Edini slovenski dnevnik | I Jk ^^J A T| / |T| JL lii The cnly Slovenian daily []] I-:v Zedinjenih državah.A ■ _ I /j^ ^^^ I ^J / m fi ■ H ■ & in the United StatesJ3L Velja za vse leto... $3.00 * ■ ^ ^ ^ ^ JL W V/ X-r jL JL ^ Issued every day except 0-: Ima 10.000naročnikov:- fj] T. A . , , , [J] -: Sundays and Holidays[I) _r^^-^-gg ^ slovenskih delavcev v Ameriki. _ TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., nnder the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT NO. 128. — ŠTEV. 128. NEW YORK, TUESDAY, JUNE 2, 1914. — TOREK, 2. JUNIJA, 1914. VOLUME XXII — LETNIK X THE CANADIAN GOVERNMENT TENDER EUREKA WITH PILOT; ALONG-SIDE THE EMPRESS OF-IRELAND JN THE STLAfWflENCEi RIVER—TV^KER POINT -ANT? RJMOU3KI IN THE DISTANCE.^ 1 o ©PHOTO Br UMDreWOOO UNDERWOOD. I Pričela se je preiskava glede katastrofe v St. Lawrence-reki. ADMIRALITETNO SODIŠČE BO DOGNALO, KAJ DA JE PRAVZAPRAV POVZROČILO STRAŠNO KATASTROFO. — ZASTOPANI BOSTA CANADA IN VELIKA BRITANIJA. ZA KAPITANE. V KOLIKOR JE ZNANO DOSE DAJ, JE OST SIDRA Z VELIKO SILO RAZPARALA CELO LADIJO. — DOSEDAJ SE JE IDENTIFICIRALO KAKIH 100 MRTVECEV. Montreal, Canada, 1. junija.— Preiskava glede katastrofe, vsled katere ne je potopil parni k "Km-pri*JM» of Ireland", se Im pričela od strani canadske vlade v torek, dne !>. junija v Montrealu. Tozadevno izjavo se je podalo, danes v uradu Canadian Pacific, Co., ki je lastniea potopljene la-j dije. Preiskavo bosta vodila dva zastopnika eanadske in dva angleške admiralitete. Prva dva člana preiskovalne oblasti bo imenovala vlada dominiju, druga dva pa angleška vlada. Opaziti je že gibanje, ki kaže, da bo prišlo v preiskovalnem sodišču admiralitete do ostrili spopadov. Mornarji, uradniki in za-1 stopuiki trgovskih interesov sil ImkIo s« gli v lase in vsaka skupina se bo potegnila za kapitana j svoj • utrinke. Na eni strani se J dol/i kapitana Kendal I a, ki je vo-' dil 'Empress of Ireland', na drugi (a poveljnika norveške ladije, Oba kapitana pa se dolžita drug drugega. Kendall izjavlja, da je stala njegova ladija skoro popolnoma pri miru ter da se je *Stors-dad zaletel vanjo, daairavno se ga je opozorilo na nevarnost. Anderson pa pravi, da j«1 vozila 'Empress" n prHC-jjšno naglico ter dM je ta nagliea preprečila namen "Storsdada tla ob tie i v nastali luknji ter s tem prepreči uapolnj#nje z vodo. Na izjave nekaterih preživelih, da je le malo ljudi rešilo z re-1 Milnimi eel ni "Storsdadaje od-govoril Andertton, da ne govori za to niti eno dejstvo. Njegovi ljudje so storili vse, kar je bilo v njihovi moči, da priskočijo ponesrečencem na pomoč. Ostra ost sidra, ki je molela iz sprednjega dela norveškega .parnika, je povzročila, da je zavzela katastrofa tako ogromen obseg. Na koncu sidra je bilo o-paziti sledove krvi. Predpriprav« za preiskavo so v polnem teku. Quebec, Canada, 1. junija. — Identificiranje nirfvili je danes dobro napredovalo. Izmed 188 mrtvecev, katere je včeraj prive-del semkaj vlačilni čoln 4'Lady Grey", se jih je dosedaj identi-| ficiralo po sorodnikih in prijate-! I jih kakih 100. Truplo angleške-I ga igralca Laurence Irvinga so i našli včeraj na zapadni obali St.. Lawrenee-reke. Njegov obraz je bil popolnoma razmesarjen terse j'- dognalo identiteto potom prstana na desni roki. V eni roki je držal kos nočne obleke, o kateri s':* domneva, da je bila last njegov«1 žene, s katero je šel skupno v smrt. Poveljnik Twecdie angleške bojne ladije ' Essex"', ki je pomagala pri reševanju ponesrečen-] cev, je danes izjavil, da bo skoro nemogoče dvigiti ponesrečeni par-neniogoče dvigniti ponesrečenipar-nik. Treba ga bo razstreliti z ladija ovirala parobrodarstva. Kapitan Pouliot vladnega parnika "Lady Evelyn" je danes j sporočil, da je v petek zvečer našel ladijski zapisnik "Empress of Ireland", Najbrž ga je bil vzel s seboj prvi častnik. Stavka. Palermo, Sicilija, 1. junija. — Včeraj so zastav kal i delavci žve-plenih rudnikov in razdejali v Porto Erapedocle skoraj polovico vasi- Zažgali so skladišča za žveplo, porezali brzojavne žice in razdrli na vec mestih železniško progo. Ker policija sama ni mogla ničesar opraviti, so poklieaii vojaštvo na pomoč. Velika stavka v Petrogradu. , Petrograd, Rusija, 1. junija. — Več kot 100.000 tovarniških delavcev je danes zastavkalo v protest proti procesiranju stavkar-jev, katere je pri zadnji stavki aretirala policija. Danes je prišlo do par spopadov med delavci in policijo in sicer v času, ko so hoteli stavkarji korakati v sprevodu v mesto. LAUREMCE IRV1NO: AMD HIS WIFE (MABEL HACKNEY) Današnja slika nam kaze različne prizore z grozne kata-| strofe v St. La\vrence-r?ki. Na gorenji sliki vidite nesrečni parnik "Empress of Ireland"; takoj spodaj pa poškodbe, katere so bile prizadete ladiji vsled kolizije. Sred-j nja slika nam kaže slavnega, angleškega igralca Laurence Irving-a in njegovo ženo, ki sta oba našla smrt v va- j lovili. Na sliki vidite razventega tudi • canadski vladni pa rnik "Eureka", ki je vodil reševalna dela po katastrofi ter poveljnika nesrečnega "Empress of Ireland", kapitana Kendalla CAPTA1M KENDALL OF THE EMPJZESSqf IRELAND Izbruh ognjenika. Velike škode ne more povzročiti, ker so ljudje v bližini zelo redko naseljeni. Oficielno poročilo. Redding, Cal., 1. junija. — Mount Lassen, eden izmed gorskih velikanov v Sierra Nevadi med Plumas in Skasta County, ('al., je začel zopet bljuvati. Pri vrhu gore se je odprlo novo stransko žrelo, iz katerega vre lava, pepel in žveplo. Škod'* ne more veliko napraviti, ker v podnožju ne stanuje razen gozdnih čuvajev in pastirjev skoraj nobeu človek. Mount Lassen je visok 10.4-17 čevljev. San Francisco, Cal., L junija. Gozdni nadzornik W. J. Hushing je poslal v tukajšnji urad zvezne gozdne uprave sledeče poročilo: — Dne 30. maja ob poti uri popoldan j* začel bljuvati ognjenik Mount Lassen. Ob strani se je odprlo 25 čevljev široko in 40 čevljev dolgo žrelo. Bližnja okolica je pokrila dva čevlja na debelo s peskom in kamenjem. Dosedaj povzročena škoda je malenkostna. Kronanje japonskega cesarja. Tokio, Japonsko, 2. junija. — Kronanje japonskega cesarja Yoshihita se 1>o vršilo žele prihodnje leto meseca novembra. — Slavnost so preložili zaradi smrti cesarice vdove. Umor iz ljubosumnosti Jamestown, N. Y., 1. junija. — Danes je ustrelil ('has. E. AVeeks dinarja G. Ganey-a. Takoj nato je telefoniral šerifu in dal za? preti. Ganey je baje hodil za njegovo ženo in jo pri vsaki priliki nadlegoval. Weeks je zelo bogat trgovec in je brat prejšnjega tn-kajsnega župana. C«* Resignaciia kabineta. Angleške sufragetke. —o- Francoski kabinet bo odstopil, ker ne more kontrolirati večine v poslanski zbornici —o— OPUSTOŠENA CERKEV. Na licu mesta so pustile sufragetke svojo literaturo. Zgorelo je vse razen dragocene knjige. Pariz, Francija, 1. junija. — V današnji kabinetni seji je sklenil francoski kabinet, kateremu načeljuje .Gaston Doumergue, re-signirati. Jutri se bo vršila še ena seja, in pri ti1 j priliki bodo podali ministri svojo oficijelno izjavo. Odstopili bodo baje zara-ditega, ker ne morejo kontrolirati večine v poslanski zbornici in se tudi ne morejo zediniti glede triletne vojaške službe. Zbornica se jutri sestane. Ministrski predsednik Doumergue je rekel danes v svojem govoru, tla je kabinet rešil svojo nalogo in da bi bilo prav, če bi prešla vlada v druge roke. Prihodnji ministrski predsednik bo skorajgotovo prejšnji minister za javna dela, Rene Vivia-ni. On je ena izmed najvplivnejših oseb na Francoskem in ima povsod, š ■ celo med monarhisti, dovolj prijateljev in pristašev. Po prepričanju je socialist. Leta 18^9 je bila sprejeta njegova zakonska prfdloga, potom katere so dobile ženske pravico opravljati odvetniško službo. Star je 51 let in je izvrsten govornik. Henley, Anglija, 1. junija. — Oddelek sufragetk je zažgal da* nes St. Marien farno cerkev v Margrove. Razen stolpa je zgorelo vse. Cerkev, sezidana leta Iz Avstrn-Ogrske. Cesar Franc Jožef je odpotoval v Išl. Strašen zločin. Ogrski grof pride v Ameriko. —o— Dunaj, Avstrija, 1. junija. — Cesarjevo zdravstveno stanje se je že tako zboljšalo, da bo koncem tega meseca odpotoval v letovišče Išl. Iz zdravniških buleti-nov je razvidno, da je kašelj popolnoma pojenjal in tla monarh ponoči še precej dobro spi. V Išlu ostane do jeseni. *lz vasi Pikulice, Galicija, poročajo o groznem zločinu. V hišo nekega tamoenjega trgovca so vlomili trije roparji, pobili s puškinimi kopiti njega, njegovo ženo, tri otroke in eno deklo; hi-| šina je sinrtnonevarno rarijena. O zločincih nimajo nobenega sledu. Budimpešta, Ogrsko, 1. junija. Ker je Frane Kossuth umrl, je postal grof Karolyi načelnik ogrske neodvisne stranke. Kot tak, namerava priti tekočega meseca zopet v Združene države in nabrati med tamošnjimi Ogri kolikor mogoče veliko denarja za prihodnje volitve na Ogrskem. Nazaj grede se bo ustavil v Parizu. Za vsebino oglasov ni odgovorno ne uredništvo ne upravništvo. 1538, je bila polna najraznovrst-nejših dragocenosti; o njej je bil tudi spomenik Thomasa Bava. Poleg pogorišča so pustile divja-kinje kup literature, železno kladivo in košček papirja z napisom: — Nehajte že enkrat preganjati ženske! Ognjegasci so rešili samo neko dragoceno knjigo, drugo je pa vse zgorelo. 400 let stari zvonovi, ki so se stopili v ognju, so bili neprecenljive vrednosti. / ' ■ t - „ STERN"AND PORT SIDE OP THE "EMPRESS OF IRELAND SHOWING iVSMEW^S RAMMED BY THE NORWEGIAN COL-CTER STOftSTAD. Pogajanja v Niagara Falls ne napredujejo. —o- Nesporazumljenje ter različna naziranja so privedla do mrtve točke pri pogajanjih. VDELEŽBA CARRANZE. Washington vstraja pri tem, da j se tudi on vdeleži pogajanj, do-čim so posredovalci proti. Niagara Falls, Out., 1. junija. Posredovalna pogajanja med Mehiko ter Združenimi državami so dospela do mrtve točke. Ameriški delegati in posredovalci se ne morejo zediniti glede gotovih stvari in radi tega tudi ne more-ja napredovati pogajanja. Glavna sporna točka je Carranza, o katerem nočejo posredovalci ničesar vedeti, dočim vstraja Washington pri tem, da se tudi on vdeleži pogajanj. Po današnji konferenci je objavil sodnik Lamar, da zahtevajo posredovalci od Carranze, da sklene premirje, nakar se ga bo pripustilo k konferencam. Združene države pa so nasprotno mnenja, da se ne more ničesar uspešnega doseči, dokler se ne pritegne k pogajanjem moža, ki kontrolira celo severno Mehiko. Vera Cruz, Mehika, 1. junija. Tukajšni agenti llamburg-Ame-rika parobrodne družbe so postavili danes poroštvo za 1,012,625 pezov kot jamsčino za denarne kazni parnikorna "Ypiranga'' in "Bavaria". Oba parnika bosta še danes odplula. Brez dvoma je, da bo v par dneh zopet obstajala redna železniška zveza z mehiškim glavnim mestom. Dospela so namreč poročila, da popravljajo Mehikanci progo. Težkoče obstajajo le pri železniškem mostu,' katerega so Mehikanci pognali v zrak. Epidemija. —o- V Auburn kaznilnici je obolelo kakih 1000 kaznjencev na škrla-tinki. Vzroki epidemije. Auburn, N. T., 1. junija. — Zdravniški štatb, ki nadzoruje epidemijo škrlatinke v Auburn kaznilnici, je dokončal danes preiskavo vseh 1400 kaznjencev ter izjavil, da kaže najmanj 1000 kaznjencev znake te bolezni. —• Preiskalo se je vratove, vendar pa se je le sedem bolnikov poslalo v bolnico. Med ženskimi kaz-njenei se je naštelo 67 slučajev, med njimi dvanajst, ki so precej resni. Generalni pravdnik Car-, modv je naročil upravi kaznilnice, da se ne sme odpustiti iz zavoda obolelih, kojili kazenski termin je" že potekel med tem časom. M Zelo čudno je dejstvo, da ni dosedaj obolel niti en paznik, da-siravno se nahajajo v neprestanem stiku s kaznjenci. Ker ni jet-niška bolnica urejena za epidemije. je tudi nemogoče izolirati bolnike. Washington, D. t1., 1. junija. Člani kabineta niso zanikali vesti, da se nahaja na poti iz New Yorka v Tampico velika pošilja-tev orožja za ustaše. Pred nekaj časa se je oficijelno naznanilo, da je Tampico prosto pristanišče. El Paso, Tex.r 1. junija. — Prijatelji civilnega governerja države Son ore so pričeli s protirevo-lucijo, ki se obrača proti generalu Obregonu. Glasi se, da se je vdeležujejo Yaqui-Indi^anci in agenti governerja Naytorcna so že prišli v El Paso, da nakupijo orožja in municije. Tudi do spopadov je že prišlo. Carranza je v imenu stranke kon-stitucijonalistov posvaril obe stranki, naj mirujeta v interesu ustaške stvari in Villa namerava baje odposlati čete v Sonoro. "GLAS NARODA"' 'Slumiic Daily.) Owned and published by the Sloven!c Publishing Co. 1 (a corporation.) PRANK SAKSER, President. JANKO PLEŠ KO, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer. | Place of Business of the corporation and addresses of above officers : S Cortland t Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. 2a celo leto velja list za Ameriko in Canado........................$3.00 " pol leta ....................... 1.50 " Efeto xa mesto New York........ 4.00 " pol leta za. mesto New York . -. 2.00 M Evropo Ka vse leto...........4.50 ......pol leta.............2.55 M " ** Cetrtleta............ l-"0 "GLAS NARODA" izhaja vsak dan _ iivaemii nedelj in praznikov. •GLAS NARODA" ("Voice of the People") tanned every day except Sunday« and Holidays. Subscription yearly $3.opi*i brea podpis« in osobncsti m o« priobčujejo. Deur aaj *e blagovoli pošiljati po — Money Order. Pri »premembi kraja naročnikov pro. •iroo, da ee nam tudi prejšnje bivalii^e naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in pošiljat vam naredite t« ^ naslov; "GLAS NARODA** * 82 Cortlandt St., New York City. _Telefoo MS Cortlandt._ Denarni patriotizem. —O— Mnogoopevani patriotizem naše buržuazije osvetljujeta z dokaj čudno lučjo dva dogodka zadnjega časa. Panamski prekop je brezdvomno kulturno delo prve, vrste. Ako so lahko Ainerikanci j na kaj ponosni, potem smejo biti na to stavbo, s katero se je dovršilo kljub vsem težkočam dolgo, pogrešano prometno zvezo med dvema morjema. Ju ravno to delo j se je izbralo kot žrtev brezobraz-' ne sleparije, ki lahko postane uso-j depolna v svojih posledicah. Gre1 se namreč za jeklene plošče in jekleno tramov je, katere se je potrebovalo za velike zatvorniee pri prekopu. Samoposebi umevno se je dalo naročilo slavni jeklarni v Pittsburghu, kajti kaka druga je-klarna bi ne mogla izvršiti tako velikanskih kosov. Pri natančni preiskavi, katero se je na srečo i odredilo, m- j.- izkazalo, da so bile i izdelane plošče i/, slabega materi-jala ter da > » s«1 nahajale v pomanjkljivem stanju. Raditega v jih je odklonilo in jeklurna je morala dobaviti novel plošče, ki so morale biti na vsak j način boljše izd.lane, kajti iz Washiugtona se je sedaj oticijel-no »poročilo, da se ni pri zatvor-nieah v panamskem prekopu uporabljalo nobenega pomanjkljivega jekla. Dajmo si predstavljati vso nizkotno podlost tega poizkusa sleparije. Ž. vnaprej si lahko mislimo, da je bila cena /a plošče in drugi materijal primerna, če ne eelo vis »ka. Tukaj gotovo ni bilo nobenega povoda, da se s slabim materijalom zeuači majhni draž-beni ponndek, kot se to dogaja pri drugih sličnih dobavah. Bil je najnižji pohlep po denarju, ki je napotil jeklamo, da je skušala < doseči poatben dobiček. Kaj pa bi zgodilo. ako bi Uila preiska- • va materijala bolj površna? Prej ali sle je bi prišlo do poloma je« klenih zatvornie in to morebiti ravno v trenutku, ko bi se naha- 1 jala kaka bojna Lidija Združenih držav v zatvornieah. Ta bi bila. ' ako ne ravno uničena, pa vsaj težko poškodovana, ne glede na j to, da bi bil prekop za dalj časa ; i.aprt ja\nemu prometu. Patrioti ao s posebnim navdušenjem i»o- 1 zdravili panamski prekop, ker se 1 je ž njim dvignila moč vojne mornarice. A ravno v vojnem času. ko M' vrši vse z nekako mrzlično naglico, bi lahko nastopila zapreka, ki bi imela najusodepolnejše poalediet-. — To nepatriotieno postopanje je baje vladne kroge v Washing!onu tako razkačilo, da ] »e namerava uvesti proti prizade- i tiin postopanje radi veleizdaje. ; Druga slika. Vsakdo ve, s kako j silo je hujtfkalo rineno časopisje j na vojno z Mehiko ter hujska še danes, seveda v imenu patriotiz- j, ma. Postopanje predsednika Wil- t tona, ki se je branil spustiti v ta . pustolovstva, se je smatralo kot . veleizdajo. On je baje dajal Huer- | ti in uataiem časa, da so zbirali vojske, se boljše oboroževali, na- i fei «fi lepega dne združili ter | padli po Amerikancih. Kdo pa podpira to časopisje? Oni, ki ima-•jo materijalen interes pri vojni in ! pripravah na vojno in med temi j v prvi vrsti izdelovalci in liferan-. ,ti morilnega orožja. Oni so, ki de-'lajo vse upitje ter označujejo vse, ki svetujejo k miru, kot izdajal-Jee domovine. Pred par dnevi je: [završalo po časopisju, da je dovolila vlada izkrcanje orožja za Iluerto v Puerto Mexico. Reklo' se je, da bi morala vlada to izkrcanje prav tako zabraniti kot je i zabranila ono v Vera Cruzu. Po-1 stopanje vlade je razburilo vsa- > kega pravega patriota. Orožje so > izkrcale nemške ladije, a sedaj se | je zaznalo, da je ameriškega iz- , vora. Iz Xew Torka in Bostona! se ga je pre vedi o v Hamburg, da . se skrije njegovo identiteto. Po-šiljatev pa ni bila namenjena u-j stašem, katere se lahko smatra za prijatelje Združenih držav, ampak Huerti, ki je sedaj v stanu, se na videz še precej dobro razu-. inela med seboj. ^lisleč, da se tu-L tli drugim poročenim ljudjem . boljše ne godi, sta bila jirep.riča-! na, da so vsi zakoni taki. Življe-I nje ga je težilo, toda on je šel . kakor v sanjah naprej, prešli so - meseci in leta. Slednjič se jih ni . več sramoval, in jasno mu je po-. stalo, tla tak zakon ni več mogoč , zanj in da bi ,pod takimi pogoji , Kmalo opešal na duši in telesu. . In sedaj sedi v mislili ob mrtva* škem odru svoje žene. Pozablje-. ne so bile vse njegove želje, vse upanje, vse hrepenenje zadnjih . let. Videl je samo bledi obraz in za vedno zaprte oči. Globoko v duši je še vedno tlelo hrepenenje i i><> njej. Nenadoma ga je nekaj streslo; preplašen je obstal. To je toraj prostost! Da. sedaj bo planil v življenje, sedaj bo prijel z žilavo roko in si osvojil vse bogastvo sveta. Nekaka pijanost se ga je lotila. Oči so se mu svetile v mrzličnem lesku, in parkrat je globoko zasopel. Ali naj se vrne nazaj v domovino? Ne! Ne, tista de-ž< la. ki jo pozna, je zanj preozka. Naprej bo šel. užival, d.-lal. o-svajal in osvojil. Veliko je zamudil v mladosti, veliko srečnih dni jep usti! IT i mimo sebe! Usoda je zakrivila vse. In sedaj se pravi pohistiti onega, kar mu pripada in mu je od ločeno po postavah. Temna preteklost leži za njim. bodočnost se mu pa v zlati zarji smehlja nasproti. Prost! Prost! Prost! Roke je stegnil oil sebe in hrepeneče pogledal v nebo. D-ž je bil pojenjal. Debeli, sivi oblaki so s«1 razstepli po nebu; pozdravljala ga je rožasta zarja. Tedaj se je pa zbudil v možu, ki nr dotedaj še nikdar mislil na poezijo in še nikdar ni o-pazoval narave, bolestni občutek, kakoršen se loti pesnika, č* ga nikdo ne razume. Večerna zarja! Da tudi v njegovem življenju je postal večer. Sobice še prijazno pozdravlja, toda ne grej-e nič več. Na eni strani neba se poslavlja solnee, na drugi pa že pada na zemljo erna tema. Naenkrat začuti, da je do kože moker. Ko se zavil tesneje, ga je zazeblo po ee-| leni telesu. V spoznanju tega edi-j nega trenutka je bil strt. uničen. Prej še tako ponosno zravnana postava se je mahoma skljueila. Vedel je, tla j.- prepozno. Za dosega sreče Je treba moči, odločne i mladosti, on je pa utrujen in iz-1 mučen do konca. Z vsakim dnem ■ je postajal slabejši. česar pa ni > do danes niti opazil. Priromal si popotnik, in sedaj je ni v -č bo- • dočnosti. f S skalnimi očmi je pogledal v i daljavo. K njenemu mrtvaškemu odru spada, k njenemu grobu, i Tista ženska, ki je zahtevala od - njega najboljše dneve življenja, še sedaj steguje roke po njem in sc ga oklepa z žilavimi prsti, i iZanj ni več upanja, zanj ni več • rešitve. In če mu je naklonjeno • še kako leto življenja, bo resno : in trpljenja polno. S težkimi ko- ■ raki je odšel naprej... i Razne zanimivosti. I —o— Obupan vojak. Pri vojaški vaji na vežbališču ( v Sejme pri Detmoldu je izgubil mušketir Walhuejvr svoj bajonet. ) * "ustnik ostro oštvl in mu ^ ukazal, naj se ne vrne preje v vojašnico, dokler ne najde bajone-tao- Vojak je iskal in iskal, toda vrnil se ni. Drugi dan ga je šla j iskat patrulja Ur ga našla za vež-bališcem mrtvega v mlaki krvi. [ 1'bogi vojak se je bal kazni ter izvršit samomor. Bajonet so našli drugi vojaki. Država ima bajo-net — izgubila pa je vojaka. 1 at- - Ali je mogoče delati dež? . Dozdaj so se učenjaki smejali i vsakomur, ki je trdil, tla je mo-i go-e vplivati na vreme. Zdaj pa . ji' stopil v javnost ugledni angle-. ški 1 iz:k Sir Oliver Lodge s tr-. iiit vi jo. da je mogoče delati dež. • Svojo trditev je motiviral v pre-I tla vanj h. ki ga je imel v "British I Institution of Etectrieal En-, giners". Sir Lodge ne trdi, da . zna on sam delati dež, pravi pa, tla bi mogli ljudje delati poti go-. tovimi pogoji. Na temelju posku-sov v laboratoriju je prišel do na-! ziranja, da bi se mogel delati dež . iz oblakov s pomočjo elektrike. Treba bi bilo pošiljati v oblake električni tok. Negativni tok. če bi hoteli imeti dež, pozitivni, če lii hoteli imeti jasno. Najtežav-L uejše bi bilo. uvesti zadostno 111110-žino elektrike v pravo višino. Protiavstrijske demonstracije v Italiji, Iz Benetk poročajo: Pred kratkim je prišlo tu do zopeliiiii tle-mo-ist racij zaradi tržaških dogodkov. Demonstracije so organizirali dijaki vseučilišča v Padovi, ki so v to svrho prišli v Benetke. Najprvo se je vršilo veliko zborovanje v trgovski akademiji, na katerem so imeli ostre protiav-strijjske govore. Govoril je tudi poslanec Orsi. Nato so šli demonstrirat na Markov trg, kjer so pozdravljali italijanski Trst. ter zasramovali Slovence. Neki dijak je ostro govoril. Ko so dobili policisti in karabinierji pomoč, so porinili demonstrante proti Pia-■etti. Pj-i demonstracijah so sežgali erno-rumeno zastavo. Demonstranti so pozvali trgovce na Markovem trgu, naj izobesijo žal ne zastave, kar so tudi storili. — Policija j- aretirala nekega dijaka. ki je nosil pred demonstranti trikoioro. Zaprli so ga v gasilsko shrambo v doževi palači. Dijaki so vzeli kol ter hoteli vlomiti vrata, totla policija i'ii karabiner-ji so razpodili demonstrante. Pozneje so izpustili aretirance. — V Vidmu se je t ud: vršilo zborovanje in pa demonstracije. Na zborovanju so napadli tržaške Slovane in avstrijsko politiko. — V Plorenci so se ravnotako vršile demonstracije zaradi tržaških dogodkov. Socialni demokrati pa! so priredili protidenionstracijo in prišlo je do pretepa z dijaki. Več socialnih demokratov so aretirali. Na italijansko-švicarski meji. "La Tribune" poroča o dogodku, ki se je dogodil na italijansko-švicarski meji. Pred par dnevi je napravil poveljnik 18. švicarskega pehotnega polka, podpolkovnik .-Krilim f spremstvu svojega sluge izlet na Simplon. En kilometer od meje, na švicarskem ozemlju, je srečal italijanskega poročnika z enim vojakom. Oba sta bila oborožena. Na vprašanje podpolkovnika, kaj išče italijanski častnik na švicarskih tleh, je Ttaljan prijel za revolver ter odgovoril: "To vas nič ne briga. Eden naju je preveč tu."] | Podpolkovnik Krium pa je imel j že revolver namer j en ter prisilil poročnika in vojaka, da sta šla čez mejo. Kmalu nato je podpolkovnik opazil dva oborožena finančna stražnika, ki sta bila skrita v nekem kamnolomu. Pobegnila sta čez mejo ter od tam začela streljati proti podpolkovniku, ki pa ni bil zadet. Ko pa je šel z gore, so ga napadli trije italijanski vojaki, ga zvezali ter vlekli čez italijansko mejo, kjer so ga imeli celo popoldne zaprtega Se le zvečer so ga izpustili, ne da bi se opravičili. Ločitev čudnega zakona, V londonskem Divorce-Court je bil te dni ločen čuden zakon. Tožiteljica, lepa 24-letna gospa je pripovedovala preti sodiščem sledečo dogodbo: Dne 20. decembra se je tajno poročila z Geral-dom llensenom iz Rochestra ter se takoj nato vrnila k svojim roditeljem. Še pred božičem je mlada gospa povedala svoji rodbini vse, kar se je zgodilo in oče je pozval neznanega zeta prijateljsko. naj bi pri njem preživel praznike. Povabljeni se je zalivali! za povabilo in pismeno izjavil, tla noče niti začeti skupno živeti s svojo mlado ž no. Ko se je Mrs. Winifrid Hensonova n -koliko oddahnila od svojega mučnega iz-nenadenja ter upala dan za dnevom,- da muhasti mož vendarle pride .mu je sama pisala ter ga prosila, naj ji razjasni svoje čud-; no postopanje. Par dni nato je dobila mlada gospa sledeče pismo: "Moja draga Winnie, ne moreni priti k Te hi. Naš zakon je velika zmota in neziniselna stvar, ki jo zelo obžalujem. Menil sem, da morem zapustiti Nelly .ko sem se odloči!, da poročim T be. Toda uvidel sem, tla ne morem zapustiti Nelly, dokler me ljubi. Potrebuje me in jaz moram ostati pri njej. Stori torej, kar sina-• traš za dobro." Priče so potrdile, da j,- Nelly dolgoletna pri jat -lj:-ca čudnega gentlemana, ki je poskusil s tajnim zakonom znebiti se starih grehov. Ogoljufana mla-■ da gospa ni imela drugega pota. nego predlagati, tla se razveljavi zakon, ki je obstojal samo formalno. To s' j - tudi zgodilo. Nemške vohunite r.a Francoskem, V enem najvažnejših vojaških pristanov na Francoskem, v Cher-horgu, je policija aretirala čedno mlado dekle, ki se jv nekam sumljivo sukala okrog pomorščakov. Aretirana Eva Hornetter je brez ovinka priznala, da je nemška v oh u n ka. Povedala je, da je bilo mnogo deklet poslanih v Francijo vohunit; njo so poslali v ( h *rbourg,. k r govori dobro francoski, njene tovarišice pa se nahajajo v mestih blizu nemške liieje. V Cherbourgu je služila pri nekem oficirju, a ker ni mogla prav ničesar iztakniti. je službo zapustila in s * posvetila zabavali ju oficirjev in podofieirjev, da je izvabila iz njih zaželjene informacije. Ta dogodek ni Francozov nič preveč presenetil, ker vedo, da ima Nemčija vs> polno vohunk na Francoskem. Vohun-ke služijo kot natakarice, kuharice in hišne, a če jih dvajset iz-t i rajo, ji 11 pride na njih mesto štirideset. Žensko vohunstvo je postalo na Nemškem dobičkaiioseu poklic. Začel je z ženskim vohunstvom sam Bismarck, ko je bil 1- 1851. pruski zastopnik v j Frankobrodu. V svojih pismih o-menja, koliko ženske lahko koristijo državi kot vohunk- in poudarja. kake velike usluge j - grofu Ross:ju, pijemontskemu poslaniku, izkazala operna pevka Son-tag, njegova poznejša žena, ker je zanj vohunila. Tudi dunajska gospa pl. Mevvndorff se je v Frankobrodu bavila z vohunstvom. Po Bisuiarekovem vplivu je nemški poslanik grof Hatzfobl v Parizu 1. 