ceniti. Usoda ubira svoje poti. Danes se od Žige poslavljamo; vendar bo v naših pogovorih in spominih še vedno prisoten, tudi kot prijateLJ in razsoden človek umirjene be- sede. Zal nam je ob tem slovesu; sožalje pa izrekam tudi vsem njgovim domačim. Anton Lesar 206 Geodetski vestnik 4/1989