UčiteljaHvoditelja uradne knjige. 2. Šolski vestnik(kronika). ^iolski vestnik je kot posebna uradna knjiga za vsakega ucitelja in za uciteljenaslednike važnega pomena. Koliko bi mi danes znali: kako se je žola zidala, kako je občina pozdravila in sprejela novo doslega prvega izobraževalca svoje mladine, kateri prvotni šolski organi so največ vplivali na razvoj sole in učiteljstva, ako bi se bile pred petdesetiini in več leti šolske kronikc spisovale kakor se niorajo spisovati danes! Koliko zanimivega dalo bi se v svet spraviti o šoli in šolski okolici, ko bi se bilo vse zanimivo takoj ob ustanovi šole toeno zapisovalo! In tako? — Preteklost niolči in ini ž njo. Bolje tako — saj bi nam v marsicem gotovo ne razvedrevala lic! A kaj morenio mi toinu sodaj opomoči? Gotovo, v kolikor se da! Treba 1« obstoječe historirno gradivo šolske kronike dobro prctrosti in virov iskati, kako to popolniti. Kako zaniina čitatelja n. pr. vrstica: ,,Ob tej priliki (ko je bilo šolsko poslopje dozidano) našli so prod šolskim pragom necega jutra novorojeno dete, katero so zvali ,,Novošolskim!" Kaj ti pomaga ta mična opazka, ako ne znaš kedaj so je našli, krstili, ali biva morebiti šo dandanes v občini i. dr. To 13* so opazke historičnega pomena za šolo, a radovednosti čitateljevi vender popolnoma ne ustrezajo. Zato: številke — gole. številke mnogokrat več povedd, nego kratka, suhoparna opazka! v Solska kronika bodi lirna uradna knjiga, katere vnanjost naj že vzbuja veselje do vsebino. Bodi tedaj lično in trdno v platno vezana. Ker zanjo no gre sostavljati poselmega fonnulara, naj učitelj skrbi, da se ji uveže vsaj finejiši popir. Kroniko potem paginira, kar je vsekakor treba, da jo ne more potem nihče ,,skubiti*'. Jako neprijeten ulis napravi na čitatelja taka ,,oskubljena" kronika, kateri manjka tn in tam kak list! Prav zanimivo je, ogledavati si in prebirati razne šolske kronike. — Videl sem kroniko, katera je nekdaj služila ob jednem ,,vložnira zapisnikom", a drugje cital zopet neslano opazke, katere dotionemu spisatelju nikakor ne delajo časti! Sploh je ta lepa, ob sebi najbolj zanimiva knjiga nekaternikom pravcati ,,deseti brat", — kakor piše nek sotrudnik v lanskemu letniku našega lista! Vnanjost smo nekoliko ob kratkem narisali; kaj in kako gre spisavati v njo? V kroniko spisujo naj se sploh vse, kar je za šolo in nje n a p r e d e k le k o 1 i č k a j h i s t o r i č n e g a pomona. Spisuje naj se po šolskih letib; priene se tedaj spisovati začotkom šolskega leta iu se koncem Lstega tudi dovrši. Ker pa naj bode kolikor možno lepo spisana, naj se piše med šolskim letom na posebno polo, katera se vezani kroniki vloži ter naj se sestavi in zajedno šele koncem leta vpiše. Tako se doseže jednolična pisava bodisi v krasnopisu, kakor tudi iz drugih razlogov (recirao radi ornila, katero tndi svojo pristnost menjava). V kroniko naj sc spisuje: A. 0 s o 1) j e, k a t o r o j e z š o 1 o v najožji dotiki in sicer:  1.) Začetkbm šolskoga leta vse učno osobje, solski vodja in na veorazrednici druge učne nioči nc> izvzemši učitelja veronauka, bodisi žo stalno v to luistavljenega, ali začasncga. Kjer je nastavljena za pouk v ženskih ročnih delili posebna učiteljiea, naj se tudi ta vpiše. Na večrazrednicah zapiše naj se tudi, kako so se učne rnoči v posanioznih razredih razvrstile, ako se je alterniranjo vpeljalo in po koliko ur jo vsaka učna inoč na teden pouoevala. Prernernbe v učiteljskem osobji naj se natančno beležijo, kdaj in katerini učiteljeni je bil ta imenovan, kdaj je službo nastopil, kdaj odšel, oziroma bil premeščen (datum in številka dotičnega dekreta). Tudi naj se zapiše, ako je kdo obolel, ali je dobil dopust in kdo ga je nadomeščal. 2.) V najbližji, ožji dotiki z šolo je krajni šolski svet, oziroma njoga predsednik. Ta naj se z vsemi udi in njib namestniki tedaj tudi vpiše. Tudi sej krajnega šolskega sveta, v katerih se je za šolo ali uciteljstvo kaj važnega — n. pr. razširjenje šole — stavba novega šolskega poslopja i. dr. sklenilo, ni zabiti. 