1854 organiziral vse žensko sorodništvo svoje žene, da je zanj vohunilo. Bismarck sain je s pomočjo vohunk organiziral vojno proti Danski, proti Avstriji in proti Franciji. Tudi po ustanovitvi nemškega cesarstva je< prepravljal Francijo in Avstrijo' z vohunkami. V Bismarckovih časih so bile vohunke vedno le dame iz odličnih krogov, same j aristokratinje. pozneje pa je nemška vlada pritegnila nižje sloje, zlasti služkinje, in je ž njimi jako zadovoljna. Odlične vohunke so nemško vlado časih tako izkoriščale in za norca imele, da jim ni bilo več zaupati. Sicer pa je vlada spoznala, da so reelne vojaške informacije veliko večje važnosti, kakor salonske čenče in je lov na diplomaticne dokumente pač pustila odličnim vohun-kam, za špijonažo med vojaštvom' pa je organizirala služkinje. Teh ima nebroj v službi ter je žnjiini v pravem pomenu besede preplavila Francijo. Pariški listi pišejo, da je v Parizu toliko nemških služkinj, kakor v Egiptu kobilic. Pred dvema mesecema je policaj-ski komisar pariškega predmestja Montmartre dal aretirati 212 tujih žensk, med katerimi jih je bilo ]:}iz Nemčije. Vse so bile vojaške ljubice, pa tudi kake goljufije so uganjale. Zlasti se te ;nemške ženske drže vojašnic in najraje služijo v oficirskih faini-lijah. Saj v Se seveda niso vohunke. Nemke hodijo sploh rade služit na Francosko, ker se jim tam j izvrstno godi, a mnogo vohunk je vmes, jako mnogo. Tako so tudi Japonci pripravljali zavoje-vanje Mandžurije. Preplavili so jo najprej z ženskami, služkinjami, pevkami, plesalkami, vlaču-garicami, ki so podale svoji vladi važne pomočke za zmago. Kako je neki z nemškim vohunstvom v Avstriji Samopomoč proti draginji. Meso je tudi v Nemčiji precej i drago; zato je sklenilo že več ' mest, na primer Ulm, Essen. Mannheim. Karlsruhe in zadnji ,eas tudi Lipsko, v lastni režiji re- jditi p resice. Nekatera mesta pa j ne rede živine sama, ampak so sklenila ugodne dobavne pogodbe , z živinorejci, oziroma z živinorejskimi društvi. To je pač lep dokaz, kako skrbe nemške mestne uprave za svoje občane. _ Cesarska biblioteka v Tokiju. Lansko leto je imela cesarska japonska bibilioteka v Tokiju 22-> , tisoč 48:> del, pisanih v japonskem in kitajskem jeziku, v evropskih jezikih je bilo del 63,751. • in sicer: v španskem, angleškem, , nemškem, francoskem, italijanskem in ruskem; zastopani so tu-. d i trije poljski pisatelji. Jugoslo-, vanski jezik v tej biblioteki ni za-. stopali. Ruski pisatelj aretiran v Pragi, Iz Prage poročajo: Preti nedavnim je bil aretiran ruski pisatelj Kolianvn, ker je obtožen, tla je izvršil atentat na policijskega komisarja gu verni je Besarahije. Ko-hanvn j< že od 15. aprila zaj rt in izjavlja, da je v kritičnem t-a-su imel referat n:i praškem kongresu radiologov. Ruska vlada je zdaj diplomatrčnim potom napravila potrebne korake za izročitev Kohauvna. Te dni je poslala ruska vlada nekega uradnika v P a-go, ki naj izposluje izročitev Ko-hanvna. Ta uradnik je našel ;:a-sloinbo pri tukajšnih 'oblast« h. Policija je konfiscirala pri Ko-lianvnu več pisem in listin. So-cialnodt mokratično časopisje o-stro nastopa proti temu, da praške oblasti tako pomagajo ruskemu policijskemu uradniku, ki ni le političen, marveč morda ti.di vojaški det ditiv, ter zahtevajo, naj se ga takoj izžeiie. Poslanec dr. "Winter bo interpeliral justič-nega ministra, dočim bo delegat Nemec o zadevi govoril v delegacijah. Francija hiti s pomnoževanjem vojne mornarice. Francoski mornariški minister je odred:!, da imata ladjedelnici v Brestu in Lorientu do L aprila 1915 postaviti ogrodje dveh novih dreadiioughtov po 29,500 ton. Novi velikanki bosta dolgi po 190 m in oboroženi s šestnajstimi 34 eentimeterskimi topovi; vsaka bo imela po štiri stolpe z dvoj nim oklopom. S tem je podana nova smer za najnovejše francoske boje veleladje. Francija si zadnja leta z mrzlično hitrieo prizadeva nadomestiti svoje zamude na polju vojne mornarice. Že sedaj razpolaga v Sredozemskem morju z brodovjem, ki je vredno vse pozornosti, v kratkem pa francoska pomorska bojna sila še prav izredno naraste, saj grade 8 dreadiioughtov, h katerim prideta še dva nova, ki smo ju gori navedli. V Toulonu stoje sedaj popolnoma pripravljena dve težki in eno lahko brodovje s primernimi malimi flotilami, 2 bojni ladji po 23,000 ton in dvanajstimi 30.5 eentimeterskimi topovi: vrhu tega 2 novi ladji ;po 23.500 ton in enako močno artiljerijo; 6 ladij po 18.400 ton s 30.5 eentimeterskimi topovi. Drugo l»ro-dovje ima pet ladij po 14.900 ton in na vsaki po štiri 30.5 eentime-terske topove. Ojačeno je z 2 ladjama prvega brodovja, vsaka! po 18.400 ton. Veliko večji bosta! novi za leto 1915. naročeni bojni, ladji, ki bosta iineli po 29.500 ton | in po šestnajst 34 centimeterskih1 topov. Ostale osmere ladje, ki jih sedaj grade, bodo obsegale po 23.550 ton in bodo imele vsaka po deset 34 centimeterskih topov, novejše pa po 25.200 ton in po dvanajst '.14 centimeterskih topov. Zanimivo je, da grade Italijani večje ladje nego Francija; štirje na novo dovoljeni naddreadnough-ti bodo imeli po ^0.000 ton in po osem do deset 38.1 centimeterskih J topov. Naša divizija tipa "Viri-bus unitis" po 20.300 ton ima na vsakem krovu po dvanajst 30.5 centimeterskih topov; toda v ško-dovi tovarni že tudi izdelujejo 33 ceutiineterske topove. Avtomobilska nesreča Caillauxa. Pariz, Francija, 31. maja. — Bivši ministrski predsednik in finančni minister Joseph Caillaux se je danes ponesrečil pri neki vožnji z avtomobilom. Poškodbe niso nevarne. Gavnorova zapuščina. Pokojni William J. Guy nor je zapustil premoženje v vrednosti $500.000. Sorodniki bodo morali plačati $9500 zapuščinskega davka. Oslepela. Ko se je vračala včeraj 9-Iet-na Mary Faraday iz cerkve, ji je neki deček vrgel v glavo kos lesa in jo hudo poškodoval na le- vriu očesu. Deklica skorajgotovo ii" bo v č videla. Slovo kardinala Farley a. Rvm, Italija, 1. junija. — Dalles je sprejd papež v privatni avdienci kardinala Farleva. ki bo odpotoval v četrtek iz Rima v j Švico, kj-r se namerava udele-: žiti evharističnega kongresa. — škof Matija C. Lenihan je predstavil škofu množico ameriških romarjev. ■------ rT i.| LISTNICA UREDNIŠTVA. J, Z., Rich Hill, Pa. _ Dopisa ;ne priobčimo, ker je poln samega jječmenovca. Rojake menda ne zanima. kaj se pije pri vas, kako se I pije in kolikokrat na dan. Pošlji-jte kaj drugega, pa bomo z vese-; Jjem priobčili. i M. Š., Sheboygan, Wis. — V kolikor je znano nam. nas niste prav nič obvestili o smrti svojega '.brata Jakoba Škrjanca, ki se je, i kakor pišete, ponesrečil dne 1. " i maja t. 1. Potemtakem tudi nismo , mogli priobčiti vesti. M. L., Murray, Utah. — Kras i je posebna vrsta oblikovanja ze-Imeljske površine, pri kateri je "jposebno značilno, da se nahaja te-" koča voda večinoma pod zemljo, "j včasih več sto metrov globoko. Ni neobhodno potrebno, da bi bil 'jKras gol. Na vseh mestih je opa-jziti globoke dupline, jame, včasih . zelo razsežne. kot je napriiner .slavna Postojnska jama. Kras se razteza v Evropi od Notranjske na Kranjskem preko Trsta, Dal-niacije do Hercegovine in Albani-lje. Posebno značilne za kraški j svet so lijaku podobne doline, ki so nastale vsled elementarnih dogodkov v prejšnjih zemeljskih formacijah. ! Kje je ANDREJ TIRNSEK? Doma je iz Polzele pri Celju na Štajerskem. Pred tremi leti sva bila skupaj v Pueblo. Colo. Za njegov naslov bi rad zvedel: Blaž Rojnik, 48 William St, Newark, N. J. (2-4—G) Denarje v staro domovino pošiljamo: K. $ K. $ 5--------1.10 130________2G.65" 10--------2 15 140________28,70 15--------3.15 , 150.... 30.75 20--------4.20 ir,0____ 32.80 25--------5.2o ' 170________34.85 30--------C.25 ISO ... 3G.90 35--------7.30 190________38.05 40--------8.30 200________41.00 45--------'.<.35 2KO________51.25 50________10 35 :100________61.50 55________11.35 350________71.75 C0________12 40 40O________82.00 65________13.40 450________«>2.20 70--------14.45 500... 1O2.50 75 ... 15.45 I Goo________123.U0 80--------16 50 700..,. 143.00 t>5________17.50 800________104.00 90________lfc.50 ' 900________1*4.00 10<)________20.50 1000 ________204.00 lli)________22.55 3000____4OS.00 120________24.60 i 5000____1018.00 • Poštarina je všteta pri teh svo-tah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve razpošilja na zadnjo pošto c. k. poštni hranilnični urad na Dunaju v najkrajšem času. Denarje nam poslati je najpri-ličneje do $50.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske pa po Postal j Money Order ali pa po New York 'Bank Draft. FRANK SAKSER, 82 Cortlandt St. New York, frj. Y. C104 St. Clair Avenue, N.1 E. Cleveland, O. I ^k Noj sloga Bogomir. Spisal Milutin Jovanovič. Oni štirje dnevi, v katerih smo bili krvave, nečloveške boje, mi ostanejo Večno v spominu. Še sedaj, ko vam to pripovedujem, se i stresam od vizije onih grozot, pre- i lite krvi, pomundranih človeških tele*, — a po ušesih mi »e zveni Kotni topov, treskaiije mitral jez, človeški kr:ki in hreščanje kosti. In še danes s* čudim, da nisem zMa/iiel od strašnega napora živce v. • Topla junijska nt*" je bila, polna zvezd iu lahki poletni zefiri j so se poigravali nad tihim oelom ' pod nami. Le til] atam je preki- j nil o tišino tajinstvene noči pasje litj.ijije tam doli v selu, ali komaj ! slišno frfotati je nočnih ptic, ki so poletavale preko našega tabori- j Še a. Nekaj sto metrov pred nami so ! bile iihm' nredstra/.e. Temne sil-* i n- • stražnikov >•<> kn-tale lca- > kor strahovi po grebenu, čegar obrisi so se razločevali na obzorju. Moralo je bit: krojr polnoči. Ležal !s«'m na s vit ku slame poleg' ognjišča, pri katerem je kuhal; moj sluga črno kavo. Spance mi ni hotel leči na trudne trepalnice in zatopljen v premišljevanje,' sem zrl na nebo, po katerem je' trepetalo ne liro j jasnih zvezd. Pod menoj so se razprostirale pol bregu dolge, nepravilne vrste nabili šotorov, in takrat se mi je za-j zd'-lo, sam ne vem zakaj, da vidim mesto taborišča — grobi je. Izpod napol raztrganih šotorov se je čulo težko sope nje utrujenih spečih ljudi in pogostokrat so trgali preplašeni kriki spečih vojnikov nočno tišino. Žalostne, mrtvaško bele so se mi zazdele vrste platnenih hišic, ki so celih deset mesecev srendjale srbske I vojnike od Kumanova do Jedre-na, od Prilepa do Drača. Ifosta, naložena na ogenj, je prasketala in veselo je vrela voda v posodici. Gledal sem svojega slugo, čegar obličje so obsvetljevali rumeni ] lameni. Počrnelo, mučeni-ško liee, že davno neobrito. Zmr-š ni l;isj4' so mu padali na široko čelo, a pod čeloiu mrzlični blesk J dveh plavili očes. Verno, kakor kak zgodovinski rokopis, je pripovedoval ta obraz o trpljenju zimske vojne, o spa vanju na snegu in dežju, o dolgih pohodih,1 nočeh na predstraži, neznosni vročini na O vej m polju, o žeji, gladu in strašni epidemiji. "*A!i naj Vam napravim slajšo kavo, gospod kapitan?" "Kakorsno hočeš, Bogomire."j "Dobro! Zase bi napravil vročo kakor krop, in ee bi imel strup, bi ga skuhal in popil", je govoril sluga s pridušenim glasom. "A zakaj to, človek? Ti mar že presedajo muke te vojne? Ne \idi> li. da trpimo vsi, da nisi j sam t" "llog varuj, gospod kapitan, to ne. Druga muka mi teži dušo. Povedal bi Vam, pa kaj bi Vas zanimala tuja bol?!" tznenadilo me je govorjenje Iio-gomirovo. Bil je najves-lejši vojak v moji o ti, smejal in šalil se je neprestano. Ves bataljon ga je poznal in vsi so radi občevali ž njim. Ifoj.-n je bil v Levču in imel vs.- lastnosti ljudi onega kraja: lepo dušo, plave in poštene oči, ljubezen in nadarjenost za godbo, nenavadno razvit čut za izpoliij.