Dopisi. Iz Gotovelj. (Blagoslovljenie in otvoritev nove ljudske šole) v Gotovljah se ie vkljub slabemu vremenu v nedeljo 24. t. ra. prav slovesno vršilo. Fantje so že prejšnji dan in zopet isti dan streljali liki topničarji v naihujšemu ogniu vojaškega manevra. Dekleta pa so novo šolsko poslopje zunaj in znotraj prav lepo okinčala; vsa šola bila je kakor posuta z venci in cvetkami. Zastave so pa ponosno plapolale raz strehe klubujoč padajočim snežinkam, ki so kakor osipajoče črešnjevo cvetje padale na zemljo in odevale belej tančici podobno tla, vence in pred šolo v drevoredu postavljene mlaje. Zelenje, venci, cvetke ia sneg dajalo je slavnosti neki skrivnoatnoslovesen značaj. Dopoldne ob 9. uri bila je pridiga in slovesna sv. maša. V pridigi so domači č. g. župnik v jedernatih besedah razložili, kako vzvišen namen ima prava šola za časno in večno srečo človeštva. Med av. mašo je slovesnost mnogo povzdignilo krasno petje domačega moSkega in meSanega pevskega zbora. Pokazali so, kai se da s pridnim učenjem in vstrajnostjo tudi na deželi med proatim ljudstvom doseči. Po sv. maši začele so se najpoprei cer" kvene obredne molitve v cerkvi m za temi je bila procesiia k novej šoli; tam se je šola zunaj in znotraj po predpisanih cerkvenih obredih blagoslovila. Po končanih molitvah bila je slovesna otvoritev nove Sole. Načelnik kraj. Solskega sveta, ki je ob enem tudi župan, g. Andrej Antloga, je v lepem pozdravu in nagovoru izročil ključe nove stavbe Solskemu vodstvu. Za tem je gosp. okrajni šolski nadzornik v svojem ter v imenu okraj. Solskega sveta prav lepo nagovoril navzoče ter častital Gotovljanom na tako krasnem šolskem poslopju. Izrazil je tudi, da je g. okrajni glavar novi Soli zelo naklonjen. Mimogrede .pripomnimo, da je g. c. kr. okrajni glavar, ko je bila Se šola komaj pod streho, že pripeljal sam svoj prvi dar za novo šolo, krasni sliki trpečega Zveličarja in žalostne Matere Božje, ki visijo kot kinč v II. razredu. Tudi globus najnovejše slovenske izdaje dobili smo po njem od okraj. šolskega sveta. Bodi tudi na tem mestu izrečena srčna hvala! Šolski vodja, nadučitelj g. Anton Sumljak, se je zahvalil za zaupanje in čast, ki se mu je s podelitvijo nove službe skazala, in zagotovlja, da hoCe vse svoje moči v to posvetiti, da se bode tega zaupanja in časti vrednega ckazal. Po Ir^kratnem živijoklicu Njih Veličanstvu ceaarju so otroci zapeli navdušeno avstrijako hirrino. Učenec Tine Vizovišekov pa je krepko deklamoval pesem: ¦ Življenje ni praznik>. Bilo je ravno poldne, odmolili amo skupno še angeljevo češčenje, potem pa se je Ijudstvo razšlo. — Cenjenim gostom gospodom od okrajnega šolskega aveta in drugim došlim g. učiteljem in prijateljem šole pa je okrajni Solaki svet sporazumno s občinskim odborom v konferenčni sobi nove Sole priredil banket, kjer so se pri kapljici rujnega vinca prav kmalu razvile razne napitnice. Ta dan ostane kot imeniten praznik za Gotovlje vsem v najlepSem spominu. Gotoveljski. Sv. Vid niže Ptuja. Pod tem naslovom prinesel je vaš list dne 14. nov. t. 1. dopis, v katerem pisec trdi, da je župan