i HochlObl. L.k. Hofbibliothek, Wien V Gorici, v cetvrtek 5 Avgusta 1875. „So$a" izhaja vsak cetvrtek ia velja s poSto prejemana ali v Gorki na dom poSiljana; Vie bto ...... f. 4.50 Pol leta........2.30 Cettrt lrta ,...... 1.20 ,.Kraetovalec" za narognike Soce Vae 1. i 9—Pol leta f. 1. Za nenarocnike: V6e leto f. 3.— Pol leta f. 1.G0 Pri oznanilih in raviio tako pri „jjo-ilaniiah" se piacuje za navudno tristopno ˇrsto : 8 kr.. ce s« tiaka 1 krat 7 „ ., „ ,. 3 krat S „ „ „ ,! 2 krat Za veco trke po prostoru. SOČA Tefiaj V Posamozne Stevilkc se dobivajo po 10 eoldov v Gorici pri PaiernollijujvTrBtu v tobakarnicah ^Via del Belvedere 179, in „Via della caserraa 60" Nndur so jo pozneje omejovali dr-zavni zbori, v katcro so so vsedli vi-likusi in' Skoii. I^liodni Goti so su nasolili bili somkrnj Donavo v J)aciji, leta 427 poscde en oddolok Traeijo, drug del 453. Panonijo, leta 481 so zedinqo vsi ter izvolijo si" kralja Teoderiha. Ta olnne v italijo z dovolitvijo cesar-ja Zona, in osnuje voliko drXavo, ki jo obsegaia Italjo, Recijo, Norik in doiole od jadranskoga morja do Do-nave. Ha so so Goti dobro vdomaoili, v/.ol jo te kralj v Italiji trefcji dol vseh poscstev. IJ.stave nij Bpremenil; Rimljani in Goti bili so enakopravni. rirnsko postave so ostalo voljavne, znamonito je bilo to, da eo bili Goti jedro novega vojaStvn, Od It'tii 508 so pa v Italiji gospodovali novi na-solniki divji Lan^obardi, katori so v zaftetku posedli Biiino zgorno Italijo, \ unoni ^toletji so pa rftzSirili no c< li Italiji. Oni .so tudi mesfc ii prisvojili, vse so po svojo prniiiiiwlili, in kot pravi ^nagavci gospodovali, Svo-jeni'.i kralju su qdknzali poprfjfina drzavna in cesarjeva posestva, mnogo plonitmitih ttimljanov so pokonSali in drugo Rimljane vecinoma mod suboj razdelili. Na celu so stali mogoeni pa izvoljeni kralji, ki so bili gospodi vso vojske. Zdaj pa iujto Sudo, vsi ti zmagavoi lepo Italije so v tcku par sto lot zginili. Nemccv nij davno v«6 v Italiji, na Spanjskem ali v Franoiji, oni so vtonili v la-tiiistvn in zivijo samo v zgodovini g«* drugini v svarilo. Kako nek so je to gajnlo, kako je to mogoco ? Vsi ti narodi so se prevefi rastresili po t«li deie-lah, vsak jo oil sosed dezelanu in druiino so bile ve-dno v dotikk De^olani mnogo bolj omikani so mnogo-vrstno vplivali v to tujee, posebno po solah, tudi v jarnvm in corkvenem zivenji. \rrh t^ga so pozneje so mod seboj zenili, tako se jo po Xenah in solah tujs^ina zrnerora bolj vrivala v dru^ino in konecuo jo zmagala. Vsnm tera divjnkom, cel6 najkrppkejSim izmed njib, Langobardom nij bilo mar narodnosti svojo, vidi se, da so hrepcnoli samo po kpem obnobji, in po tern, da so jim drugi sluzj'li. Kakor v starodavnosti so tudi v srodnjom veku Nemci najve6 ljubili bojo in imeli so jib z vsemi so-sedi. Dobro se jim je posre^ilo s Blovani, premo- Denar. Njegova raba in zloraba (Konec). SreCen ni, kdor premoienje nepolteno pridobi-Narodna Alaska prislofica- Spravljati zaklade iz same ljubezni do denarja je zanieljivo in malodu§no, in naj bi se donar tadi polte-nim potem pridobil; kedar se ga pa pridobi v igri, ali cold v zvijafinib spekulaeijab, jo lo slab§e. Prevideti se, da filovek sebe in svoje drage v starosti ugodno in ncod-visno prezivi, je prav po§teno in to mora se vsacemu gorko priporoCati; spravljati pa si denar iz samo gole ljubezni do denarja, je neeimuma skopost i podlost du-ba. Pi*oti navadam tako umazane var<5nosti mora pa-meten Slovek pa^ljivo stati na strazi, kajti inaSe zamo-re to, kar je bilo v mladosti navadno gospodarstvo, proi-ti starosti v lakomnost in skopost, in kar je moralobi-ti za raladih let sveta dolznost, zamore postati v sta.ro-sti pregre§b*i^ spafienost. Izreden pohlep za donarjem, a ne denar sam na sebi, veni, pomanjsuje du§o. Walter Scott pravi, K Denar je nsmrtilve$ dus kakor 2elezo teles." — Zalostna posledica, ako se 61ovek prevefi iz-klufiivno opravkom uda, je ta, da vprabaja polagoma njegov znacaj v prost mehanizem. Olovek poln oprav-kov zivi previse za-se, no briga in no zmeni se nava- dno za svojo bliznje, raznn na toliko, na kolikor ti nje-govim svrbani pripomagajo. Pogledito samo na ^no stran glavnih bukcv tacih ljudij, in imeli bodete pred ofimi njih zivunjo. Pripovedujo se o neeem mo^u, si-cer po§tenjaku, ki jo skrbel le za nakopieenje boga-stva. Na'smrtnej postelji obrnol so je ksvojoj ljublje-nej bcerki ter jo slovesno izgovoril: Kaj nnij bila zmo-ta?tt ... On je namre5 premisljeval dobra dela, ktera so Btorili druzi ljudje, premi§ljpval jo, da bi bil lebko tudi on marsikaj dobrega storil, co bi ne bil tak6 po-hlepen za bogastvom. Uvidel je zmoto svojc, ko nij mogel ni5 ve6 popraviti.