-vanje svojih dolžnosti. Čeprav priprost seljak, me je v -udar takoj najbolj zanimal izmed vseh drugih tristo ljudi moje čete in vzljubil sem ga. Pri obleganju Odrina je bil neko noč na predstraži ranjen v prsi. — Skoro tri mes ce je ležal v bolnici v Mustafa Paši, odpotoval na to domov, da popolnoma ozdravi in s- vrnil v četo koncem maja. Ker s,-in videl, da je zelo oslabel, vzel sem ga za slugo, da bi mu prihranil in olajšal težko službo. Takoj sem opazil, da se je melan> holičen in nezadovoljen vrnil od doma. Trudil se je, da bi bil vesel kakor prej. a šala in smeh mu nista prihajala več od srca. Oso-bito poslednje dni pred fatalnim napadom je bil moj Bogomir ža-lostnejši, nego kdaj preje. V njegovih kretnjah se je videlo nekaj negotovega, oči so izgubile vedrino in postal je molčeč. Radoveden sem bil, kaj je vzrok njegove tugef zanimalo me je, kaj se dogaja v njegovi pripro-sti duši. Vojna pretvarja človeka v krvoločno zver samo ' takrat, kadar je v samoobrambi prisiljen, da ®e bije, v drug- m jiogledu pa ga napravi otročjega: postane lahkoveren, pobož-n do bigotiz- La in radoveden za vsako malenkost. Vojna zbližuje ljudi: intimne stvari zaupamo človeku, s katerim "se nikdar prej nismo srečali. a je sedaj v trenutku nevarnosti poleg nas in mi delimo ž njim vse trpljenje, grozote bitke in bližino smrti. In ta lepa južna noč, ko je šu-I m-la 7>od nami Lakaviea, je o-I mehčala mojo dušo, tla je postala ttostopna za nepoznano bol mojega pri p ros te g a vojnika. "Ali Ti tako misliš o svojem poveljniku, Bogomire? Morda pa morem prav jaz razumeti Tvojo nesrečo in Ti pomagati. Zakaj skrival pred menoj svoje muke?" In medtem, ko ji- v odmer je-. nem ritmu jezdila preko nas noč, j 1 mi je s tihim, zamolklim glasom | pripovedoval svojo zgodbo. Pred njegovim povratkoin vi ! četo mu je žena smrtno obolela, i V vasi je divjal tifus. Z brati ži-j vi v prepiru zaradi imetja. Dvoje otrok ima. On se je moral vrniti v vojsko, a ženo je ostavil bolno doma v -oskrbi starikave, I boleline matere. Otroka sta ma-' la in slabotna: sinček hodi šele vi drui?i razred ljudske šole. Prt*-J moženja ima precej, a sedaj je < treba požeti žito. Dokler je bila j 'žena zdrava, se je gospodarilo za ' silo; nekaj sama, i*ekaj s posli in ' deco, a sedaj ?!... "Pred tremi dnevi sem dobili j pismo. Omehčala je moja nesreča srce starejšega brata, pa mi piše: j i sešteti so dnevi žene. Pravi, da je ostala samo kost in koža..." fn da bi pokril svoje razburje-! nje, je počel pihati v žerjavico, | da so mu nabrekle žile na sencih. | "Pa zakaj mi nisi tega prej' povedal t Evo, pustim Te na do-: pust takoj jutri!" On poskoči od tal in se posta-1 vi pred mene. Raven kakor bor, j roke iztegnjene ob stegnili stoji j pred mano, ko da bi bil na ra-Športu v vojašnici. "Samo tega ne, gospod kapitan! Ze sedaj mi očitajo tovariši, da sem se zredil. A vein tudi to, da je naša straža tu večje vrednosti, nego vsa moja duša. — Cul sem pred nekaj dnevi, ko je narednik Mirko čital časopise, da nam hočejo Bolgari vzeti, kar siuo dobili od Turkov. In da mi >-'daj družba reče: Evo, ga, Bo-j goinira, zopet se je umaknil?! Ostati hočem pri vas, dokler nas vseh ne razpuste!" Da nisem imel častniških epo-let na ramenih in kokarde na če-| \ ici, poljubil in objel bi tega pri-prostega seljaka in mu stisnil žu-Ijavo počrnelo roko. Prikril pa sem v sebi človeka in rodoljuba in pohvalil s hlad-jnim vojaškim glasom in z nekoliko stereotipnih fraz njegovo junaštvo in požtrvovalnost do domovine. "Gledati hočem, gospod kapitan, tla zaslužim pohvalo!" je odgovoril z isto vojaško frazo, ki jo pr dpisuje pravilo, j Bolno, zverinsko ječanje je I zdajci pretrgalo nočno tišino. Neki vojuik je prihitel k meni za topljen, preplašen. "Gospod kapitan, naš podila rednik Adam je obolel na koleri. Tam leži v šotoru, zvija se in prt vrača." Pohitel sem doli. Vojniki i podiiarednikovega šotora so po skakali ven in zrli preplašeno o krog sebe. Dal s.*m odgrniti šotor in posvetil z električno sve-' tilko na ležišča. Izbuljenih oči, 1 modrih ustnic in lic se je zvijal na kupu slame moj nesrečni Adam, — najmlajši in najboljši : podčastnik čete. A bili smo že o ■ t opeli in vajeni pojavov te straš- • ne epidemije. Na platneni rjuhi • so odnesli nesrečnika, slamo smo ' sežgali in odvedli vojnike i/, one- • ga šotora od čete... , Bilo je dve po polnoči. Utrujenih korakov sem stopal k svojemu šotoru, poleg katerega je dogoreval ogenj. Tanek stebriček dima se je vzpenjal navzgor v mirno ozračje. ! Povsod je bilo še tiho. Izmuče-čeni in utrujeni so spali vojaki v najslašjem jutranjem snu. Dalet tam na vzhodu se je pojavila bela proga na nebu, oznanjevalka zore. In naenkrat je sinila na iztoku pri naših predstražah ogromna svetloba, ognjen plamen, od katerega se je vžgal ves horieont za tem takoj topovski grom, dru gi in tretji — nato tulenje iz ti-sočev človeških grl in pretrgani , poki pušk od prskanja šrapnelov, ki so se kakor nebrojni bliski i svetlikali v noči. . j Kar smo slutili, a česar nisrac , i mogli vrjeti, se je začenjalo, t' Napočil je trideseti junij... Na našo divizijo, ki je čuvala - nesorazmerno bojno črto tridese- tih kilometrov, so udarili Bolgari v oni noči za vrat no, z davno pripravljenim načrtom, z gosto maso cele armade. Liuije naših predstraž, tankie in razvlečene, so poskušaile zadržati naval — vsi ti divni junaki, ki so sanjali o skorajšnjem po-vratku v svoje domove, so padli poklani in razmrcvarjeni od nožev. Zadaj pri rezervi je nastala zmeda. Vojniki so hiteli iz šotorov, prepadeui, iznenadeni, trom-be so klicale k nastopu, topovi in vozovi z municijo so se postavljali z največjo naglico na svoje pozicije. Začela se je neenaka borba. Tri ilni smo kakor zbesneli branili korak za korakom zemlje, u-j mikali se z m*sta na mesto. Ka-I kor divje zveri, okrog katerih I gori stepa, smo udarjali na levo | in desno na zidove bolgarskih (polkov. Gmili so nam vojaki z mrkim nasmehom na ustnicah, častniki so ugibali vse mogoče, da ne dožive sramote in ujetni-1 štva. Z rokami smo vlačili topove iu mitral je z e, ne zineneči se za I točo granat in šrapnelov. Solnee ; nas je peklo in žeja morila, zrak | je zatlišal po razpadajočih truplih, po sveži človeški krvi in mesu. Gledali smo z višin, kako po-: divjani neprijatelji prebadajo z i noži naše ranjene tovariše, ki so ostali pred nami in jih zaklinjali: ! za požirek vode. Vrelo je v nas od besa in studa. Vsak izmed nas je nosil na čelu in v očeh zapisa-. no usodo: umreti! V zori četrtega dneva smo se« ustavili pri Pepelištu in z grozo' i opazili, da so preostale od vsega | ! polka le še tri čete. Ostalo je po-j jginilo, obležalo ranjeno, ali se je : j porazgubilo v strašnem vrvenju 11rodnevne borbe... I Od Bolgarov nas je ločila o-gromna peščena struga, na čije nasprotnem bregu se je razprostirala šuma. Videli smo, kako se skupljajo njihove čete in bataljo-1 ni onstran šume na zapad. Srca ! so nain utripala od slutnje, kaj t nas čaka! Tri razredčene utrujene čete proti dvema polkoma! Pregledal sem svojo četo in se-i štel vojake. Stosedemdeset jih je j še ostalo. Kje so drugi? Poginil, j ranjen, umrl na koleri, zmanjkalo ga je včeraj — so mi zamolklo odgovarjali. Kapitan Danilo je namestil svoji dve mitraljezi. "Se trideset nabojev imam in ko to potrošim, gospodje, ne računajte več name", je govoril hladnokrvno kakor kamenit Bog. "Evo komandanta divizije!" In zares, prihajal je tudi on. Peš j<3 stopal proti nam s pribočnikom, bled, motnih in krvavih oči. Videl sem, kako mu podrhte-va roka, kako krčevito stiska smodko med prsti, ki je že davno ugasnila. Stopili smo okrog njega, pet častnikov, ostanek one sijajne, vesel p družbe pred štirimi dnevi. Stali smo ravno, plamenečih oči in pripravljeni, da izpolnimo najstrašnejšo zapoved tega človeka, ki je več trpel, nego mi vsi. "Gospodje", je pričel polkovnik z drhtečim glasom, "odločil sem se za poslednji odpor. Umreti hočem skupno z Vami. Kar moramo storiti, je vee nego junaštvo, to je blazen čin, sigurna smrt. A če ostanemo živi, nas čaka še nekaj . hujšega od smrti: sramota in ponižanje. Če zapustimo tudi to mesto, bodo Bolgari udorili v bok diviziji, ki nam prihaja na pomoč. Sedaj me razumete, kajne? Zapovejte svojim četam naskok!" In takrat se je zgodilo nekaj, česar dosedaj še ni bilo citati v zgodovini. V razviti bojni črti so poletele tri čete po dolgem bregu k peščeni strugi. Zvoke bobnov in trobent, ki so dajali znamenja za naskok, je preglasilo treskanje naših mitraljez, katerih zrna so piskala nad glavami. ! Kar se je zgodilo, ko smo leteli po bregu, vam ne morem opisati. Kakor tla se je ves pekel spravil nad nas, tako so nas ob-stdi in polili milijoni jeklenih zrn, šrapnelov in granat. Ničesar nisem videl krog sebe, a čul sem padanje teles, divji krik, besne psovke in Škrtanje zob. Piskalo, sikalo in treskalo je v zraku, j Ustavili smo se pred šumo onstran struge. Dalje nismo mogli. Ves gozd je bil poplavljen od dima. Veje so s treskom odle-tavale od dreves, havbične gra-, nate so sekale debela debla, kos-f ci šrapnelov in granat so se za-1 rivali v debla, kakor v maslo. I Zbral sem svoje ljudi in pogle-; dal tužno na to razbito kopo nekaj desetin vojakov. "Junaki! Bog z vami! Reši naj se, kakor kdo zna, a jaz o-stanem tu, pa kar Bog da!" Čutil sem, da mi le s težavo prihajajo besede iz grla. Ilotel j sem rešiti vsaj nekoliko teh moč-! nih, odločnih in junaških kmetov, ki sem jih pred desetimi meseci povedel od rodne grude. Navajeni stroge discipline in pokorščine so me iznenadeno po-j gledali vojniki, kakor bi me bo-j teli vprašati, ali sem jim v res-jnici vel id, naj beže in se rešijo, i Nekoliko trenotkov sta se borila j v njihovih dušah ponos in narav-! ni nagon do življenje, a nazad-j nje je zmagala pri vseh, po toli-, kili mukali, strahotah in trplje-' nju trodnevne bitke, ljubezen do življenja in drug za drugim so 's- počeli pomikati proti našemu {levemu krilu. j Ostal je samo eden, — moj 'sluga Bogomir. "Zakaj Ti stojiš? Pojdi za dru-| gimi!" sem poskušal, da prevpi-ijein tresk in ropot okoli sebe. Njegove plave oči so pokorno i in proseče gledale name. Klečal je za starim, debelim hrastom, tla j se zavaruje pred jekleno točo. I "Jaz ostanem pri Vas, gospod kapitan! Ali naj Vas zapustim sedaj samega, ko Vam je moja usluga najpotrebnejša?! Ne daj Bože, tla bi bili slučajno ranjeni! Kaj bi pa počeli brez mene? Tudi to čudo bo prešlo, potem pa pojdemo skupaj nazaj, ali naprej, kakor je božja volja..." Desno od nas se je razprostirala dolga ozka njiva s cvetočim makom, lvakor kri rudeee glavice so se zvijale od tresenja ozrač-jja in škrlatasti lističi so padali na tla. Opazil sem, da streljajo Bolgari na vsakega našega vojnika, ki se pojavi iz šume. Cel roj zrn jzaroji okrog vsakega, ki izkuša doseči breg onstran struge, in zadet se zvrne vsak kakor divji golob. Legel sem za t rohnel štor in | čakal. Krčevito' sv m stiskal v roki napet samokres, pripravljen, tla si razbijem čelo, če bi moral pasti v roke sovražnika. Sol nee je pripekalo in njegovi žarki so se zdeli kot tanke, neskončno dolge igle, ki se zabadajo v telo, mozeg in pljuča. Dva, tri korake od mene je u-miral neki vojak ranjen v tre-: buli. Strašno je bilo gledati njegovo dolgo kuštravo brado, kakor zemlja črno liee, čegar poteze so bile spačene od groznega i trpljenja. Pena mu je udarila na blede ustnice in v neznosnih mu-| kali je trgal obleko raz sebe. "Votle, bratje, vode!" j Bogomir je čul grgrajočo pro-I šnjo nesrečnika in se plazil po , tleh proti njemu, da ga napoji iz svoje čutarice. A nekoliko korakov od umirajc-eega se je prevrnil znak in val krvi mu je plusknila iz ust. V sredo srca ga je zadelo sovražno zrno. "A — ah!" Cul sem samo njegov poslednji vzdih. Dva, trije krčeviti sunki in bilo je končano. Odprtih oči, ko tla bi se čudil nečemu, je obležal na hrbtu, kraj njega pa je curkljala voda iz čutarice in namakala suho zemljo... Baš poldne je bilo, ko je z druge strani Peptlišta zadrhtel zrak od tisočev človeških krikov. "Ura! Ura!" Kratek, oster in visok je bil ta krik. Tako ne vpijejo Bolgari, njihov bojni krik je bolj podoben zverinskemu tuljenju, in jaz sem spoznal, tla je prišla rešitev: moravska divizija, ki je po hitrem dvadnevnein -.'pohodu vendarle dospela še pravočasno. . . i — _ _ ___ _ _____ ___ _ _ _ _ Po končani borbi in bolgarskem begu sem se vrnil na mesto, kjer so se čule naše trombe. Čete iu bataljoni so se zbirali, in ko sem naposled preštel svoje vojake, jih je bilo vsega Skupaj še sedemdeset. Sedemdeset mož je ' torej še štela moja četa, dvesto-trid -set jih je padlo. Rekli so mi tedaj tovariši, da sem ves posivel. To sem videl kasneje tudi sam. Zadnji dan te grozne bitke je pobelil moje lase.. . Ko smo dva tbii zatem razdajali pošto v polku, sem našel tudi pismo za Bogomira. Bilo je odprto in prečital s m ga. Pisal mu je sinček. "... Mamo smo včeraj pokopali. Jaz in sestrica sva ostala sama v hiši. Gospod pop mi je rekel, naj Ti pišem, tla vzameš dopust in prideš domov. On bo oddal to pismo na pošto. Pridi tata, takoj, nas je strah tako same! Sestra vedno plaka in kliče mamo. . . " VAŽNO NAZNANILO ROJAKOM! Naseljevanje na Slovensko farmarsko naselbino v Wausaukee, Marinette county, enem najrodovitiiejših krajev v državi Wisconsin se je začelo. Zdaj je čas, da se naselijo poleg že tukaj se naha-jajočih rojakov še drugi, da so sigurni, da dobijo za sosede rojake, ker svet, katerega prodajam, je naprodaj samo Slovencem. Zemlja je izborna, kar dokazuje gotovo najbolj dejstvo, da je kupilo od mene lani in letos že nad sto rojakov, ter da jih je že sedaj na svojem mestu naseljenih toliko, da ustanovimo v kratkem svojo slovensko -farmarsko družbo, ki bo za vse gotovo velike važnosti. Sveta ne prehvaljujem, ker prodajam samo rojakom, ki se na lastne oči prepričajo, da ne obljubim preveč. "Muštre" tudi ne pošiljam, ker zemlja tukaj, kakor povsod drugje umevno ni povsod enaka, in iz "muštra" itak ne morete spoznati, ali je svet hribovit ali raven, porasel ali prerijski, in seveda tudi ne, če je na njej dobra ali slaba voda ter kakšno je podnebje! Vse, kar trdim z dobro vestjo in tudi