Schosteritsch nastavil lastovoljno mrtvaškega ogleda, kar pa ni res. Reanica na ljubo objavljani po tiskovem zakonu § 19. kaka je stvar. Ni res, da bi zakrivil jaz, da dobi gosp. Illofschegg kot mertvenski, ogleda 2 krone za vaak pregled. Res pa je, da sem predlagal na poziv c. kr. glavaratva za ta posel 2 moža, in sicer bivšega kmeta Miba Simoniča iz Pobreža in tudi še imenovanega gospoda Illofacheka, katero pa je zvolilo tedaj gosp. Illofscheka, kateri pa je zahteval 2 krone za vsaki pot, sedaj pa je tudi odklonil to poslovanje. Vendar pa le Se bi bilo sploh bolje 2 krbne plačati gosp. lllovscheku, ko pa veliki znesek za zdravnika, kateri hfo moral drugače priti po oposlovanem ukazu e. kr. glavarstva v Ptuju z dne 18. oktobra t. 1., St. 24.990. F. Schoateritsch. Opomba uredništva. Ni res, da bi moral zdravnik iz Ptuja hoditi ogledovat mrličev. To bi bilo le potrebno, če bi občina ne postavila nobenega ogleda. V obCini pa ni sarno Ilovšek sposoben za ogleda, ampak Se mnogo drugih. Naj se njih imena predložijo glavarstvu in Št. Vid bo imel svojega ogledo ter ne bo potreboval zdravnika. Sv. Benedikt v Slov. gor. (Slavnost mladeničev) dne 27. novembra. Že v drugič je priredilo letoa naše bralno društvo mladeniško slavnost. Prvokrat o binkoštih o priliki blagoalavljanja mladeniske zastave in drugokrat zadnjo nedeljo. Ako bi hoteli vso slavnoat na drobno opisati, bi komaj zadostoval vaš list za naš dopis. Ljudstva je privrelo tolika množica, da smo najprvo mladeničem poskrbeli prostora, potem Se le so drugi smeli vstopiti, akoravno je bila vstopnina plačati, polovica pa se je morala vrniti, ker ni bilo prostora. Kakor smo že poročali, prišlo je 20 mladeničev od Sv. Ruperta; veliko od Sv. Jurija na Ščavnici in od Sv. Ane, od sosednih župnij in celo od št. Ilja. Pa tudi veliko pismenih pozdravov smo prejeli od mladeničev raznih krajev. Št. Ujski mladeniči so nas brzojavno pozdravili. Kozjanski in križevski mladeniči so nam vposlali krasne razglednice z mnogimi podpisi. V preleoi pesmi so nas pozdravili Stavenski tamburaSi. Jareninski mladeniči so nam poslali v pozdrav prekrasno, navdušeno pismo. Srčno nas je razveselilo prelepo pismo našega rojaka, g. nadučitelja pri Novi cerkvi, Petra Kaučič. Jako nas je tudi iznenadilo piamo mladeniča, ki se je o binkoštih vdeležil naše sloveanosti, sedaj pa je pri vojakih v Pulju. — Benediški pevski zbor mladeničev je lepo popeval pesmi: «Hej Slovenici», «Pobratimija», <Domovini», «Savica», «Lepa naša domovina*, «Barčica», »Slovenec sem», «Zvezda> in druge. Prva igra «Ne vdajmo se» nam je znana iz letošnjih cVečernic*. Očeta Crnič je prav naravno, izvrstno predstavljal mladenič RoSkar. Jurij (Caf), dr. Zavičaj (Senekovič) in pisač Muha (Hajnžič) pa so hoteli drug drugega prekositi. Mati Crnička (Elbl) in hčerka Rezika (Močnik) sta imeli neznatni ulogi, zato sta ju pa tudi lehko tako dobro pogodili. Drugo igro «Sanje» v petih dejanjih so igrali samo fantje, kar 12 jih je nastopilo v tej igri. Igrali so tako dobro, da smo v za- dregi, katerega bi bolj pohvalili. Srce nam je igralo veselja, ko smo