— Materjalni uspoh, ki se pridobi z nagomilanjem denarjev je brezdvomno le slepivna red; alivmonj ob-dudujejo skoraj vsi ljudje sliene uspeho. Ce prav sf Ijutlje praviSni, previdni, stanovitui in clste ve6i porna^ gajajo naprej v boji ^ivenja, je veudar le mogofie, da so prav prav nizkega znafiaja in da nijmajo v sebi celo nifi vzviSenega duha. Olovek, ki ne poznade nzviSeniSe logike ncgo donarne, zamore sieer mofino obogateti, ali pr! vsem tem ostane le straSansko siroma§na pokvoka. Bogastva nijso namrefi znamenja moraine vrednosti in njihov blisft napravi ljudi lo pozorno na malovrednost njih posestnikov. „V nravnosti (morali) pravi ufieni Lynch" zamore veljati vinar vi§o od tolarja — in zamore predstavljati ve^o obrtnost in veSo ilahtnost zna-8aja. Denar, plod veSletnega poterpezljivoga, poStenega in vestuega dola, jo zares velevreden, ne sposobnosti, ne kreposti* cloveka se ne morijo po njogov«m denarii. Ako ima 51ovok, polno wosnjo in prazno sree, raz&rjena po- gli so jili^ od Labe di .jadranskoga morja v krvavih, ljutili bojih, na si»vorji so se skazali vitozi nemSkoga reda, kakor Italijano so tudi Slovano razdoljcvali mod soboj in so ko mod njimi nasolili kot vitozi, oskrbniki in vojaci. Toda li so nijso polujfiili, ko njih bratjo v Italiji, nasprotno so tirjali in delali na to, da se Slo-vani ponemcijo. Mnogo so dosogli z mefiem, mnogo ?<0 v preteklih tmsin s pomofijo Sol, knjig, svojih trgovcev, tvornie in rokodoleov, po uradih, v katenfh so jo nom- ' 6ko pisarilo in po vojski, pri katori je iiAmfifilna go« spodovala. Tako jo v Prusiji in Avstrlji bilo in jo tako jo go dniidanez. V najslabnjom poloJiaji smo Slovonoi, ker nas na drugi strani tudi italijani pritiskajo. Pri lias ho jo zlasf;i pii KOHpodi in bogutincih tuj^cina vri-wila 7.o, v driizino. Druziiio in fiolo so narodnoga duha svofcisca, v kojih so narodnosl; hrani, goji in bhi/.i, v vi-sih iiMlnic:il) pa jozik zuanstvono razvijo. Ali mi nij ultimo r.iroduih srodnjih, fto manj visih go), in mnogo, mnogi, nasib gospi v mostib iu po dozoli govori sosvo* jinii otrooi :., nomfiko ali itatijansko, k vooomu pripu-si'.njo, da govorijo otrooi slovonsko « doklaml in hlapoi, Tako bo nilnda sloveiiska du^a zo v drufcini kvari, in v Solnb so nadaljnj'1. NaSi gospotljo'pa govorijo v salo-nih, uradih, kromah itd. mod seboj naj raj Su lujSMno. Cold kmotjo iinajo davno Lo mnogo tujib btisedi, sploh so jo tudi pri njih slovauski dull jezika popa^il. Vso lo je zaliboze cista rosnioa. Vim jo sieer, da .jo prete&a ucvaruoet. Slovano v Avsttiji zdramila. Tudi mi Slovonci smo zaoeli delati, da so otmomo propada, tudi mi imamo zo mnogo knjig, Casopisov, novo slovstvo, zuanstvena druStva itd, Toda vso to je solo b»p zaiSetek bodo&) roSitve. Da so olme-jno, trebo jo in bodo pogumno, marljivo in vsestran-sko oapredovati, no opesati, ne na krivo pot kioniti. Nasi nasprotniki, centralisti, so cold na krmilu dr-zave iu krivo rabijo proglaSeno svobodo; zatoraj nij za-tiosti, da so vsak izuied nas Slovanov sam in le za so bori. Previdnost nam vtsleva, da si avstrijski Slovani vzajcnino pumagamo, in fkupno delamo v politiki, da si priborimo drzavho onakopravnost, in drXavno poraofi. Delajuio t«vlaj tako vsi avstrijski Slovani, napni-ino vso ni'K-i posebno mi Slovenci, mozki in zensko, mladi in stari v\soh stanov, da ne porefie od nas zgo-dovina: No samo da nijso znali upirati se Slovenci, sa-mi so se vdajali lcrivicam, sami so pomagali jamo si kopati, bili so nevredni sinovi matere Slave. Da ne po-refio kak zadnji s r c o n i Sloveneo : Fuimus Trees. sestva in malo razuma, kaj inu pomagajo vsa njegova bogastva? Naj bode clovek, kar si koli hofie, njegova glava in sreo ga napravita ubozoga ali bogatega, ne-srecnega ali srecnega; kajti sreo in glava sta vedno veca od srecoK. — Denar lo ti imoj, pa gloj, da tebe denar imel no bodo. Sploh se pa pripisuje donarju prevefc moci. Najvcoih roci na svetu nijso dognali bogataSi, temu6 sploh lo ljudje siromasni. KrSeanstvo so razSirili po svotu mozjo najniiih stanov; naj slavnisi misleci, izuaj-dei, umotniei i. t. d. bili so navadno ljudjo razmorno ubozega stauu. In tako bo vedno, da bodo bogastva vi§e zaproka nogo spodbuda za delo. VeSkrat pahn6 bogastva eloveka celo v nesrefio, mesto da bi mu bila v korist. Mla-ienUJ, ki je podedoval velika] bogastva, nahaja zivenjo prjugodno in prccej se nasiti, ker si ne more,nifi druzega znleti. • Posebnega opravila nijma, za-to jo tacomo mlatUmeu fias.dolg in tezek, zadremlje na -umu, kakor da bi ga munjina omamila in yeckrat nij njegov polofcaj v drustvenem zivenji uzviSoniSi od polo-2aja polipa. o kterom so zibljojo morski valovi. Njego-vo zivonjo jo ubivati in tratiti cas in to je zsros ostro in nelju'bo poslovanje. Clovek bogat, ki ima mozgane in glavo na pravcm mestu zanicujo lonobo, kajti ona ponizuje clovoka, in poniislivsi na odgovornost zdruzeno s posestvom iaionj in bogastev, prizadeva si in trudi se se bolj nego tisti, kferira jo sreca bila nomila. Pravo pravilo pa, najbolji vseh stanj, ako bi 61ovek hotel bi-ti toli pameten, da bi jo uvidel. nahaja sev onej obfiu.