garantiram, da je zemlja prav dobra in da bogato obrodi. Skozi svet v slovenski naselbini tukaj tečeta dva bistra potoka, dobre pitne vode je dovolj, v bližini so lepa jezera z okusnimi ribami, a poplav in drugih vremenskih nezgod se ni treba bati. Pridelke je lahko prodati, ker je mesto prav blizu. V mestu sta dve cerkvi, nižja in višja šola, skladišča, banka, velike trgovine, izvrstna železniška zveza z vsemi deli Združenih držav. Sploh ima Slovenska farmarska naselbina v Wausaukee, Wis., tako dobro in ugodno lego, kakor si je le želeti. Cena zemlji je od $15.00 do $20.00 na aker, plačilni pogoji so I jako ugodni. Kdor kupi vsaj 40 akrov, mu tudi povrnem vožnje i stroške. Pridite tedaj in prepričajte se na lastne oči, kakšen svet prodajam, in prepričan sem, da se naselite tudi Vi, kakor se je skoraj vsak, ki je prišel sam. Nepobitna resnica je, da sem prodal lani in letos rojakom več zemlje, kakor vsi drugi slovenski prodajalci zemljišč skupaj! Za natančnejša pojasnila in vse zaželjene podrobnosti se obrnite pismeno ali osebno na podpisanega, ki je tudi sam tukaj naseljen, da Vam more tedaj v vseh potrebnih ozirih pomagati. A. Mantel, Lock Box 221, Wausaukee, Wis. Kadar je kako društvo namenjeno kopit' bandero, zastavo, regalije, god ben© inštrumente, kape itd., a!i pa kadar potrebnjete uro, verižico, privesek prstan itd., ne kupita prej nikjer, da tudi meae za cen« vprašate. Upraiaeje Vae stane le 2c. pa si bodete prihranili dolarje. Cenike, več vret pošiljam brezplačno. Pišite ponj. IVAN PAJK, Conemaugh, Pa. Box 328. > ZELO VAŽNO < za pošiljalce denarjev v staro domovino. Rojakom, ki pošiljajo svojcem denarje v j) To je zelo važno za pošiljalce denarjev v staro domovino naznanjam, da odpošljem jI staro domovino. Razume se, da je potre- vsako pošiljatev, katera dospe do torka 1 ba poslati ali drafte, ali Money Ordre, ali do 2. ure popoldne, še isti dan na pošto, § gotove novce; za privatne čeke pa je tre- in gre s parnikom v sredo čez morje; za ¥ ba čakati nekaj dni, da se izve, ako so to najraje vzamem najhitrejše pantike. I 20?n;.s ^ ®e vein° nekaJ dni zamudi. Pošiljatve, katere dospejo do 2. ure v pe- j tS^^ d^eTgoto! tek popoldne, pa gredo s hitrimi parniki g vini do zneska $50.00 pa je pošiljati vre- ram ra v soboto v Evropo. rattSIM I rarara gistriranih pismih, ramen Rojaki, uvažujte to in,vedno,bodete dobro in Sigurno postopali. j Pošiljatve je nasloviti: FRANK SAKSER 82 CORTLANDT ST„ ===== N E W Y O R K, N. Y. Podružnica: 6104 St Xlair/Avenue, N. E. Cleveland, O. | jVgssiovanska ^^^ Kito!. Jedmta \nkcrporirtBt dn« 24. januarja 1901 v dr i« vi M.incwoteu 1 t ELY, MINNESOTA, O LAVNI URADNIKI: Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57 Brad doek, Pa. Podpredsednik; ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave., Bar berton, O. Slavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Box 424. Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOFŽE, Box 105, Elv, Minn. Zaupnik: LOUIS KASTELIC, Box 583, Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN J. TVbC, 900 N. Chicago St., Joliet, EL NADZORNIKI: MIKE Z1NICH, 421—7th St., Calumet, Mich. PET KB &PEHAIJ, 422 N. 4th St., Kansas Citv. Kana. JOHN VOGRICH, 444~Cth St., La Salle, 111.* JOHN ACSEC, 6413 Matta Ave., Cleveland, O. JOHN KRŽ1ŠNIK, Box 133, Iiurdine, Pa. POROTNIKI: FRAN JT ST IN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PI SHE AR, 308— 6th St., Rock Springs, Wyo. GREGOR PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash. POMOŽNI ODBOR: JOŽEF MERTEL, od društva št v. 1., Ely, Minn. ALOiS CHAMPA, Bor «»61, od društva Štv. 2., Ely, Minn. JOHN KOVA« 'II, Box 36r>, od društva štv. 114., Ely, Minn. Vsi dopisi tikajoči se nradn;h zadev kakor tudi denarne poSi-latve naj se pošiljajo ra glavnega tajnika Jednote, vse pritožb* >a na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani žlanov. se nebod« oziralo. Društveno glasilo: "GLAS NARODA". Na deželi. npnta. Gu\ de .Maupassant. j Za Glas Naroda prir dil J. T. Koči sta »i ležali nasproti v pod- j no/.in malega grička. Gospodar ja sta morala trdo delati, če sta; hotela preživeti sebe in otroke. V Vsaki koči so bili ktirie Pred vrati so se igrali otroci in se plazili po pesku od jutra I do v t čira. Najsturejša sta bila kakih šest I t. najmlajša J.a poj petnajst luesee* v. V obeli hišah »ta bili namreč ob istem času po-i roki, zato si pa tudi krsti niso bili dabč vsaksebi. Materi jih skoraj nista mogli razločiti; vseh o* m imen jima je rojilo po glavi. Ce sta pa hotelu moža koga, izmed njih priklicati, sta gotovo! zaklicala prej troje imen, pred- j no *ta naletela na pravega. V prvi ko i je stanovala rodbina Turaehe. Imeli so tri dekli-j c<- in etw ga fanta. V drugi so bi-: li pa Vallinovi s tremi deklicami in enim fantom. Vsa ta dni/.ba se je hranila z! juho, krompirjem in svežim zra-! kom. Ob seijnnh zjutraj, opoldan! in ob šestih zvečer sta zbrali materi svoje otroke okoli sebe koti koklja piščance. Sedeli so, razde I j. ni j o starosti, okoli okrogle lesene mize. Pred vsakim je stal krožnik kruhovih »skorij, skuha-nih v vodi in krompirju, in ne kaj zelja ter tri glavice čebule. Celi regiment je jedel, dokler se ni nasitil. Materi .sta hranili najmlajše. Ce je bilo v nedeljo na mizi košček mesa, je bilo veselje popolno. Očeta **ta ponavadi malo dalj časa obsedela pri mizi in govorila sama pri sebi: — Kaj takega bi bilo treba vsak »lan. Nekega dne, bilo je meseca maja, se je vstavil pred hišo voz in ( neka lepa dama, ki je bila v ko-1 čiji, je rekla svojemu možu: — Poglej, Henrik, to kt>pico otrok! Kako lepi so vendar! Gospod ni odgovoril: Skoraj-gotovo je bil že vajen takega govorjenja, k: je že zvenelo skoraj kakor očitanje. — Enega izm d njih moram poljubiti — je znova vzkliknila dama! Kako rada bi imela enega! Naprimer tega tukaj! Po teh besedah je že skočila £ voza, v/"la najmlajšega Turacha v roke in ga začela poljubovati na plave umazane lase. Nato je šla zopet nazaj, in voz je izginil za ovinkom. Prihodnji teden je zopet prišla. Topot je pa sedla k malčkom v pesek in se igrala žnjimi. Najmlajš mu je dula kolača, ostalim pa bonbonov. Gospod jo je čakal v vozu. In začela je prihajati slednji dan. Seznanila se je z stari si in nosila otrokom darove. Imenovala se je gospa Hubieres. Nekega dne je tudi gospod stopil i vom, in napotila sta s« oba skupaj k Turachovim. Oče je ce- pil drva, mati je pa kuhala ve-ve,'. rjo. Vsa preplašena sta /vlekla ska] a.j J ar stolov in v za-dregi čakala, kaj se bo zgodilo. .Mlada dama je začela govoriti po ovinkih: — Raila bi govorila z |vami, če bi... če bi mi dali va-: šega malega fanta... Mož in ž na sta se molče spo-gb dala in nista odgovorila. Gospa je globoko zavzdihnila: i - Otrok niniava, da veste ... ' isto sama sva... moj mož in jaz i . .. za /mirom bi ga rada ime-ia..., ali ga daste.' Gospodinji se je posvetilo v glavi. _ — Kaj hočete imeti Korlčka? Ne, t ira ne damo... Tedaj j-- jia povzel gospod Hu-bi- res: — Moja žena se ni prav natančno izrazila. Za svojega ga ;io-eva vzeti... Kadarkoli hočete. ga lahko obiščete. Če se bo dobro obnašal in se lepo razvil, bo še lahko naš dedič. V slučaju. da se nama porode otroci, se »o dedščiua razdelila na enake lele. Ako pod nobenim pogojem nisi ' s 1 ni zadovoljni, ga pustite pri nas, dokler ne bo polnoleten, fin takrat mu dava dvatisoč frankov. Pri vsem tem boste pa še 'dobivali rento po sto frankov na I iiie-.ee. Ali razumete? Gospodar in gospodinja sta planila po koncu. — Kaj. Korlčka da bi prodala : No, kaj takega se vendar ne umre zahtevati od nobene matere, ker vem, da bi tudi nobena ne privolila. Sramota! Gospodarju se je zresnil obraz, ženi ni odgovoril, ampak samo X okimal z glavo. Gospa Hubieres je začela jokati in stokati kot o-trok, kateremu n" izpolnijo želje. — Henrik, nočejo, nočejo! Poslužila se je zadnjega sredstva. — Toda dobri ljudje, mislite vendar malo na otrokovo bodoč- j nost, na njegovo srečo... Gospodinja jo je mahoma prekinila: —- Sedaj mi je pa že dovolj! Glejte, da se izgubite! Nik-dar več pred moje oči! Na tak način da bi nam odpeljavali vtro-ke! Ko je .solznih oči stopila na cesto in zagledala v pesku dvoje skoraj enakih otrok, je rekla: — Oni drugi ni vaš, kaj? Stari Turaehe je odvrnil: — Ne, ta je sosedov. Vprašajte ga, j če je zadovoljen. Ballinova sta sedela ravno pri večerji, ko je stopila gospa v hišo. Začela jima je staviti zapelji-vejše in previdnejše pogoje. Sprva sta zinajavala z glavami, ko sta pa slišala nekaj o sto frankih, sta se vprašujoč spogle-i dala. Dolgo, dolgo sta molčala, poltem je pa rekla gospodinja: — Kaj praviš k temu, mož? —Pravim, da tega ni ker tako - za zavreči. i Dama je pa začela, tresoča se - strahu in uestrpuosti, opisovati Kb. ■■ o- otrokovo bodočnost in praviti o sreči, ki ga bo doletela. — In jjlede rente se bo napravilo pri notarju? — Seveda, se je oglasil gospod de Hubieres — če hočete že jutri. — Sto frankov mesečno ni dovolj za fanta; v par letih bi že lahko kaj pomagal pri hiši; sto-dvajset, če hočete... Gospa je bila seveda s tem ta-i ko j zadovoljna in dala ji je sto frankov v dar. Poklicali so žu-| pana in nekega soseda, da sta bila za priči. In mlada dama je vzela kriča-ča seboj. Turaehe in njegova žena sta stala na pragu iii gledala za vozom. O malem Jeanu Vallinu se ni ničesar slišalo. Stara dva sta se skregala s sosedi in dobivala pri notarju po stodvajset frankov mesečno. Sosedje so govorili: — Naravnost nečloveško je dati takega o-troka od hiše. Turachova žena je večkrat objela Korlčka rekoč: — Za nič na svetu bi te ne prodala! Ne, mi ne prodajamo otrok! Tako je potekal dan za dnem, mesec za mesecem, leto za letom. Vallinovi so bili bogati, Tu-rachovi pa revni. Tu rac hov najstarejši sin je bil pri vojakih, srednji je umrl, nekdanji Korlček je pa pomagal o-čet u. Tisti dan ko je bil bil star eno-]' indvajset let, se je ustavila pred Vallinovo hišo kočija. Izstopil je mlad mož, nato pa pomagal še stari dami iz voza. Dama je rekla: — Tista hiša je. Sla sta k Vallinovim. Stara mati je ravno prala, sključeni oče je pa sedel pri ognjišču. Mladenič je pozdravil: — I)o- 1 her dan. oče. Dober dan, mati. J Preplašena sta pogledala kviš- ' ku. Mati je spustila milo v vodo in zajecala: — Ali si ti otrok.' Ali si ti? On jo je objel in ponovil: — Dober dan, mati. Starec je vzkliknil kot da bi ga šele pred enim ' mesecem zadnjic videl: — Ali si ' že zopet tu, Jean? ; Ko so s.* nekoliko pogovorili, so ga peljali po vasi, k županu, ] sodniku, župniku in učitelju. 1 Nekdanji Korlček. sedaj že dvajsetletni Karol, jih je videl 1 iti mimo liise. Pri večerji je rekel starišeni: — Zelo sta bili neumni, ker niste dali mene. Mati je trdovratno odvrnila: — Otroka vendar ne bomo pro-< lajali. Oče ni rekel ničesar, sin je pa nadaljeval: — Taka kupčija ni vendar nikaka nesreča. Tedaj se je oglasil starec: — Nazadnje boš mogoče še rekel, da nismo storili prav, ker smo te obdržali. — Seveda ne, je zakričal mladenič. — Neumna sta bila, to je vse. Žalostno, da ima človek take sta riše. >'e zaslužita drugega kot »la vas zapustim. — Mati je začela milo jokati. — Rajši bi umrla kot pa prodala otroka. — Da, boljše je umreti, kot še nadalje živeti v takih razmerah — je tulil sin. — Ko sem premišljeval, kakšen gospod je sosedov, me je popadla silna jeza. In Še enkrat pravim, kaj takega morete samo vi. Vstal je. — Saj je res boljše če ne ostanem več tukaj. Če bi ostal, bi vam moral od jutra do večera prcdbaeivati; ne, tega vam ne bom nikdar odpustil. Starca sta umolknila, nato pa oba naenkrat silno zajokala. — Rajše si poiščem kje drugje kruha. Odprl je vrata. Na ušesa so jim bušknili hrupni glasovi: pri Vallinovih so praznovali vrnitev p ogrešanega sina. Karol je udaril še enkrat z nogo ob tla, obrnil se je k očetu in materi ter zakri'-al: — Norca! Nato je izginil v temo. 1 Raznoterosti. t i Poslančeve skrbi. Na Francoskem so se ravnokar vršile volitve v državno zbornico, - ki še zdaj vznemirjajo vso francosko javnost. Kampanja pred - volitvami je bila nenavadno o- ) stra. O tem, kaj vse mora kandi- - dat skusiti in napraviti, pripoveduje causeur '' Matina" Clement - Vautel: "... Čeprav nisem niti - finančnik, niti industrijec, niti dobavitelj — imam vendar par i prijateljev poslancev. Sel sem enega izmed njih obiskat... Na- ? šel sem ga zamišljenega v delo. i'Bil je s svojim tajnikom zakopan ) V kopico pisem in listin. "Ah!" je vskliknil ko me' je zagledal, - "vi prihajate sem. kakor da bi vas pozval. Hočem vas nekaj l vprašati!" — 'Le vprašajte".— . "Prosim vas, kje je mogoče ku- - piti cene in dobre irigatorje?" ? Povedal sem mu naslov znanega - drogista. Zahvalil se mi je ter nadaljeval: "Imam polno vprašanj. -jNe vem, na kaj naj prej mislim. ► jlmam tega že polno glavo... Ne- - ki volilec me vpraša, kje naj si i kupi umetno nogo, drugi, s kmetov doma, hoče priti s svojo rodbino v Pariz in me vpraša, kako naj to srori, da dobi cenejši vozni listek na železnici; tretjemu je ušla žena. Prosi me, naj mobiliziram vse detektive, da poiščejo nezvesto ženo... Vprašujejo m> tudi, katere .pnevmatike ne popokajo, kateri konj zmaga pri ju-tršnji dirki, kakšne vrednostne papirje je priporočljivo kupiti, kje se dobi poštna znamka iz Ni-karagve iz 1. 