3.) Dalje vpisujejo se v kroniko premeinbe pri c. kr. okrajnem in dežolnoni šolškem svetu in naučnein ministerstvu. Tu gre zaboložiti le promemba v osebi predsednikovi. Lahko pa se v obeb prvib korporacijah vpišejo zastopniki deželncga odbora in cerkve ter poročevalec v šolskih stvareh. Ako dobi tedaj n. pr. okrajni šolski svet novega predsednika, vpiše vodja to premerabo s primernimi dati (ako so mu pristopni). V najožji — recimo osobni dotiki z šolo so faktorji, katerim je nalog, šolsko obiskovanje, pouk, stanje šole i. dr. nadzorovati; to so krajni, c. kr. okrajni in dcžolni šolski nadzorniki. Imenovanje novega Jolskega nadzornika najnižjo ali najvišje stopnje naj so tedaj tudi vpišo. — Nadzornik pohodi v svrho nadzorovanja šolo — zopet nov povod, šolsko kroniko odpreti in to vpi- sati. Tudi naj se vpišc nadzorovanje veronauka po dotičnem oerkvenein nadzorniku. Kjor so z večrazredno šolo spojeni kaki posebni tečaji — recirao nadaljevalni, ])oklicani so v nadzorovanje istih posebni nadzorniki; tudi ti in njih nadzorovanje dotičnega pouka .naj se vpišejo. Nadalje gre vsako posebno odlikovanje jedne teh osol> vpisati, tako n. pr. odlikovanje kakega voditolja, pobvalnieo kakega druzega uritolja, podelitev kake posebne časti (n. pr. naslov ravnatelja, priznanje na uspešnem mnogoletnem delovanji ali celo kak križec za zasluge, iraenovanje častnini občanom in mnogo dr.) Slodnjič naj se vpi.se, kdaj je dobil t-a ali oni učitelj starostno doklado in katero. B. Notranji razvoj šole in vse pouka se tikajoče razmere. Semkaj gre beležiti: 1.) Kdaj in kako se je pričela tor sklenila vsakdanja in ponavljalna šola (obrtnijsko-nad.) šola, kdaj so se sklenila posamezna eetrtletja, koliko otrok je dobilo šolska naznanila, izpustnico, odhodnico. Tudi naj se izpišejo domače konferencije, kdaj so bile in kaj se je posebno važnega v njib razpravljalo. To so malenkostni, a za šolstvo vendor kolikor toliko zanimivi podatki. 2.) Koncem šolskoga lota vse važnejše iz šolske statistike, ako mogoče v posebnein kratkem preglodu: skupno število šologodnili in šoloobiskujočih otrok, ponavljalcev in vsakdanjih učencev, kakšno j« bilo šolsko obiskovanje — koliko jih je obiskovalo prav pridno, pridno, srednje, zanikarno, koliko je sposobnih, koliko ne, koliko je bilo oproščenih i. dr. 3.) Ako je moral pouk pronehati, zakaj, koliko časa, deloma ali popolnoma, ali se je tacas za to najela druga soba (recimo zaradi nalozljive bolezni, kake elementarne nezgodo, bolozni učitolja i. dr.) 4.) Elementarne dogodke, kateri vplivajo kolikor toliko na šolo, pouk ali obiskovanje, n. pr. povodnji, požare, manj redko potrese. Semkaj se zaznamova tudi razširjcnje kake nalezljive bolozni med šolskimi otroci. Ako ucitelj to vestno zaznamuje, postane šolska kronika ne le pravi šolski vestnik, ampak tudi domača zgodovina šolske občino. 5.) Ukazc in odrodbe šolskib oblastev, katori šolo ali šolsko občino ustanovljajo, razširjajo, pohi- ali celodnevni pouk vpeljujejo, dovolijo posebne tečaje vpeljati, povisajo šolo v višji plačilni razrod i. dr. C. Dobrotniki šolo in njib blag i čini. Na mnogih šolah da se baš v tej tocki mnogo lepega zabeležiti v čast in hvalo doticnemu blagemu prijatelju šole in mladine. Ta podari solski knjižnici primerno število knjig, oni je vpisal šolo ustanovnim udom ,,Narodne šole", tretji je zopet naročil šoli nVrtec" ali ,,Kmetovalca" ali podaril vsoto v nakup šolske zastavo ali harmonija i. dr. Tako si stavi trajon spomin v otrocih kakor v učiteljstvu. A tudi sovražnikov šole ne gre prezirati; tudi istiin naj se stavi v kroniki dostojen spormenik v samoobrambo šole in učiteljstva. Vsekakor je zanimiva za novodošloga učitelja šolska kronika, kajti tu čita in izve vse, česar vsakdo našega stanu sprva želi: kako je ljudstvo šoli prijazno ali hladno, koliko otrok broji šolska obrina, koliko jili obiskuje, kaki so uspehi, kdo je že na tej šoli deloval i. dr. Iz dobro urejene šolske kronike odsvita naj notranja in vnanja šola kakor odsvita blesteča zvezda izmed svojib sestra. Mnogo druzega da se še v kroniko vpisati, kar pa prepustim tovarišem in — slucaju! Kakov bodi jezik solski kroniki? Jezik bodi gladek, pravilon in — materin. Spisana bodi kronika tedaj n atančno, vcstno, o b j e k t i v n o in — dostojno ! Ne gre tcdaj vpisovati napačne date in površna ali ,,primerna4 števila; tudi naj se dogodki opišojo zaporedno in kolikor niožno kratko a jedrnato. Nikakor pa ne gre v kroniki vpisovati in udribati po učitelju neljubih osobah. Kronika dojde vsako leto v ,,uradne roke" in te bi takerau spisu gotovo oblcko pristriglo! In potem — takt! In končno? Treba da se pisatolj kro- nike vsakokrat, ko jo dovrši, tudi podpiše. Ne samo ,,und da kam meino "VVenigkeit" — končno pa venderle np znamo, kdo je ta ,,Wenigkeit!" Nikomur se ni treba sramovati staviti svoje ime poct pošten spis. Frančlše.k Marolt — Brdo.