-dovanja vrednej molitvi Agarjovoj: ,.No daj mi'- ne ubo§tva, ne bogastva; iivi me z hranoineniprikladno". Upor v Uerefforini. Kakor smo nze dvakrat jKjMauyTafe upor v Herce-mini od dheva do dneva; kaze se iz vsega, da nasi Bratje na Balkanu hofiejo otresti se jarraa turskih bar-barov in s krvjo pridobiti si zlato svobodo. — Kedor nii videl, kako Turki uboge Siovane zatirajo v Bosm m Hfreegovhii, kako jib- preganjajo, kakor ziyal; kedor nij videl ubeinih drnzin, ki se uze od nekdaj preseljayajo iz Bosne in Hercegovine v fornogoro, Srbyo in Avstrijo in aliSal njihovih britkib tozcb, ta si ne more misliti daie v 19. stoletji Se moeoea tofika surovost ra tako ti-ranstvo. Pravi pojem o evropski eivilizaciji pa bode Sole potem dobil, ee premfcli, da to barbarstvo so/dosed*! podpirale in deliima se podpirajo in protezirajo vUSb iiftjkultaraejSih *wopskih narodov. In kedor se hofa preprieati o elovekoljubji in kulturi nasih ustavo-wm, te naj cita „Neue Freie Presse" in fa druga ustavoverna glasila, katera posebno zdaj trpe in bole-haio na slovanophobiji. - Ti Ibti bojoe se pmnU avstriiike politike na koriat Slovanov, uboge tlafiene Siovane ? Balkan* pitajo a najgrSimi imeni, kakorSatfi estitifini cut ne dopuSea ponavjjati in se ob enein tako potezajo xa wrlko barbarstvo na Balkanu, da filovek mora misliti: Ustavoverec se brati * azijatskinii barbari; on je laveroik tudi Hotentotov.fa gre proti S!ovanstvu, ker Slovana se boji, da mu ustavi pregrosno, nevestno rav-nananjo. AH pa bode nafia zunanja politika tudi ozi-rala se na javkanje ustavovernih listov: to je drugo praSanje, Kakor smo uzev 18. st. omenili.bliza se preo-brat avstrijske politike najutrovem; Avstrija ho5e zado-biti tara svoj npliv in ceravno sedajne ustaje direktno ne podpira, ji vendar nij nasprotmvin bo brze podpira-la'ipormke, nego Turke. Tako saj kaze vse, kar se dosedaj pri nas godi m ker ustavoverei vidijo vse to, sevedejo, kakor bi bilipadli iz oblakov w hocejo tajm nekau kar sami vidijo. Zadnja „N. F. Presjsert. na v*o moe protestuje proti vsaki aneksiji in kliee celo drzavm zbor na pomoe. Pa tega m* ve, da drz. zbor je po-polnoma onemogel nasproti kroni, katera lobko vsaki nip v drz, zbor sklific drugafino vefiino in sploh se tega ae potrebuje, ce hoce pokoriti si sedajno ustavover-no vecino. ... , ,ov Pa pustimo ustavoverske eivihzatorske(?) namene in cilje; pridejo §e morda Sasi, ko bo svet prestopil na dnevni red cez tako kulturo in take kulturonosce. Nasi bra^je se torej v krvavom boji bore za svojo svobodo; k temu prisilila jih je obupnost. — Upor se Siri od dneva do dneva; Srbija in Crnogora tudi dolgo casane boste mogle pasivno glcdati od strani to borbo bratov; narod jugoslovanski hoce pokazati svojo solidarnost z ubo-gimi Hereegovinci ter stopati proti Turcinu, da zapise v kri pravieo. Srbski in Crnosjorski knez ne bosta mogla vefi dolgo casa vstavljati naroda, zbog cesar je knez Milan odsel na Dunaj in kakor se slisi, ne v privatnih, ampak o politifinih zadevah. Jugoslovanski komitet je izdal uze proklamacijo do Jugoslovanov; Hrvatje in • Srbi tudiiz Avstrije hitena pomoe v Hercegovino in vse kaze na to, da ustaja postane prav resna in da se z njo za6ne reSenje starega jutrovega pitanja. — Gas je zdaj, da se pokuze jugoslovanska solidarnost.—Na Hrvatskem in v Dalmaciji osnovali so se odbori, ki pobirajo milo-dare za uboge druzine Hrcegovinske, In so popustile domaSe ognjisfie ter pred Turcinom bezale v Dalmaei-jo.—Oni odbori podpirajo te uboge sirote in pa ranjence ter olajsavajo skrbi ocetom in bratom, ki stoje pred eovragom. V Ljubljana so uze tudi zaSeli nabirati da-rove in „Siovenski Narod" je v svoji 174 Stev. priob-cll imenik dariteljev za sveto rec. — Mi Goriski Sio-venci tudi nocemo zaostati in bomo za nase brate sto-rili, kolikor nam je postavno dovoljeno. Z denasnjim dnevom odpremo v svojem listu subskribcijozauboge Her- Jobip Brotherthon, nd angleskega parlamenta, narocil je, da se ima na njegovem grobnem spomeniku v Man-chestm vdolbsti ta ie napis: „Moja bogastva nijso bija v mojih raSirjenih posestvih, temuc v sredojej meri mojih potreb". I to je bilo resni5no, kajti on se je vzdignol iz uajniLjega polozaja v visoko, ugledno druStvcuo sta-nje s pcStenostjo, delavnostjo in zatajevanjem samega sebe. Celo v zadnjih dnevih svojega zivenja v parlamenta pocitnicah, opravljal je svoje dolznosti v nekej cerkvici manchesterskej, pri kteri je sluzil; in ysi, ki so poznali njegovo pri vat no zivenje znajo prav ddbro, da njemu nij stalo dodloveSke casti, ampak da.je Ie skrbel vestno opravijati svoje dolznosti. Uastivrednost je v pravem 'pomenu besede dobra reS. Castivreden moz je tak, ki zasluzi 5asfc in slavp; Sastljivost pa, ki obstoji le v ohrambi navifleznosti, nij vredna aikakorSnega nvazenja. Casti vrednigi ]e post en siromak, kakor zlodnsen.bogatin; bolji ponizen in molded Siovek, kakor prijazen, sunder delajoei lopov s ko-€ijo in konji. Blaga in praviSna du§a, je zivenje polno dobrega dejanja sta v kterem koli druStvenem polozaji velevaznisa kakor posvetna castljivost. Najvisi eilj zivlje-nja je ustvariti si mo§ki znacaj in dospeti do najvise-ga razvitka telesa, umafjin vesti To je prava svrha clovegkega zivenja, vse drago naj se smatra Ie za toli-ka sredstva. Nijnajbope prezivel tisti svojih dnij, ki je nzil najvec veselja, in si pridobil najveg denarja, naj-ve5 imenja, 5asti in javnega glasu, temuc tisti je naj. boQe in najvrednise izpolnii svoje zivenje, ki je pravi cegovinske rodbine, ki so pnbezale v Avstrijo; naj torej nasi prijatelji po vsej Gori§ki precej in hitro zafcno nabirati milodare, katerebomo mi v listu prijavili in po tern posl^li glavnemu odboru /a podporo ubogih horce-govinskih druzin v Dalmacijo. — Nabira naj se pri vsaki priliki in hitro naj se nam po§ljejo darovi, kajti dvakrat da, kedor hitro da. Vemo, da nas bodu ustavo-verci grdili zarad te nabire; a ne brigamo se za grde-nja, kder nam vest pravi, da smo storili svojo dolznost kot filovekojjubi in narodnjaki. Bog daj 1« uspeh, pa bodo imeU „re§pekta tudi ustavoverei in drugi Slova-nozrci.!