1887 (modrozelena), kakšni modrci so najboljši itd. itd. ' — "li vi morate na vse to odgovoriti?" — "Moram. Kaj naj storim ? To so volilei. Tem moram ugoditi in če bi zahtevali še tako neumnost... Pomislite, jutri so že volitve. Sic*pr si pa to "zakonodajsko" delo pred volitvami olajšujem. Tu imam sezna-mek vseh glavnih pariških veletrgovin, sem torej dobro oborožen." — "Kakšno je to delo! In kaj z vsem tem pridobite?" — Nič. Da, n a Kp rot no, velja me to 50.000 frankov." Rop v železniškem vozu. Tz Krakova poročajo: Ko se je predvčerajšnjim peljala velepo-sestniea Josipina Lackner iz Novega Sandeca v Krakov, je vstopil med potoma v vlak eleganten mlad par, navidezno zakonski. Začela sta govoriti z Lacknerje-vo in meti pogovorom ji je mlada gospa ponudila bonbone, — Lacknerj va je po zaužit ju teli bonbonov trdno zaspala. Ko je sprevodnik med potoma zapazil spečo damo. jo je skušal zbuditi, kar se mu pa ni posrečilo. Dognali so, da je mladi par gospo Lacknerjevo z bonboni uspaval ter ji potem ukraded 1500 kron in druge dragocenosti. Ob tujem potoku. —o- Včasih prepevam ob tujem potoku Navidez vesel, A pesmi rojeni v bridkosti v joku Je glas za drhtel. Z grude domače Šel v daljno tujino > Sem sreče iskat, V daljni deželi pa le bolečino Sem našel in jad. Zatoraj si včasih s p« t jem domačim Prcženem solze, lu mnogokrat z pesmico milo ojačiin Si bolno srce. Fayette City, Pa. Frank Magajna. Amerika in Amerikanci, Spisal REV. J. M. TRUNK. —o— Slovenic Publishing Company je prevzela v zalogo rojakom že znano knjigo Rev. J. M. Trunka: AMERIKA IN AMERIKANUi. Ni naš namen izreči na tem mestu kako kritiko, pač pa izjavljamo, da je to izvrstno delo, katerega bi si moral nabaviti vsak rojak v Ameriki, bodisi v lasten poduk, bodisi kot darilo svojcem in posameznikov, na katerih bo v stari domovini, kjer se gotovo 1 zanimajo starlši ali sorodniki za deželo, v kateri biva kak član družine. Knjigo krasi nebroj le-marsikdo zapazil ali samega sebe, ali pa dragega znanca iz sedanjih ali preteklih dni. Čudimo se le. da je povpraševanje po knjigi primeroma* majhno, menda raditega, ker se ni vprizorilo zanjo kričeče reklame, s katero se spravi v svet marsikatero drugo, veliko manj vredno knjigo. Posebno primerna je knjiga kot božični dar, ki ima trajno vrednost. Cena elegantno v platno vezani knjigi je $2.50 8 poštnino vred. Za isto ceno se odpošlje knjigo na katerikoli naslov v stari domovini. Blorenic Publishing Co., j 82 Cortlandt St., New York, N.T. . Za smeh in kratek čas STRUPENO. Hišna debelušni kuharici: "Zdi se mi. da se naš gospod nekoliko preveč zanima za Vas!" "Čudno, kaj ne?! Kot gospodar mlina za kosti bi se moral pravzaprav bolj ozirati na Vas!" Zakonska. Žena: "Zares ne vem, po kom je neki dobila najina Elza svoj strpen o hudoben jezik? Po meni prav gotovo ne!" Mož: "Ni1,, čisto gotovo ne po I Tebi; kajti Ti imaš še svojega." Cenen pohod po Rimu. — "Kako neki ste si mogli o-gledati Rim v dveh dn h ?" — "Čisto dobro! Moja žena je šla po prodajalnieah, moja hči ;>o muzejih, a jaz sem jo mahnil '>o gostilnicah. Zvečer pa smo si potem povedali svoja opazova-1 nja drug drugemu''. Juristi. "Je-li res. j0 študirala Di-vjegorčeva žena par tečajev jus?' "13a. In če jo le razjezi Divje-gorec, mu takoj skuha kaz nsko ' rihto". Dober odgovor. Izletnik: Slišite, ljubi mož — takole ves dan na cesti č peti in kamenje tol.'i, to ni samo zelo težko. ampak tu
  • ji navdu šeni mladeniči po predstavi spre gli konje in jo sami peljali do mow Spreten fotograf je to ove-kov 'čil in dotična slika je dobila častno mesto v pisarni gleda liškega ravnatelja. Pod sliko je bih> zapisano 'Dama s kamelijami". Pa samo nekaj dni. na kar je zavidna roka prečrtala črki "ij" tako da je bilo čitati: "Dama s kamelami". Plava kri. "Krasni živali ta le vpr ira gospoda dvornega svetnika;" "Da. Imate pa tudi s' f j'i rodovnik kakor njun gospodar. ' Previdno. Z -nitovanjski posredo. i M en i zaupajte, pa vam ne In žal. Nevesto poznam — sliši >. 17u tiso- kron gotovega denarja. Seveda stara je, stara... Lahkcjživee: llm, ali nimate kake še starejše s toliko d -nar-jem ? SPOMLADNO R AZPOLOŽENJE. t. - Žena prebujena po zapoznelem prihodu svojega moža j'/no: "Da si se pač razpočil med pot jo!" "Kaj se pravi — razpočil — kaj me imaš še vedno za -pomladanski pop k.'" Stara navada. — Kaj pa svojega fanta tako pretepate? Ali je prinesel slabo spričevalo. — Spričevala še nisem videl. A io sem jaz hodil v šolo, j • bilo že ako, »la sem bil tepen. kadar sem lobil v šoli spričevalo, in v moji hiši je tako, tla spoštujemo stare navade. UGODNO. Ob sneženem metezu. Prvi pešec prihajajoč iz/a ogla Wool\vorth-nebotičnika, upiraj' ^e vetru: "Prosim, ali ste videli klobuk, ki je pravkar let« I toille naokoli ? Drugi pešec upirajoč se na vse kriplje silnemu viharju: "Pač, videl sem ira, ali izpustil sem <_'a spet po vetru, ker mi ni bil prav.' Ilišni gospodar: "Če mi ne poravnate do prihodnjega iprve ga zaostale stanarine, Vas vržem na cesto s pohištvom vred." Gostač: "S pohištvom vred J" NOVICE IZ STARE DOMOVINE. KRANJSKO. Dva nevarna tatova pod ključem. I)ij»* maja zvečer so na južnem kolodvoru iu v Kolodvorski ulici v Ljubljani aretovali dva iinlividua, ki sta Nilu osumljena kot nevarna žepna tatova. Hila sta 3'lletni Martin Bajtic iz j Dotove, okraj Brežic, po poklicu baje konjski mežetar, in 34letni Stojan J ova no vir, istotako konjski iuešetar u lie Igra da. Oba so j že zjutraj opazili na državnem| kolodvoru v Spodnji Šiški, kako i sta s«- v družbi tretjega, doslej še j neznanega tovariša drenjala med občinstvom. Odpeljali so se vsi. trije z jutranjim vlakom na se-; nienj v Kranj, kjer so se tudi 1 najraje gibali v gnjeei iu kjer J **ta bili tudi izvršeni dve žepni' tatvini. Ko so pa opazili, da jih zasledujejo, so vsi trije izginili iz Kranja. Sele zvečer istega dne je bil liašr-ir aretovan na južnem ko-j bnlvoru v tivnutku, ko se je hotel odpeljati v Trst, Jovanovi«'a pa so aretovali pr»*d ln-ko gostilno v Kolodvorski uliei. Oba aretovan-ea r,ta sumljiva, da sta izvršila v zadnjem easu številne žepne tat-\iae na železnicah in semnjih. Posluževala sta se stare zvijače. da *■'" j'' « 1«n pridružil kakemu do mov itloOemu kmetu, medtem ko je >el drugi naprej in spustil svojo listnico na tla. Na ta način je bil še pred kratkim oropan denarja n«-ki kmet v Nunski ulici in pred četrt letom nekdo drugi v bližini pivovarni1 "I nion" v Sp. S'.ški. Oba aretovanea sta kovala svojo srečo tudi /. goljufivo igro. Ha še i č je identičen z nekim žepnini tatom, ki je nedavno pobegnil i/ Trsta. Stojan Jovanovič je bil /e večkrat zaradi tatvine kaz-novan, med drugim tudi s 51etno težko ječo, ter je tudi izgnan iz vseh de/1 tostranske državne polovice. oba so izročili deželnemu Nesrečna mati. i Izpred deželnega mm I i.še a v Ljubljani.) Dne Jo. marca t. 1. zjutraj je šel iskat i Janez Sede j. čevljar v Bistrici « :oi Tržiču, tlela. .Medtem je pa šla njegova žena Frančiška k bli- j /.njemu poi.iku prat perilo. Svoja ! oi'.ika, stii'iletuo Marijo in dveletno Amalijo je mislila vzeti seboj, a ker sta bila celo zimo pre-hl.-p.jena iti ji je to v tej hiši bivajoča Marija Kopač branila, ju je i hotela izročiti njej v varstvo. O-• , - - -I 1i*<>ka >»ta pa prosila, naj ju pusti.< raje v kuhinji, kar je obtoženka. J o k, te:-i trdi priča Lucija Kopač. I« da je otroke v veliki materinski ! j n I »e/u i nekoliko preveč razvadi- '< la, >b-dn ie tudi storila. Par minul |n> njen« m odhodu je zasliša- ' la Kopa • jok obeh otrok i/, kuhinje, ki je bila zaklenjena, in ker j ni imela ključa, je tekla klicat j Marijo Sedej, ki je takoj prihi-h tela domu. Ko sta odprli kuhinjo, i sta videli, '! Slovenci in j 22 Hrvatov. — Stekel pes je tej dni u grize 1 nekega pekovskega u-; čenča i/ Partnerjeve pekarije v' Ptuju. I 'čenea so spravili v Pa-sterurjev zavod na Dunaju. — Ob* cesti proti turniški graščini pri! Huju je te dni neki zlikovec po-' rezal veliko število sadnega drevja, katerega je nasadil ob cesti o-j krajni /.astop. To se je v tej oko-: liei zgodilo že večkrat. — Na otoku Drave pri Sv. Martinu pri Ptu-J fc jtl jc bilo te dni ukradenih grofu i Ifyrbersteinu 13 000 vrbonih šib. [Osumljenih tatvine je več oseb, [katere so zaprli, — Pri Sv. Marku niže Ptuja so potegnili iz Drave truplo neznanega možkega u-Itopljene«. Pri Sv. Marjeti so istotako potegnili iz Drave mrtvo moško truplo. Identitete utopljencev šc niso dognali. Aretacija vohuna. V Ljubno je prišel !». maja popoldne grof Andrej pl. Feledv iz Balasgvarmata 'na Ogrskem v častniški uniformi. I Takoj po svojem prihodu pa je bil j aretovan, baje zaradi vohunstva. ; Grof Feledv se je v raznih krajih na Zgornjem Avstrijskem, Solno-graškeni in Nižjem Avstrijskem potikal okoli na sumljiv način v j delavski obleki, akoravno je imel dovolj novih oblek. Vsled ovadbe politične oblasti so zaplenili tudi šest velikih kovčekov. PRIMORSKO. Štrajk v Tržiču. Med delavci tr-. žiške ladjedelnice že dalje časa vre. Delavstvo nikakor ne more biti zadovoljno s sedanjimi plačami. Nadalje vlada nejevoljnost zaradi 70 angleških delavskih pomočnikov. Sempatjv so posamez-ue skupine delavstva že začele štrajkati, a ker niso imele skupne zaslombe, so zopet morale na delo. Ravnateljstvo ladjedelnic se je že večkrat spustilo z delavstvom v pogajanja. V zvezi z zastopniki industrijeev je ravno te^. dni izdelalo neke tozadevne načr- 1 te. Predno je zanje izvedelo delavstvo. je posedglo do zadnjega sredstva, ki mu še preostane, nam- 1 reč do skupnega štrajka. Dne 0. -maja ob uri ;it> minut dopoldne ! so delavci nekaterih oddelkov za- ■ pustili delo; žvižg je naznanil, da ' je v teli skupinah tlelo prekinjc- -no. To je vsjiodbutlilo še druge, da se je moralo delo v ladjedelnici popolnoma ustaviti. Štrajkati 1 je začelo tlo «'$500 delavcev. Zveza . industrijeev je bila o tem dogod- 1 kil takoj obveščena. Ze ob 1. uri ; • >0 minut sta prišla iz Trsta dr. ! < iutatlori in tajnik zveze < 'hiussi, ' tla hi se pogajala z delavstvom. 1 Pozivala sta delavstvo, naj gre v I ponedeljek 11. maja zopet na tie-lo, sieer ima pričakovati hujših posledic. Tudi sta predložila delavstvu nove načrte o zboljšanju njihovega položaja. Za izpeljavo teh si zveza industrijeev izprosi en mesec časa. Delavstvo je takoj nato zborovalo in se zaenkrat, o-.čividiio zaupajoč v te obljube, iz-reklo, tla počaka še štiri tetine, da se reši zadeva. Vsled tega je šlo 11. maja zaenkrat zopet na delo. Zapeljivec ali trgovec z dekleti? Dne S. maja je bil v prosti Inki v Trstu aretiran -i. avgusta 1808 se je I pritrdil križ iu jabolko na novi zvonik. t» rati bo je vodil stavbar-ski mojster Nikolaj Fian iz Na-Iborjeta in tesarski mojster Janez Mevslacher i/. Podkloštra. Mojstra sta imela na dan po 1 ghl. 'JO kr., delavci pa po .">4 krajcarjev plače. Pa to je bila pičla mezda. če pomislimo, tla je stal tedaj funt mesa 15 krajcarjev, funt špeha 4."» krajcarjev, funt svinjske masti 51 krajcarjev. biren pšenice 14 gld. :50 kr. in polič najslabšega vina pa 48 kr. Ravno Itako neprimerno visoke cene so j imele druge stvari, da je skoro i neverjetno. Položaj podklošter-skih faranov takrat ni bil sijajen. Denarja je bilo malo! Dvakrat so pridrvele na Podklošter francoske čete. .še večkrat pa so marši-rale skozi trg avstrijske ali francoske čete ter se umikale skozi Podklošter nazaj. Najhujše pa so gospodarili v Podkloštru Rusi. K temu še pride, da so luteranci s svojo agitacijo odtrgali katoličanom mnogo vernikov. Toda v prostovoljni roboti so faraui podklošterski vse storili, da se je zvonik postavil. Zanimivo je, kar pripoveduje listina o kavi in sladkor ju. Ratli pomorske vojne je namreč poskočila cena sladkorju pri funtu otl 4.*) kr. na 5 gld in kavi od 1 gld. 15 kr. na 7 gld., ravno tako pri drugih kolonialnih pridelkih, tako, "da smo že vse srebro in zlato za to blago potrošili". Slednjič je izšel leta 1808. še cesarski ukaz, ki zapo\eduje, da mora biti vsak vojak! Kdor je sposoben, mora k *'regimentu", kdor pa ni za to, mora braniti dom in žene. Zato mora v teh dneh vse "eksercirati", kar le more "puško držati". To so bili težki in pa hudi časi. in s tern listina konča. To pismo iz davnih ilni odločno zavrne tiste, ki vedno govore o zlatih starih časih. Samcmcr, Zastrupil se je vratar e. kr. tobačne tovarne v Celovcu Anton Dobrovnik. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. kjer je umrl. Dobrovnik je že lani poizkusil samomor. Pcizkusen samemor. Dne 4. maja sta se vračala zvečer ob šestih otl službe proti domu v št. Rupert pri Celovcu dva železničarja. Pri Knoehovi tovarni sta zapazila v takoimenovanem Feuerbaehu moža, ki se je potapljal. Potegnila sta ga iz potoka. Samomorilce je let stari strojnik Franc Zieh. ki je brez službe, oženjen, pa živi ločeno otl svoje žene. Cvetka nemškega freisinna. Iz Velikovca poročajo: Te dni se je po mestu raznesla novica, da jo je popihal akademik J. Pilite-j ritseh, tukajšnjega župana sin. z ženo tukajšnjega gostilniearske-ga najemnika Durchsehlaga. Večkrat so ga preje iskali v dotičnem brlogu, a sedaj je bila kletka prazna in tička sta sfrčula. Kje je ŠTEFAN ČRNKO? Pro- ; sini cenjene rojake, če ga kdo pozna in ve, kje se sedaj nahaja. da mi javi. ali naj se pa sam v kratkem oglasi. — Joseph Koeian, Box 112, Reed, Pa. (1-3—6) Kje sta moja prijatelji JOŽEF TRAMTE .in FRANCE URA-HCT? Oba sta z Dolenjskega, in sicer prvi iz vasi Ruhne, fa-j ra in pošta Bela cerkev, drugi • pa iz (lOrenje vasi. fara in po- < št a Šmarjeta. Prosim cenjene J; rojake, če kdo ve za nju naslov,.: tla ga mi naznani, ali naj se pa : sama javita, za kar se že vna- : prej zahvaljujem. — John Koe- ; jan. Box 204. Sheboygan, Wis. ; (2-4—6) * i DELO! DELO! i dobro i/učeni žica rji (Wire draw). Delo je stalno in dobra plača. Obrnite se pismeno na: Joe Kuhel, 2.101 S. Adams St.. Peoria, 111. Kje je ANTON 1L MAŠ. podonia-če Mačukov iz Itačie? Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njega naj mi javi, ali naj se pa sam oglasi svojemu prijatelju: Frank Valenčič. Monongah. \V. Va. (2-3—6) Za en dolar dobite dnevnik "Glas Naroda" SKOZI ŠTIRI MESECE. '"Glas Naroda" izhaja v šestih dneh na 30 straneh. V njem najdete važneje vesti vsakega dne. vesti iz stare domovine in zanimive povesti. Vse osobje lista je organizirano in spada v strokovne unije. POZOR ROJAKI! Kedor izmed- rojakov ima dobiti denar iz starega kraja, naj j nam naznani naslov dotične osebe,! ki mu namerava poslati denar. Mi ji pošljemo našo poštno položnico z naročilom, denar potom iste vplačati pri poštni hranilnici; tako vplačani denar dobimo mi tu sera brezplačno. Kedor želi dvigniti pri hranilnici ali posojilnici naloženi denar, naj nam pošlje hranilno knjigo, denar mu preskrbimo v najkrajšem času. Tudi za dobavo dedsčine ali dote naj se rojaki vedno le na nas obračajo, ker bodo vedno dobro, ceno in točno postreženi. FRANK SAKSER, 82 Cortlandt St., New York, N. Y.j > IŠČEM DEKLO za v kuhinji. Slovenka, katero veseli, naj se oglasi na: Tony Hervatin, P. O. Box 39, Mavburg, Pa. (1-2-6) Po ceni vožnja. —o- Parnik Avstro-Amcricana črte ARGENTINA odpluje dne 3. junija 1914. | Vožnja stane iz New YWka do: | Trsta in Reke $25.00 Ljubljane $26.18 Zagreba $26.08 Vožnje listke je dobiti pri: FRANK SAKSER, 82 Cortlandt St., New York City. Kje je moj brat JOHN MIKLAV-C1C? Doma je iz vasi Potok, fara Krka na Dolenjskem. Pred nedolgo je bil v Johnstown, Pa.T in sedaj ne vem, kje se nahaja. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi javi, ali naj se pa sam oglasi. — Alois Miklavčič, Iiox 22, Forest City, Pa. (29-5—2-6) Rad bi izvedel za svojega brata MATIJO ZALAR. Pred enim letom sem prišel iz stare domovine, pa nikakor ne morem iz-najti, kje se nahaja. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njega. naj mi blagovoli naznaniti, ali naj se pa sam oglasi. — Andrew Zalar, Iiox 29, Barron vale, Somerset Co., Pa. (29-5—2-6) Kje so JURIJ TROHA. ANTON in MIKLAVŽ MALNAR podo-če Diznius in MATIJA ŠPEII ? Pred dvema leti so bili nekje v Alabami. Ce kdo izmed rojakov ve za njih naslov, naj ga mi naznani, ali naj se pa sami oglasijo, ker jaz bi njim prav rad pisal. — Anton Šporer, Box ST. Frontier, Wyo. - (1-2—6; Kje je moja sestra ANA TlTRK. podomače Koračenova? Zadnje pismo sem prejela od nje iz Sheboygan, AVis. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njen naslov, naj ga mi javi. ali naj se pa sama oglasi, za kar ji bo-dem zelo hvaležna. — Mimmi Pint ar. Box 54, Leadwood, Mo. (29-5—2-6) NA PRODAJ 40 akrov obdelane zemlje, hiša , s 4 sobami in betonirana klet , 16X24X61/., vse ograjeno. Sola ,11a vogalu. Svet je ravan, v dolini. zelo rodoviten. 1 aker gozda. 8 milj od Cadillac. Zveza po državni cesti. Prodam po $35 aker; Ena tretjina naplačati in ostanek na lahke obroke. Naslov: Davis Davidson, 601 Bond St., Cadillac, Mich. __(13-5—13-6 v d) PREKLIC. Preklicem vse, če sem morda rekel kaj napačnega napram kakemu rojaku v Gowandi, N. V. Pozdrav! Thomas Strauss. (1 -2—6 i __ Kje je moja sestra NEŽA HRIBAR. sedaj omožena BER-(J-ANT ? Doma je iz vasi Celenc pri Sina rje t i na Dolenjskem. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njen naslov, da mi ga javi. — Anton Hribar, Box 198, Glencoe, 0. (29-5—2-6) ,-- Dosti zemlje Da si bo vsak rojak lahko izbral kos rodovitne zemlje v ujvecji slovenski (armarski n«»elbini-WiH»rdu v državi Wisconsin, smo leto« j poleg zemlje v sedanji občini odprli še dye nove občine (Township) za Slovence, kjer je že več rojakov do sedaj kupile zemljo. Torej dovolj zemljo za vsakega. No bodite Vi zaiinji! Vsa pojasnita daje : LEO ZAKRAJŠEK. državni naselniški zastopnik za Wisconsin, naee!-niški zastopnik Soo L'ne železnic** ter za F. N. , E. zeloznic in upravitelj ADRIA COLONIZATION CO.i 124--Stii Street. Milwaukee. Wis. Na prodaj. Jaz imam na prodaj veliko že obdelane in tudi še nekaj neobdelane zemlje v Willard in Greenwood, Wis. Za nadaljna pojasnila obrnite S3 na: GREGOR SELIŠKAR, R. 5. Greenwood, Wis. HARMONIKI bodisi kakoršnpkoli vrste izdelujem in popravljam po najnižjih cen;ih, a delo trpežno in zanesljivo. V popravo zane- | sljivo vsakdo pošlje, ker sem že nad 16 , let tukaj v tem poslu in seil:ij v svojem lastnem domu. V popravek vzamem ; kranjske kakor vse druge harmonike] ter računam po delu kakorsnn kdo za- , hteva brez nadaljmh vprašanj. JOHN WENZtL 1017 E. 62nd St., Cfeve *o i staje. Pošljite vaa piema na Stephea Jaektt« Bor lil. St H>l«n* Cm Cena vožnja zfr' krtisnj in brs;i parnik. * v »im- American proge Martha Washington wsplsje ? sredo, dne IZ, junija »otaja do Trsta samo 13 dm. do Trsta ali Reke - - $29.00 Ceo» »(»«aih littkov: do Ljubljane) - $30.16 do Zagreba - > $30.08 »» pjMoa* im) ttaoa ToSnJi ,»mo $4.'.»i /cč t* t d-H^ia, «« otroke polovica. Ta oddalek pa.ob n ' ?uitti*ca prip >roč*.n.# ii^iHi t»rj H\K'Jta. «t Onrti«o'.t Nitr ^^ Pustite si doposlati |W ta krasni gramofon I JL /^WSBk z 12 spevi za 30 dni 131 J^JI^v na posknšnjo. * U morete si boljše izbrati strojiPpredno ne prečitate natančno tega kataloga. HH naravnost^na ^ toni> ^^SB^the gramofon CO. 7-4 Cortlandt Street New York City. ___ Claba prebava ^ in nečista kri sta vzrok mnogih hudih bolezni in izvirata od slabega želodca. — Noben poskus, temveč danes že dokazana resnica je. da kri in želodec čisteči tableti slab želodec zopet popravijo in kri sčistijo. Vzemite dva komada predno greste k počitku in težava želodca, gorečica želodčni krči, slab tek do jedi, gori vzdigav* nje in bluvanje je preprečeno in Vi bodete kri in želodec čisteče tablete cenili in blagoslavljali kakor tisoče in tisoče drugih. Dobijo se v škatuljah po $1.00 v The PARTOS Pharmacy _160-2nd Ave., New York, N. Y. Domača naravna ohijska vina kakor: CATAWBA, IWE8, IN CONCORD proda ja JOSIP SVETE, 1780-82 E. 2Sth St., I.orain, Ohio Conkcrd, rudečo vir.o po....G0c. galona, Catawba, belo vino po......80c. galona. Pri naročilu 23 salonov je priložiti $l.f.O za sodček. Razpošiljam ga od 25 galonov naprej. Naročilu je priile-jati denar ali Money Order. Vina so popolnoma naravna, kar jam čiri! 'KRACKERJEV BR1NJEVEC ! ]e najstarejše in od zdravnikov priznano p^ kot najboljše sredstvo ^^gL proti notranjim boleznim. jafvl lak E&mSui čm. "KRACKERJEV" brinjevec je kuhan fci^I^ZZZ^^^j iz zrelih, čistih, importiranih jagod in se aa^^-^^-r-r^Eg prodaja samo v steklenicah. — Rojaki, ^Sjv^Tlp1^^!! varujte se ponaredb in zahtevajte pravi brinjevec, to je "Krackerjev", MS^^B^Z^^ znan že nad 20 let. Ako ga \*aš lekarnar m ^vu^oi, ali gostilničar nima v zalogi, se obrnite r JI ^ zalogi imamo tudi čisti domači TROPINJEVEC in SLIVOV KO, kuhana v naši lastni distillery. - -- —' Poštna naročila se točno itvržujejo. . .. Prva Slovenska veletrgovina ^^^ The Ohio Brandy Distilling Go, BEiL^jP 6102-04, ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, 0. Velika zaloga vina in žganja. ^ MARIJA CRI1LL S^frjt JT^^^^jrCV- Prodaja belo vino j>o............... 7lie. gallon črno vino po................ nVc. ,, tDro?nik 4 za .................... ?11.00 Brinjevec 12 steklenic za............... $12.00 BB^^flK^CTL ,, t gallcne (sodček) za.......... $16.00 Za obilno narocbo se pripoioča Marija Grill, V 530S St. Clair Ave., N. E., Cleveland, Ohio. Najboljša Slovensko-angleška slovnica. Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem ve* strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Cena v platnu vezani $1. Rojaki v Cleveland, O. dobe isto v podružnici Fr. Sakeer 1604 St. Clair Ave., N. E. Frank Petkovšek Javni Notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET WAUKEUA>, ILL. ■ ■ ■ PRODAJA fina vina, izvrstne smotke, patentirana zdravila. PRODAJA vožne listke vseh prekomor-skih črt. POŠILJA denar v stari kraj zanesljivo in pošteno. UPRAVLJA v^e v notarski posel spadajoča dela. PHONE 246 Zastopnik "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. I Skrivnosti Pariza. SLIKA JZ NIŽIN ŽIVLJENJA. Spisal Eugene Sue. Za "Glas Naroda" priredil Z. N. (Nadaljevanje.! Ker ni maral alibe prisluškovati razburljivega govorjenja v notarjev, m kabinetu, gre urno k vratom ter potrka. — 4'.Voter!" zakliee glas z zelo jasnim talijanskim akcentom. Duhovnik se znajde pred Polidorijem in Jakobom Ferran- dom. Pisarji se niso menda motili, ko so j>rorokovali svojemu prin-cijalu skorajšnji konec njegovega življenja. Odkar je bila pobegnila Cecilija, skoraj ni bilo več izpoznati notarja. t Dasi je bil njegov obraz strahovito izhujšan in mrtvaško bled. vendar ga je zdajpazdaj izpreletavala mrzlična rdečica. Skoraj nepretrgoma ga je tresla nervoznost, ki se je včasih izpremenila v krčevito trepetanje. Njegove okostele roke so bile vroče in suhe. Velika zelena očala so mu zakrivala zat -kle in zakrvavljene oči, v katerih je žarel peklenski ogenj žgoče mrzlice. Polidorijev obraz je bil povsem drugačen. Nič trpkejšvga, rez-kejšega — hladnejšega — in porogljivejšega se ne more misliti od usmevov tega hrulodelea. Cela gošča obadnih rdečih las, med katerimi se j'- opazilo že tudi nekaj sivih, mu je pokrivala bledo zgu-baučeno čelo. Njegove bodeče oči, prozorne in zelenkaste kakor ak varna tin so bile pomaknjene prav nizko do trnkastega nosa, in na ustih s tankimi ustnami je bilo čitati zlobnost. Polidori je sedel čisto črno oblečen za pisalno mizo notarja Jakoba Ferrantla. Ob /upnikovem prihodu vstaneta oba. — "No, kako Vam je, moj čestiti gospod FerrajulV ' vpraša abbe sočutno. "Se-li počutite boljše?"' "Se vedno ena It o, gospod abbe. Mrzlica me še vedno mika-sti", odgovori notar. "In spanje mi ne leže nobeno noč na oči. — Toda zgodi naj se božja volja!" — "Vidite, gospod abbe", izpregovori Polidori prijazno, 'kako pobožna vdanost! Moj ubogi prijatelj je še vedno isti, le dobra dela mu lajšajo njegove bolečine. — "Teh hvalospevov ne zaslužim, in prizanašajte mi z njimi*V de notar suho duše le z velikanskim prizadevanjem jezo in srd. "Samo Gospodu pri tir • soditi dobre in hudobne. Jaz nisem nič drugega kakor nesrečen grešnik." — " Vsi smo grešniki ", meni abbe. "Samo mi drugi nimamo takšne krščanske ljubezni, s kakršno se lahko ponašate Vi, moj čestiti prijatelj. O, taki so jako redki, ki bi se odrekli kakor Vi vsem posvetnim imetjem in mislili samo na to, kako bi še za svojih živih dni vporahili svojo imovino na prav krščanski način... Ali ste še vedno voljni prodati svoj urad ter se posvetiti pobožnemu življenju? ' — "Moj urad je bil že predvčerajšnim prodan, gospod abbe. Posrečilo se mi je, da se mi je takoj in popolno izplačalo kupnino. To in še nekaj povrhu nameravam porabiti v to, da ustanovim-zavod, o katerem sem že govoril z Vami. Tudi načrt sem že izdelal dodobra. Predložiti Vam ga hočem —" — "Ob, moj čestiti prijatelj!" vzklikne duhovnik z resničnim in ohčudujočim ganutjem. "Toliko dobrega storiti brez hvale in slave! Ponavljam. Takih ljudi je jako malo, in zato tembolj zaslužijo blagoslova in spoštovanja." — "Ker jih je jako inalo, ki bi kakor Jakob združevali svoje bogastvo s pobožnostjo, razumnostjo in dobrimi deli", pripomni Polidori s porogljivim nasmehom, katerega pa ni zapazil abbe. Ob tem novem in rezkem hvalospevu stisne notar nehote svojo pest ter ošine Polidorija s peklensko srditim pogledom. — "Vidite, gospod abbe", pristavi še zaupni prijatelj Jakoba Ferranda, "še vedno trpi muke strahovite mrzlice, a vedar si ne stori nič i/, tega. — Meni je brezmejno žal, tla sam sebe ubija. Da, tvegam si izreči vpričo gospoda abbeja, da si svoj lastni rabelj, u-bogi prijatelj!" Tudi ob teh besedah vztrepeta Ferrand krčevito po celem životu, a se spet kmalu umiri. Ce In bil kdo drugi kakor abbe. bi bil izlahka opazil prisiljeni in nevoljui naglas v notarjevem govorjenju. Kajti skoraj nam ni treba omeniti, da je silila tega moža višja volja, volja gospoda Rudolfa, k tašnim besedam in dejanjem, kar je docela nasprotovalo pjegoveniu značaju. Včasih se je zdelo, kakor da hi se ne maral pokoriti notar tisti vsemogočni in nevidni volji. Ali samo en pogletl