— Dopisi. Iz pod Cavne 26. jalija 1875. (Izv. dop.) Ko sem bil Se prost fant, veselil sem se fantovskih veselie, pie sbv i. L d.; a vcasih sem se jih tudi bal, ee sem nam-rec imel Skoruje na nbiks,"* pa v varzeti „niks;" za to sem bil zadovoljen, da so bile take veseiice bolj pored-koma. Komaj pa sem se znebil fantovscine, uze se me je lotila druga po§ast: vstanovljanja novih drustev, no-vih dasnikov in sploh narodnega napredka. Na drugi strani pa so mi ravno tako tin v peti, kakor poprej premnogo veseliee, premnogi dasniki, ker bi rart ye« C*a-snikov C'ital ali si naro&l, pa kot maiemu kmetidu mi ne dopus^a tega finaneni minister, kateri s^ preinozuiin kmetom tako moeno sega v zep, da je tudi mej njhni ferdamansko ubostvo. Zarad tega bi bilo dostojno nasim intdegentniui krogom in ustauoviteljem casnikov, ki so uze tako vo-cinoma kmetskih starisev, da bi v prvi vrsti skrbeli za kraetijski napredek, kar jim mora biti sveta doiznost, da kmefciji saj en del tega povrnejo, kar so iz nje iz-muzgali. Kaj pomaga nam kmetom, da imamo dostt caso-pisov, pa prav malo denara in pa tudi, ko bi bilo nase stanjo se tako dobro, no bi trebali tolikih novin ; zado-stoval bi za vsak glavni kraj slovenskih doiel po en casnik ; kar je vee, je sad strankarske sebicnosti, kateri sad je grenek in Skodi ubogerau narodu. Zato Se enkrat zivo na srce polagam prijafceljem slovenskega naroda, naj pusfc6 vse strankarske prepire, naj se drug drugomu vdajo, da pridemo do sloznosti, ker po skupni delalnosti gotovo dosezemo,ismnogo in pridemo do za-zeljenega cilja. Do edinosti pa moramo priti predno nam pride voda do grla, kor po tem bi bila nevarnost, da vtonetno, prav velika. *, Sicer nam kmetom nif zameriti, ge imamo tu in tiim surove prepire; ampak lalostno je, ce inteligentni ljudje delajo strankarske prepire, namesto da bi bili edini, delalni, nesebicui in .tako dajali kmetu dober izgled. * V edinosti je veselje in mo5, v prepiru zalost in slabost, to nam %azejo vsakdanje sku§nje. — Veseli nas torej, ko sli&imo, da so g je Jugoslovan tudi materjalno obne-mogel. V«rni Slovan je Rimu vendar le slavne misijonar-je pofiiljal, koji s^o izgli med zamorce, v Bosno pa ter-di Noraei, kakor§nega smo pred 3. letmi med nami be-ra6iti videli. Daniea in vedno oznanovanje po cerkvah nam pr|6a, da Slovenec Bimu tndi denarne podpore odrekel ni; a Kim je dosledno zubil Pavlovo prinoroei-lo: v prvi versti za svoje skerbeti. Velovlastni Bim je obledel, on zalostno pred nami stoji, Enako so se vedli svetni centrulizmijoiii sicer ni* so §e propali, a njih slepota, Siovane zarad uboltva, zarad srajee iz hlac visefie zanifievati, je znamnje kri-ve civiltzacije, korak,ti k propadu, Dobro so Slovenci , lizrok^tlaeenja v fazl#lni§t?ii sprevideli in po drultvu sv. Mobora za zedinenje bratov moliti jeli, a molitev ni zadostna, tfeba je namen tudi se zepom podpirati. Kor je „Glastt o tej posledni potrebi zi.nil, in ni dosih-mal, glede ubo§tva naSoga naroda javno darov za dru-gam berafiil, zeleti bi bilo, da bi ono urednistvo za uboge Hercegovince nabero objavilo, in sicer po poverjeni-. kih pri oddaji bukev druztva ev. Mohora, ali pa po du-hovnikih na dezeli sploh. Po tej poti bi se sloga saj v riafielui vkoreniniti dala, in to je bolje, nego se bri-gafei zaoteverjansko broSui'o: „Vojska med Fran-cozi in Nemci." S KrSkega na Dolen,skem 30.julija. (Izv, dop.) Vro-ciria pasjih dnevov me j^ zagnala za par tednov iz pri-jazno Gorictt na Dolenjsko, katero mi je bilo izmed vseh slovenskih strani do zdaj najmanje znano. Turisti za-nomarjejo to stran najbolje, k«r jih vlece krasota na-rave moenej^e na Gorenjsko, na Notranjsko pa jih mi-fiejo podzeincljski cudczi. Doloujsko je tudi lepo, v nekaterib krajih celo prav lepo,—a nij Vara tukaj izvan-rednili naravuih priVazni, s kojimi bi se kakor koli otlli-kovalo. Jaz bi glavne tri strani Kranjske dezele tako razlo-ceval: Narava je na Gorenjsk'.m velicastuo-krasna, na No-tranjskem cudovita, na Doieujskem, prijazno-miena.—Toda moj namen ni podaj:«ti cast, citateljem geografi^ni, ali sploh znanstveni popis krajev, katere sem v malih dnoh svojega dopusta obhodil; kratko nikar; nampnil sem si marivec priobciti nekatere svoje nepristranske opazke o tukajSnjib razmerah. 3Iogoce da vsega prav ne zadenem, mogoce, marsikaj preostro ali tudi premilo sodim, jaz sem tukaj ptujec in sodim razmere tako rekoc po pr-veir. vtisu, kojega so na me naredile in deloma po po--zvedbafc pri zauesljiwh niozeh—primerjaje jih ob enein z nasimi razmerami na GoriSkem,—katere so, to bodi mimogrede omtnjeno, skoro v vsakem oziru veliko ugod-nejse. 10. t. ra. sem prisel v Krsko, prijazen kraj ob Savi, ki pa nikakor ne zasluzi nasiova „mestou, s ka-terim se ponasa. Kar se tice stevila in zvunajnosti hiS,. se nasi trgovi AjdovSeina, Tolmin, Sezana i. dr. lahko brez strahu raerijo j? t<;ra mestom. A tudi glode socijalnega zivljunja gro uasim trgovom in celo mnogim rnanjsim vasem ocitna prednost pred Krskim. Pri nas ima uze skoro ysaka veca vas svojo fiitalnico, ali bralno drustvo. in svoj pevski zbor; po vsem tem pa praSaS na Krskem zastouj, dasiravno je tu pri okraj. glavarstvu, sodniji, in davkariji mnogo uradnikov in se tudi mestja-ni veeinoma ponasajo z intelligencijo. A ta intelligencija nij v obee od bog ve kod; to sem kmalo spoznal in to kaze jasno zadosti prav to, da nij nic dulia, nic veselja za zdru- zenje. Koliko dobrih mod bi se dalo tukaj nabrati za lep niozki zbor, za gledalisene predstave in druge pie-menite zabave! Koliko prijetnih ve&erov, zlasti po zimi, bi si mestjani zdruzeni z uradniki lahko napravili, ako bi se zdrarnili in zdruzili v Citalnico. V adventu in v postu bi se jim ne trebalo vefi dugevno postiti, pusta bi ne praznovali ve5 tako p u s t 6 brez veselic. kakorsne so med omikanei povsod navadne in tako bi " jih tudi drugage med letora marsikatera prilika privabi-la v druStvene prostore k vbranemu petju in drugim zabavam. Zraven tega bi Le lahko vsak dan za primer-no majhen stroSek prebirali lepo gterilo casopisov. Jaz menira, da bi se v KrSkem tudi nasli elementi, kateri, bir ako bi se stvari prav resno poprijeli, drustvo lahko v kratkem casu osnovali; saj to ne more bit! taka ooper-nija v kraju, kateri boce meato biti in se z napredkora ponagati~pa Se za silo najbornejSega bralnega drustva noma. A zalibogje med onimi, kateri bi raogli in mo-rali kaj v ta namen storiti, premalo resne voljo inpra-ve enerzije,—v obfie pa preveliko nagnjenja do krcme in kegljisfia« skoro edina dva kraja, kder se uradniki in mestjani shajajo k sloznerau—n e m 6 n r e n j u. Da, nemSurenje, v torn so prav posebno odlikuje tukajgnje prubivalstyo, skoro bi rekel, da mu daja nekak poseben znafiaj. Ce vse KrSko narodnjake vfitevaje bele muhe med uradniki na prsto seStejem, se menda ne motim, ce re&em, da mi ostane Se ena cela roka prosta. In kaj, menite, je pac tega krivo ? Pred vsem menda silna mora kranjskega burokratisma, katera tlaci in omamlja uze itak narodno ml.icne niestjnne, da se no morejo povzdigniti do narodno zavesti in«ta ubiva glavo a tem prosanjem in je bode tezko tudi povoljno ro§ilo. Nij c*u.fo; kajti v staresinstvu sede mesarji in peki In. tem se je ta stvar vrogila. Kedor pozna clove-canstro, kedor ve, da vsakdo je ved alt manje sebi^en in da le na lastni dobicek gieda, gotovo se no bode eudil, da stvar le polagama napreduje ali menda clsto nic. Ti gospodje pri najboijsi volji ne bodo pozabili svojega zepa. Kozla za vrtnarja postaviti, nij srecna misel in nikedo nij posten in nepristransk sodnik v svoji lastni 'zadevi. ppetokio bode toraj 5e marsikaj Donave in umazane DunajSce, predno bode meso in kruh po isti cent vsaj, kakor je bilo pred Dunajsko raz-sUvo. Dunajski kupci in prekupcevalci znajo namre5 prav dobro cone zvisevati, a nikedar ponizati. Se sta-novanji se godi ba§ taka. Svetovna razstava je je po-viSala in pri tem je tudi ostaio. Zaradi tega pa tudi fiujemo o tolikem rubljenji, ker stranke ne morejo tir-jatvam zadostiti. Revezi se pa stiskajo tako,da jih po 8 do 10 osob v mali sobici spi in Le naposled se tega nijmajo, gredo pred mesto, tarn si vdolbejo luknjo in sre5ne se stejejo, samo So dez na nje ne kapa. Brez vsa-ct-ga zasluzka klati.jo se po tem ti ljudje okoli in ker ziveti raorajo, napadajo mescane in kradejo in ropajo, kder morejo. Nij cudo tedaj, da je dunajska okoliea jako nevarna, in da se dezelne jetni§nice od dne do line polnijo. In kedor ima toliko posienja, da node svojega zivenja s hudobnim cinom oskruniti, ta se izroSi nlepi, modri" Donavi. Vsak teden izvlefiejo iz nje naj manje 6 do 10 trupel. Ko bi znalo obemstvo zoper oderuhe tako remon-strirati, kakor jeproti zeleznici na konjo, bila bi draginja hitro pri kraji, a bag to nij raogo&e, ker 51ovek lehko vse drugo pogreSa, le kruha i mesa ne. DruStvo konj-ske zeleznicejebilo voLnjo povifialo, ljudstvo je nij hotelo porabljati in upravni svet je bil prisiljen zopet ceno nekoii-ko znizati. Po vi5: eeni sovozarili en sam teden, in pri tem soizgubili okoli 10 tiso6 gold. Ljudstvo je rajge hodilo, kakor da bi male krajcarje povi§ka plafievalo.— Visoko poletje je in nala gospoda je vendar §e tukaj ; letos je menda posebno zdrava; to kaze glavni drevored v Praterji; proti mraku je tukaj vse polno in in he samo nizega mesfianskega ljudstva, nego visoke aristokracije. Sir in salami iz furlanskih rok jej tako tokne in se bolje, kakor vsa jediia v najdrazih topli-cah. okoda je pri t>?m le to, da nijmamo zanesljive-ga vrema. Ce je kaj posobnega v Praterji napovedano. imamo gotovo v tem enako srefio z gorlgkim Kosenber-gerjem.