čuječega Polidorija je zlomil to upornost. Nato je spojil najsilnejše sovraštvo z vzdihom najljutejšega srda ter se vpognil poti jarem, katerega se ni mogel otresti. "Oil, gosj od abbe", nadaljuje Polidori, kateremu Se je zdelo prav trpinčiti svojega sokrivca s pikrimi in osatnimi besedami, "moj ubogi prijat Ij preveč zanemarja svoje zdravje. Pomagajte mi ga pregovoriti, da se bolj pazi in varje, če že ne radi sebe in svojih prijateljev, pa vsaj radi nesrečneže v, katerim je on nada in opora." — "Dovolj, dovolj!" zamrmra notar zamolklo predse. — "Ne, nikakor ni dovolj", de župnik ginjen. "Ne more se nikoli povdarjati, da niste samo sam svoj, in da je jako krivično, če zanemarjate svoje zdravje. V vseh desetih letih najinega znanja Vas nisem naletel bolnega. Zadnji mesec ste pa tako izhujšali, da se Vas še komaj izpozna. Vidno pešate in s tem zbujate v nas samo bojazen in skrb. Rotim Vas, moj čestiti prijatelj, skrbite za »voje zdravje —" — "Jako hvale/en sem Vam za Vaše sočutje, gospod abbe. Toda zagotavljam Vam, da ni moj stanje tako vznemirljivo, kakor si to domnevate." "Ker m lako svojeglavim t rti o vraten", povzame spet Polidori besedo, "povem gospodu župniku vse. Jako Te ljubi, zelo spoštuje in visoko ceni. Kaj neki se poreče potem, ko izve Tvoja nova dobra tlela, ko izpozna pravi vzrok Tvoje bolezni?" — "Kaj ji* še storil.'" vpraša abbe. — "Gospod abbe", se vmeša nestrpno notar, "poprosil sem V,is s m kaj, da Vam razodeii- m jako važne nakane, nikakor pa ne, et»i oči k tlom ter molči. ., Polidori p« nadaljuj«': — "Morebiti st<1 zapazili. gos{»od abbe, da so se pojavili prvi znaki Jakobove bolezni kmalu po nesramnem škandalu, ki ga je povzročila Lojzika Morel." Notar »trepeta. — "Torej je Vain znano zločinstvo nesrečne deklicevpraša able- začudeno. "Mislil sem, da ste prišli šele pred par dnevi v Pariz." — "Seveda, gospod abbe. Jakob pa mi je kot svojemu prija-telju in zdravniku povedM vse. Kajti svojo živčno bolezen pripisuje skoraj edinole nevolji nad Lojzikinim zločinom. Ali to še ni vse. Mojega ubogega prijatelja so žal zadeli še drugi udarci, ki izpod-kopnvajo njegovo zdravje, kakor vidite. Stara služkinja, ki je bila dolgo vrato let v njegovi hiši -V , * • • * * * r ■ . ■ — "Madama Serafina!" mu seže župnik v besedo. 'Slišal sem o njeni nesrečni smrti. Po naključju je utonila reva, in bolest gospoda Feranda mi je povsem umljiva. Desetletnega zvestega službovanja se ne pozabi izlahka, in takšna zvestoba časti gospodarja ravno tako kakor slugo." — "Gospod abbe", vzklikne notar. "Prosim Vas, nikar ne govorite o mojih čednostih. Mučno mi je tako govorjenje." — "Kdo drugi naj govori o tem?" Ti?" vpraša-Polidori prijazno. "Še bolj ga boste povzdigovali, gospod abbe. Morda ne veste, katera služkinja je Jakobu nadomeščala Lojziko Morel in raa-damo Sera fino, in skoraj gotovo Vam ni znano, kaj vse je storil za ubogo Cecilijo. Tako je bilo namreč ime novi dekli, gospod abbe." Notar plane nehote s svojega stola pokonci. Oči mu zaplamte za očali, in žehteča rdečica spreleti njegov bledi obraz. — "Molči, molči!" je viknil. "Nobene besede več o tem. Prepovedujem Ti!" — "Pomirite se", mu reče abbe z milim smehljajem. Jaz . bra vam zgovornost Vašega prijatelja. — Dekle ne poznam. C dni po njenem vstopu v službo našega čestitega prijatelja je ieta namah prekinil vsakršno občevanje z mano. Na mojo veliko žalost ga je v to prisilila prevelika zaposlenost." — "To pa samo zato. da Vam zamolči novo dobro delo, ki ga je imel v mislili, gospod abbe. Ali kljub svoji ponižni skromnosti Vam izda topot vse svoje namere", nadaljuje Polidori smeje. Jakob Ferraid se je molče naslonil na pisalno mizo ter si pokril čelo s svojimi rokami. ' Dalje prihodaji&A Po znižani ceni! Amerika in Amerikanci. Spisal Rev. «1. M. Trunk je dobiti poštnine prosto za $2.50. Knjiga je vezana v platno in za spomin jako prilična. Založnik je imel veliko stroškov in se mu nikakor n izplačala, zato je cena znižana, da se vsaj deloma pokrijejo veliki stroški. Dobiti je pri: Sloyenic Publishing Company,1 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Kadar potujete y stari kraj ali kadar ate na poti skozi New York, pridite k svojemu rojaku v HOTEL, SALON in RESTAVAANT ! 145 Washington St., NEW YORK, N. Y. Coiner Cedar St. Tu boste v vsakem času, podnevi in ponoči, najboljše in najcenejše postreženi. Izvrstna domača kuhinja. Čiste in urejene Bobe za spavanje. Obed (tri jedila) 25 ceator. Spavanje 25 ceator. Z velespoštovanjem janko TUŠKAN, lastnik. I POZOR, SLOVENSKI FARMERJI! Vsled občne zahteve smo tudi letos naročili večje število PRAVIH DOMAČIH __ — ■ SKRANJSKIH K O S S V zalogi jih imamo dolge po 65, 70 in 75 cm. Kose so izdelane iz najboljšega jekla v znani tovarni na Štajer-:-: okem. Iste se pritrdijo na kosičče z rinkcami. :-: Cena 1 kose je 1.10. ebb Kdor naroči & kos, jih dobi po $1.00. V zalogi imamo tudi □ 0 klepalno orodje iz finega jekla; b b cena garnituri je $1.00. Pristne BERGAMO brusilne kamne po30c. kos. Dalje imamo tudi fine jeklene srpe po 50c. Naročilu je priložiti denar ali Postal Money Order. Frank Sakser, 82 Cortlandt St, : - : New York, N. Y. NASI ZAITOPMiai. actor! so pooolaliinl pobirati ntroCnlm t» "Qlss Naroda" In knjiga, kakor tudi ca vas druas v nafto stroko spadajoč« poda Jenny Llnd, Ark. In okolica: Michael Clrar. 8sn Francisco, Cal.: Jakob LotUil Denver, Colo.: John Dobav« la A- Š-Terbove- Leadvllle, Colo.: Jerry Jamnlk Pueblo, Colo.: Peter Cull« la J. K Kot ta. •allda, Colo. In okolica: Louis CoataUa • The Bank Saloon). Waleenburg, Colo.: Anton Saftlsfe Indlanopolis, Ind.: Frank Urajnsr. Depue, 111.: Dan. Badovlnas. Chicago. III.: Prank Jurjovee. La Salle. III.: Mat Knmp. Joliet, III.: Frank Laurieh in John Zaletel. Mineral. Kana.: John fitale. Waukatfsn, m.:. Fiank Petkovtafe la Math. Ocrln. So. Chleaao, III.: Vrank Ctrsa Sprlnafield. III.: Matija Barborli. Frontonac. Kana. In okolico i Prank Centa. Mulbery, Kane. In okolico: Martin Km Calumet. Mich In okolico: Pavel Bhalta In M. P. Koba. Manlatldua. Mich, in ekallaat U. Ka-tau. •out* Range, Mick, la e kal la« i M. D Tjkone. Chlsholm, Minn.: K. Ef one, Frana Medved In Frank Žagar Duluth, Minn.: Joseph Sharaban. Cly, Minn. In okolico: Ivan Goute, Jakob Skerjanc In M. L. Kapech. E velet h, Minn.: Jurlj Kotas la AJofs Bauds*. Gilbert, Minn. In okolica: Ztamim Veaal Hlbblnf, Minn.: Ivan Poude. Naahwauk, Minn.: Geo Maarta. Virginia, Minn.: Anton W. Foa •t. Louie. Me.: Mike Qrabrtan. Aldrldge, Mont.: Gregor Zobee Klein. Mont.: Mich. Krivec. I .Brooklyn, N. V.i AloJMI Cedarefc. . Little rails, N. Y.: Frank Gregora^ Cievelend, Ohio: Frank Sakaar, J, Ma- rlnfilfi, C has. Karllnger In Frank Kova««. . Bridgeport. Ohio In okolice: Frank Hočevar. •arbeton, O. in okolico: Alois Balaat Colllnwood, Ohio. Math. Blapnlk. Lorain, O. In okolico: John Kuala, 11». £3. 29th St. Youngetown, O.: Anton KlkalJ. Oregon City, Oreg.: M. Justin-Allegheny. Pa. In okolico: M. •rsddock, Pa.: Ivan Germ. Brldgevllls Pa.; Rudolf Pleterdek. Burdlna Pa. in okollcoi John KertU-alk. Conemeugh, Pa.: Ivan Pajk. Clarldge, Pa.: Anton Jerlna. Canonsburg, pa.: John Kokllefc. Brougthon, Pa. m okolico: Anton D*n far. Export, P«, in okolice: John prostor. Forest City, Pa.: Karl Zalar In Frank L*b«n. Fsrrsll, Pa.: Anton TalentlnOd. Irwin, Pa. In okolico: Frank DmIu Johnstown, Pa.: Prank Gabrenja. Meadow Land«, Pa.: Geo. Bchultn. Moon Run, Pa. ,n okolico: Fr. MaCek Pittsburgh, Pa. t Ignacij Podvaanlk, Iffnaz Msarister, Frank Bambic inZ. Jakfie. Unity Sta., Pa.: Joeeph Skerl). •teelton, Pa.: Anton M. Papia Wlllock, Pa.: Frank Seme in Joseph Peternel. Wlnterquartera, Utah: Louis "lsslsfc. Black Olemond. Wash.: Gr. Porenta ftavensdale. Wash,; Jakob Romlak. Thomas, W. Vs. in okollcoi Frank Korlan In Frank BartoL Grafton, Wla.: John StaxnpfeL Milwaukee, Wis.: J os« p Tratnik la John VodovnOc In Joa. Eupan««. Scheboygan: Nick Badovlnae in Frank Novak. Waal Ailla. Wla.: Frank gfcafc. >t*took Sgrtnga, Wyo.: A. JueBa to Tal Kwmmmm. Wya.i Jsslg Mats*. Izšla je lična knjiga: "vojska na balkanu". Viled vsestranske želje naročili smo več iztisov te knjige in je sedaj cenj. rojakom na razpolago. Knjiga "Vojska na Balkanu" sestoji iz 13 posameznih sešitkov, obsegaj ocih skupaj na večjem formatu 192 strani. Delo je o-premljeno z 255 slikami, tikajo če se opisa balkanskih držav in najvažnejših spopadov med sovražniki. Sešitkom je prideljen tudi večji slovenski zemljevid balkanskih držav. Posamezne zvezke je dobiti p* 15c, vseh 13 sešitkov skupaj pa stane s poštnino vred $1.85. Naroča se pri: Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St.. New York City. Za vsebino oglasov ni odgovorno ne uredništvo ne npravni&tvo. Edina zaloga Družinskih in BlazniM PRATIK za leto 1914. 1 iz tis stane . • • 10c. Cene Blaznikove pratike to iste. V zalogi i UPRAVNISTVA "GLAS NARODA" 82 Cortlandt St, New York aH psi 6104 S». Oair Krt., N. S. Cleveland, 0 Koledarjev imamo v zalogi lg le nekaj gtO Si kdor rojakov ga Xe nima, naj M podviza zanj. Letofinji Koledarji zanimiv in bolj obsežen kot drug letniki. Cena mm j« ■ poitninc vred 25 centov. Blovenie Publishing Cfo«« 82 Cortlandt St., New York City fltfflBjL , Podpisa«I A w . ^Tie iznaiditelj S^fMr AJtt^iSEčsJ*B^k. najuspeanej -t še tinkture na If . .J svetu Alpen- V it«VI Mf tinkture in tf ,IB" tfl^ gK Alpenpoaade fcrl* T"7 n*1 - Ženskam in A-l .jxSB^r možkira. ka-BSp teri jo rabijo, ^aMHHflV^ zrastejo v ie- — a tih tednih lasje popolno-A ma. ne bodo ^s^d^^n^^^^B^^^k^ padali in ne bodo oBiveli. Kavno tako zraste možem' v Seatih tednih brada in brke. ki ne bodo izpadale in ne bodo postale sive. O teku 8 dni popolnoma ozdravim revma'izem. kostibol, trganje po rokah, nosrah in hrbtenici. Rane. opekline. bule, ture, kraste in kurja očeta, bradavice, potenje nos. zebtine itd. odstranim v treh dneh. j Moja zdravita so registrirana v Washing-ton u, j znamenje, da so čista in najbolj aspešna. Pišite takoj po cenik! Pošljem ga zastonj. JAKOB WAHCIC, 1092 E. 64th St. Cleveland, O. N. B. Onemu, ki bi rabil moja zdravila brez uspeha, plačam $500. RED STAR LINE Plofitba a.cd New Y ar ko m k Antwerporii Redna tedenska z?eza potom poštnih parnikov i brzoparniki na dva vijaka ZEELLAND /KROONLAND a 11,304 ton« j/Cd J-^^^^i 12,760 t°n* FINLAND ^^^^^^fei^fr^^P^i VADERLAND 12,760 ton. 12,017 ton, L.APLAND 18,694 ton. Kratka In ndobDa pot ca potnike v Avstrijo, na Ogrsko, Slovensko, Hrvatsko in Galicijo, kajti med Antwerpom in imenovanimi daielami je dvojna ^di-rektna železniška zveza. Posebno se Se skrbi za ndobnoit potnikov medkrovja. Tretji razred obstoji od tnalih kabin za 2, 4, 6 in 8 potnikov. Za nadaljae informacije, cene in voine listke obraiti se je nsi RED STAR LINB No. 9 "Broadway No. 14 No. Dearborn St. 233 Main St. New„York. Chicago. 111. Winnipeg, Man. 94 State Street 1306 "F" St., N. W. 319 Geary St. Boston. Mas*. Washington, D. C. San Francisko, Cal. 1319J Walnut St. 210 St. Charles St. 121 So. 3rd St. Philadelphia. Pa. New Orleans. La. Mineapolis. Minn. 619 Second Ave. 11 & Locust St. 21 Hospital St. Seattle, Waah. St. Louis, Mo. Montreal, Canada. COMPAGNIE GENERALE TRANSATLANTIQUE. (Francoska parobrodna družba.) Direktna črta do HAVKB, FAJLEEA, ŠVICO, ENOBIOSTA tm I-»U»LJAX», Poštni parniki so: -LA PROVENCE** TLA SAVOIE** "LA LORRAINE** "LA FRANCE" ■a dva vijaka aa dva vijaka na dva vijaka aa i tiri vijake Expreini parniki so: "Chicago", "La Tonraine", "Rochambeaa" "Niagara" j GlaTna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK i corner Pearl St., Cheiebrongh Building. ; Poštni parniki odpluje jo vedno ob sredah iz pristanišča številka 67 N. £. ; tLA LORRAINE 3. junija 1914. t FRANCE 24. junija 1914 ! #LA SAVOIE 10. junija 1914. * LA SAVOIE 4. julija 1914 ; *LA PROVENCE 17. junija 1914. *LA DORAINE 8. julija 1914 Expresni parniki odplujejo ob sobotah, POSEBNA PLOVITBA V HAVRE: •CHICAGO 8. junija 1914. *ROCHAMBEAU 20. junija 1911 •NIAGARA 13. junija 1914. *N1 AGARA 11. julipa 1914. Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. Parniki z Icrižem imajo po štiri vijaka. iTstro-imerikan§ka črta i preje bratje Coaul*ch * NalpripravnijSi ii ujeiujSi paratradoa (rtu zi Slovenca la Hrvata. »anlk um Iti vijaka I'Hasyba Washoicvo«"« Regularna ?oinj« med New .Yorkoro, fralomiin Reko« : f [ mm Cena VOŽnih listkov iz New Yorka za III. razred so do: Vil spodaj naveden! noti TRSTA ................................. .......$250 >rodi na dva vijaka imajo LJUBLJANE ................................$26 1 brezžični brzojav REKE ..............................................................$25 0 AMCE, LAUBA, ZAGREBA ...................... . $26^0 MARTA WASHINGTON, KARLOVCA ...................................... ^6.2 ARGENTINA. OPOMBA. Cena karte za parnik Kaiser Franz Joseph I. i _ OCEANIA, __Martha Washington znaša $4.00 vec. SAI8ES FRANZ JOVBPH |< II. razred od Marthe Washington in Kaiser Franz Joseph J : od $65.00 do $70.00. " JM'JS druSi parniki od $50.00 do $60.00. Phelps Bros & Co* Gen« Agents, s wnakingto« str««i, new iork