—Urednik dr. Wiesinger/eeje danesod „Volks-freunda„ poslovil, Njegov zadnji feianek je prav senti -me.italno pisan in nam znafii katoligko novinarstvo in njegove novinarje. Katoliiko Sasonisje nijma, pravi, du§evnih mo5H in je tudi ne bode imelo, dokler so take razmere. V vsej Avstrji nij sprotnega zurnalista, ki bi katoliske interese zagovarjal in zgodilo seje, da jo bil strogo katoliSkemu listu protestant za glavnega uro-dnika.-— Direktor mestnega glediS5a, dr. Laubo, je angazi-ral gospodidno Veversko, bivfio do sedaj pri deslem gledii5i v Pragi. Dunajski listi se uzo zdaj norea de-lajo in pravijo, ce se to obistiniti, da bomorala ime v "Eicbkornehonn spremeniti, kajti nje no Cesko ime nij za dunajska ugesa.— Politi&ii pregied. Nadfojvoda ilbreht, ki je bil v kopeljih v Trouville na |Francoskem in je tam vefikrat skupaj prigel s francoskimi drmvniki, potujo zdaj CezSvaj-carsko sopet v Avstrijo. Naia codtirica pa jo to dni doila v Sassetot na Fraucoskom, kder ostane inorda 2 mesoca. Knez srbski Blilan je priiel z avstr. general* nim konzulom y Bclgradu te dni na Dunaj in je bil od cesarja sprejet. Slisi se, da knez ostane roc* dni na Dunaji in da pridejo tjo tudi kraij grSki, kuez rumunski in knez Srnogorski' z namenom, da se po-gbvore, kako bodo postopali. nasproti Tur^iji, Co se bo dirila ustaja. Da je srbski knez tako nenadoma odpotoval na Dunaj, je gotovo pomenljivo in kaze na resne diplomatique kombinncije mej Avstrijo in Srbsko. Y tem mnen.ji nas potrjuje tudi to, da je grof Andrassy hitro odpotoval iz svojega pose-stva Terebes na Dunaj. V Zagrebu, 2adru, Ljubljani, Trstu in Gradcu vstanovili so se odbori, ki pobirajo denar za hor-cogovinske rodbine, ki so pribe^ale v Dalmacijo. Ker jeAvstrija proglasila, da je vtej re?i neutralna, se no smejo podpirati ustajniki direktno.—Prora^un voj-nega ministra za leto 1876 bode nekda izkazal po-trebo, 103V2 miljonov gold.; torej fiez 7 railjonov ve6 nego prora^un za tekoce leto. S to svoto hoco-jo se nekda nakupiti novi kanoni.— Ce bo obo-roLeai mir §e dolgo trajal, bo davkoplacalec popol-noma suh postal.— Smesno se je obnaSala v tej zadevi „Neue freie Presse". S konca je krifiala proti vsakemu poviSku vojnega proraftuna; najbrze pa ji je kedo gobfiek zamasil s kako kostjo in zdaj tako marljivo pise za povigek, da je veselje.— Zi-dovska doslednost! Iz Lvova se poroCa, da je umrl namestnik Oa-li<^je, grof Goluchovski, nekdanji minister in oce oktoberske diplome v 63. letn. Minister prava, Gla-ser, se je nekda moono kompromitiral, ker se je po-tezal za neke judovske oderuhe v Galicyi, kateri so bili tozeni zarad goljufije. Vsa t& ymazana re5 pride skoro gotovo v kaki interpellaeiji pred drzavni zbor in- vtegne po tem pasti minister Glaser. V Bruu so nekateri delalci sopet zaceli delati; a poravnava je delalcem neugodna, tako da je sopet mnogo delalcev zapustilo Brno. Na Hrvatskem je pri volitvah skoro povsod zmagala narodno -vladna stranka, le v Siseku je bil izvoljeu dr. Makanee.— Sli§i se, da pride nek vojvoda za bananaHr-vatsko, kar bi pomenilo vtelovlenje granice in Dal-macije in aktivno, politiko na jutsovem. — Iz Hrcegovine ny* zanes\jivih porodil; ponekate-rih poro5i!ik so uporniki Turke potolkli v ve6ih krajih in obsedli va2ne kraje; po drugih, posebno ustavoverakih so pa bili potisnjeni v gore.- Verjet-no je, da se uporniki M6 v gorah dokler jim ne pridejo na pomo6 znatne^ moai iz Srbye in Crnogo-re.— Na Srbskem nekda hudo vre; narod sili kneza k akciji. Ob5no mnenje pa je, da bode nastaia resna vojna s Turkom, <5e se uporniki le So nekoliko 6a-sa dr2e\— Ako bi se tudi za zdaj Tur&nom $$$¦ sreailo, pomiriti ustajo, mir na Balkanu vendaitil: bo trajen. Avstrija je nekda poslala iz HrvaSkeg^ u2e nekoliko polkov na mejoj. drugi polki nekda tudi imajo enako povelje. K Cemn taka velika mo61 V Stultgartu, glavnem ra&tu Wurtemberga je hila 2. t. m. velika obCnonemSkastrelskasvefianost. Poudarjala se je tam zveza in prjjateljstvp mej Hem* Sko in Avstrijo, ,.napivalo se je nemSki Avstriji in, sploh se je pokazalo sopet, kako na§i ustavoVeroi vedno Skilijo v oblju^Jjeno de2elo Nemftijo.— Od avstrijskih streleev je tudi nekoliko Hub-Ijanskih, kateri zastopajo pod vodatvom privandra-nega Stockl-na nemfiko!! Ljubljano.—Ali se ne pravi to delati zdra2bo? Razne vesti. («»nihi» iHtminiim) napravl prihodnjo soboto 7. t. m. izlet k „novom svetu„ z vojaSko godbo in petjera. Odnnilo se bode ob 5 uri popoludne iz ditalnioe. Nade- « jati se je, da se jih bodo tega izlota ranofeo vdeMilo, posebno pa nasa mladina, kor se bodo napravll tudi pies na proatem. ^ a if* ?$.*"* ***** Wlibmwk *mitv» n«Imv««m) dne 29, juhja v dvorani gorisko fiitalnioe,~Zafietek ob 11V» uri. PredBedovai je Viktor D 01 0 n 0 e, zapiioval August Leban; nazofiih jo bilo 89 udov iz raznih krajev Gorjgkega,--J)oleneezacnezborovanjez nagovorom, v katermn je v kratkili potozah narisal zgodovino za-" teinbra; drugi pa so predlagali, da bi bil koncert tisti-krat, ko bo v Gorici razstava ucnih pripomoSkov in de-zolna ucLte^ska konferenca, to je v casu od 12. do 16,,-oktobra. Dan, uro in prostor pa naj cdlofci nov odbor. Ta predlog bil je z veliko ve6ino sprejet. — 0 cetrti tocki, to je o darilih je predlagal g. Hribar, da bi se ob koncertih razpisala darila, za kterabi tekmovali razni pevski oddelki „Slavca." Ta darila bi prisojevalo posebno so-disLe sestavljeno iz pooblaSSencev vseh delezuib. pev-skih zborov in naj bi bila trojna: I. 5 cekinovv zlatu; II. pohvalno pismo z odliko in III. pohvalno pismo. 6. g. Vidic predlaga le 6astna darila in zraven dvojna Sastna pisma z odliko in brez odlike. Gosp. Goljovs-iek stavi predlog. naj bodo darila, kakor jih nasve-tuje g. Hribar, a podelijo naj se le tistikrat, €e jopetje ne relativno, ampak absolutno dobro. G. Leban je za zdaj Le proti vsakemu tekmovanju, ker druitvo fie ne pozna svojih mo2i. Cez 2 ali 3 leta naj se Se le vpelje tekmovanje in tistikrat po predlogu g. Vidica, namreS za samo castna in ne vrednostna darila. Ta predlog ob-velja po dolgi debati, katere so se vdelefcili gg. Perpz-zi, Strnad, Poniz in drugi. — VrSila se je po tem voli-tev odbora, katere \?M smo naznaniU uze v zadnjem listu. — Ker nij nihee stavil posameznih nasvetov, za» klju^il je predsednik oUm zbor ob 1 uri popoludne. (Pevrico Hr«J<*o „«I«vce" * Ckirlel.) Osnoyal-ni odbor omenjenega druStva ja bil razposlal p. n. gg. Da se pa lahko imenik sestavi in dosti glask (not) vsakemu pevskemu oddelku za posamezne glase razjpo-slje, prosi ^Slav^ev" odbor vse p. n. gg. poverjeriike, naj bi bili tako prijazni, da bi vsak 1. dotifino polo vernil; 2. naznaml, koliko nevcev da fteje povski od-delek, koliko da je I. tenoriev, II. tenorjev, I. basov in 11. basov,* koliko glask posameznih glasov da bo tre- *) 1. tenor naj obsega glasove najmanj od f io a, % tenw od d d9 f, 1. bas od A do e$(h bwi naj bottejo polnega, pkro* giega giasn), 2. bas od f do dL balo, in koliko bo iz med ustanovnikov ali podpirate-Ijev tudi pevcev, 3. ali bode mogoee ze meseea okto-bra t 1. penro besedo napraviti. (Ml pevtkenu droit*« „si»vae" sta naualje pn-stopila kot ustanovnika gospoda: profesor Cebular iz Gorice in Vjljem Pfeifer, dri. poslauocin veliki posestmk na Kr-Sk«n. Kadqaii se je, dase oglasi §e nekoliko ustanovnikov. V getrtok, 12 t. m. iraa novo izvoljeni odbor prvo sejo^v ditalnici, tofina ob 1 uri popoludne.— (Knjiievn«•••). Pod navadnim pseodonimom „Lu-canus'.je izdal zopet fiitateljem MSoce" uze dobro po-zhani g. dr. il. Bizzaro firugo broSaro o predelsk* ze-leznici v nemSkein jeziku, pod imenom: Noehein Wort zur Trioster Eisenbahnfrage.—V tej brosun je nSeni in v narodnem gospodarslvu posebno dobro p»d-kovani g. pisatelj sopet zagovarjal predelsko zehzmco in natanjSno dokazal, kako drzava xanemarja juzne de-zelo in kako Skodljiva ie bila za na§e dezelo dosedajna vladna sistema.—Ob enem pa pisatelj nasvetuje novo ieleznieuo zvezo z Italijo, ne pri Pontebi, ampak od Kobarida proti Starem niestu (Cividale) s Vutmom.— NataniCnost in atrogo logifna izpeljava dokazov, katen soobenompoj'piiWisozanRsljivamiin ranoghni stevilka-mi, dajejo tej brosuri najveco vaznost in veljavo.—Hvalei* ni moramo biti g. pisatelju, ker se tako hrabro in teme- ni moramo bitig. . Ijito poteza za dezelno korist — ,. .. • Ob enera jo izdal omenjeni gosp. pisatoli, ki je kot starinoslovee use marsikaj zanimivrga obolodanil, popis v novejSem easi v Oglojn izkopa-nih s tar in, v kateri knjiziei popisuje tako nafanj-6no rimsko cirkuse, kakor so to zamoro lo po imdro-bnera poznan.ji zgodovino rimsko.— Obe knjiziei se do-biU pri Dase-ju v Gorici po 30 soldov. (!V««lt <• dc*esini»Ii (decimwlalh) razlomcih 0(1 J. fcnidariie-a, knjiga ki je naznanjena v inseratn na za-dnji atrani, je marljivo in jako prakticno dole. Ta knjiga jo potrebna zdaj, ko se bo zaeelo z novo mero in vago, vaakerau slovenskemu trgoveu, gostilnicarju in tudi poaeatniku. Naj ae torej Slovenci prav pridno na-rocajo na njo. (Vojultn med Francos! In *emei) gpisalMJjV., knjiga, ki obsoga 100 stramj, jo izSla v Mailing-cvi ti-skarni in velja 40 soldov.—0 vrednosti to knjige bomo morda sporofcali. — (v i.jabijwni) je i/gla knjiga: „Russland soit Auf-hebung dor Leibeigenschaft, LaibachTg. Kleintnayr," cena 4 gold., spisal znani na3 rojak dr. Celestin, bivSi profesor na Ruskem. Ta knjiga jc originalna Studija, sad globokih Studij. — G. pisatelj prav objektivno po-pisuje ruske razmere, ki nijso zdaj posebno ugodno, a konca z sodbo, da se bode sedajna notranja civilizatoric-na borba na Ruskeni na boljse obrnila, ker se ncdvoj-bena znamenja kazejo, da ta narod v resnici moeno na-predaje.—G. Celestinova knjiga se torej priporoea posebno slovanskim inteligentnini krogom, ki se zamina-jo za Slovanstvo .sploh. G. Jos. Cimpermanje izdal kaj lepe pesmi njegovega brata Franceta Cimperraana, mladega nade-polnega pesnika, ki je prezgodaj vmrl naSenu narodu. Cena knjigi je 50 kr. Karoea se pri g. izdava.elji. — (Spomenleo h nifaon) nameravajo poslati turSki Jugoslovani, ki zive v Trstu. v prospeh Hercegovineev. To spomenieo baje izroci sidtann posebna deputaeija v Carigadu po posredovanji generala Ignatijevega. Narod. (ikor dr. Pogafor) je, kakor oficijozna rPoliti-sehe Correspondenz" in za njo „L. Ztg." javlja, 3. av-gusta eesarju obljubo zvestobe atoril. Slisi so, da pride v kratkem v Gorieo obiskat nadskofa. (»oleo4«ke kMetijake iole) v Grinu minister-stvo nij petrdilo, kakor cujemo, nego pride prej §e ne-ko\r dvorni svetovalec iz poljedelskega ininisterstva og-ledat stvari. Narod. (»»nto«mor • ««bi ubogo drnzino upor-nikov, ki so pribezaL) v Dalmacijo. To'nam duvoljuje j in uknzuje clovekoljubnost in pa posebna Ijnbt'Zfen do j nasih nesrecnih bratov.—Iz Ljubljana so j« sieer poro- | calo v nemsko liste, da je slo 56 mladenrev v Ilrc*.'-govine ; a ta Ltevilka je pretirana, kakor BNarod"* za-gotovlja. (goiHke sHdeve)- Kakor pisejo nemSki listi so preseli aodanje mozko izobra/evalisee iz tioriee v Koper; uditeljsko osobje, mzun g- prof. LavtarjaT ki jo pntme* s^en na zobrazevaliSeo v'Maribor, ostane v Gorici in prostopi na zonsko preparandijo, katera so lotos odpri's in sieer za Slovonke samo prvi tefiaj, za Italian!:" pa tudi drugi in tretji tefuj. Sednnja dnska vaduiia os-tauo, kakor dozdaj, da se bodo na njoj vadiie zimskti pripravnico. Enako o^taneta tudi pripravljavna razroila za gimnazijo in realko. To vse je uze uradno akleacno V Kopru bodo na preparandiji 3 oddolki, slovenski, lirvatski in italijanski, na Vsih pa se bode menda do-ducevalo recinomn nemSkb.—Na zonski preparandiji v Gorici bosta tudi 2 narodna odilelka; toda narodna je-zika so bosta najbrzo rabila; giavni bo nemski. rive«ref») Iz Sv. Lucijo. se nam poroca, da je voz, napolujen s tozkimi bremeni, hlapca, ki je hotel voz drzati, da bi se zarad -.prevelike tezo iv\ eno ali dru-go stran ne n*gnil, takoj zmestil. Dvakrat je revez pod tezkim vozom zdihnil, potem pa svojo duSo zdihnil. (¦as Orrtticfi) se nam telografuje: Vstanovsl se je odbor za ranjene Hercegovince, nabira se pridno I Slo-vani eas kliSe, povsod delajmo, pomagajmo? _^____ Odbor. Razglas. ( Veliki is e m I j o v i d p o k n e i ene g r o f i j e g o r i 3 k o s t r % a h k o oko-lico, katornga je narisal okng'ni fiolski nadzornik g. France Vodopivwc in izdal do&fclni odbor gorlski, si? dobfva v Stacuni Soitz-ovi v Som-'iiiski ulici in riy ve«5 pri d»'2. , , odboru pisarai v Gorici po iha gohlhiarja. \\ Poslanica.*) (Arogantnost finanearja.) Neko cioveee, ki 5uje na ime" DemkoviS, pride tedni v kavarnn ^Fenice** i tu za5ne mirno eitajoce slovenco nadhjgovati i njih narod i easopisje zasramovati. Seveda se je tetnu elo-vekuT ki do sedaj v svojih raazjarskih mozganih nij se izduhtal, ktere narodnosti da je prav za prav, v mirnem govoru to svojo povedalo. To je pa pijanega e. k. fi-oancarja razjezilo in poeakal je zunaj kavarne, i tu po falotsko napadil necega mirnega rodoljuba in Ie svojt-ma kblegoma se ima zahvaliti da nij prislo do javnega Skandala. Slavnemu c. k. financnemu uradu. kder nam je znano, da je vec odlicnih Slovencev, priporogamo, naj bolje pazi na svoje organe, kakor je oni Derakovic, ki je po Gorici uze mnogo Skandalov napravil i s tem slavni fiftancni urad ! svoje kolege osramotil. Njemu pa priporocamo naj gre svojo surovo omikb v magjar-orszag prodajat, v Gorici je ne potrebujemo! T. F. v imenu razzaljenih prijateljev. *) Uredniitvo nij odgovorno ne za obliko ns m zadrzaj. SOOO ^mMA* nominalne Trednosti v dr-2a?nih obligacijah za kavcijo is(5e nekdo proti po-pollii garanciji in dobri od§kodnini (obrestoin pa 2 do ,40j0 od nom. vrednosti) za i leto.— Kedor hoce posoditi omenjenft obligacije, naj se ogsi prila ..,,, wUpravni§tYti Soce*. \ if Naj bol]§a knjiga o mefri&ie meri in vagi j«: Nauk o (lesetnih (di-rimalnih) raz^om-- cih in njih upotrfhljevaiiji pri ra^unih z j mtitrifno mero in vago in 00 n a t a n-j ?> n i h primf«rjalnic dosedaj v [Avstriji v j rabi bivfiih mer in vag in metricuc me-] r« in vage. Prodajajo jo: J. Giontini, 0 Klerr, KleinmayfT k Bamberg iu ^Narodna ti-skarna" v Ljubljani; E. Li»'g(ter).~-Coua :,60 kr. ......................._._-.... -....... ,-l-UJlMJIUL.J!.,!L- %«ij lioiij^a kiiji&:«b i ppavega domadega vina. Belo Vi»)avsko od 10 do 12 gol. ?odra Crno Frijulansko n 14 „1 16 „ Dobiva se v dregoriji •I tfc p p c ii h o I <* 5'-jevi ua Travniku. Zavarovalno druitvo Avstro-O^rsko „VIKT0RIA" ustanovljeno leta 1865 Ustanovna glavniea po pravilih . . . f. 2,000,000 — Vpla&uii denar........„ 1,000,000— Reserve na strani ........ 1,419,221.95 Le,ni dodatki.........„ 8,146,082.1? prej.mlje po nizki eeni: a) zavarovanja proti poiarom. b) Zavarovanja na zivenje na razne naJine. Podpisano ravnateijstvo naznanja da s 1. junijara je osnovalo v Goriei giavni zastop, katerega je izroftila gospodu : Prav terau g. Jolefu Salsa se ja izroeslo. tudi glav« no nadzorstvo za gori§ko groiijo, vsled Sesar so proge-ni podzastopniki in mvarovanci, ki so se dozdaj obra-6ali direktno na zastop v Trstu, da se odslej v vsih isadevah obraCajo na Imenovanega g. J. Salsa.— Zastop zavarovalnega druztva nVIKTORIJA" P. F. Tonini. A Setten. Lastnik VIKTOR DOLENEC. Izdavtelj in za uredniSho odgotoren; ALOJZIJ YALENTINClC - Tiskar: PATBRNOLLI v Gorici.