gledali naše fante na odru, kako spretno so se gibali, gladko govorili in svoje uloge tako dobro naučili. Že to, kar so naši mladeniči do sedaj storili, je v dobro voljo spravilo poslušalce. Ko pa je pričel govoriti slavnostni govornik, č. g. Fr. S. GomilSek, je raslo navdušenje od trenotka do trenotka. Ne potrebuje aicer, pa tudi ne mara nobene hvale gospod govornik, a to mu že smemo povedati, da tako navdušiti poslušalce, kakor ravno on, le malokdo zna. Vspodbujal je može in žene, posebno pa mladeniče in dekleta, k ljubezni do mile do- movine in materinega jezika. V zahvalo mu je zagromela zaslužena zahvala. In sedaj, glejte, čujte! Na oder stopi domači mladenič RoSkar. Kaj li hoče? Povedal je, kaj je hotel! Svoje tovariše je navduševal za bralno druStvo, za razširjanje «Slov. Gospodarja* in «NaSega Doma>, vspodbujal k vzajemnemu delovanju vseh mladeničev po Slov. goricah. Ta govor vrlega, narodnega mladeniča je podžgal druge iante in glej, kar po vrsti so se pričeli oglaSati k besedi. Prvi je bil mla- deni6 Vuk od Sv. Jurija ob Ščavniei. V lepi, gladki slovenSčini je priporočal svojim tova- rišem, kar je že omenil prvi govornik. Mla- denič Zebot od Št. Ilja nagovarja mladeniče, naj bodo verni in narodni. Miadenič Kram- pergar od Sv. Ruperta govori v jako izbranih besedah o kmetijatvu. Navdušuje svoje rojake, naj bi se krepko poprijeli vsega. kar bi po- spešilo gospodarski napredek. Le če bomo gospodarsko močni in trdni, bomo kaj vredni. Kdor pozna tega mladeniča, edinega sina premožnega veleposestnika iz Gočove, se ne bo čudil, da je tako omikan, tako podučen; kajti on veliko bere, zlaati gospodarske časnike, in kar bere in se nauči, to potem dejansko porabi in poskusi. Ko smo slišali te vrle mlade govornike, ae"nain je srce tajalo veselja in navdajalo nas je sladko upanje, da bodo enkrat napočili za Slovenske gorice boljsi dnevi. Vsak govornik je povdarjal staro naSe geslo: Vse za vero, dom, cesarja! Mi trdno upamo, da bodi ti mladeniči nekdaj verni, narodni, umni gospodarji. Nestrpno so že pnčakovala naša dekleta, da pridejo tudi ona na vrsto; kajti tudi ona nočejo zaostati za mladeniči. Kaj da premorejo naša dekleta so že večkrat pokazaia, ko so n. pr. tako izborno igrala »LurSko pastarico*. Pa tudi danes so vrlo dobro rešila svoje naloge. Igrale so prelepo igro BSv. Neža". Igra je povzeta iz življenja sv. Neže. Nežo je igrala tako milo in ljubo naša Malika, kakor da bi resnično gledali sveto Nežo. Težavno nlogo Simforijana je dobro pogodila Fekonjeva Tonika. Od Klavdije (Tonika Tomažič) pa smo itak pričakovali najboljšega vspeha. In tri vestalke, paganske device, ki so pregovarjale Nežo, naj darnje bogovom? Te tri vestalke, Mimika, Lenka in Micka, so kaj lepo izvršile svojo nalogo. Ravno tako one tri posvetne deklice (Matilda, Ivanka in Lizika), ki so hotele zapeljati "Nežiko k prevzetnemu, prostemu in posvetnemu življenju, ne bi bile mogle boljše pogoditi. Jako ginljivo in milo sta igrali Nežina mati in sestrica (Liza in Ivanka). Sužnja Barba je pa tudi vestno izvrievala vsa povelja. Po dokončani igri so še nastopili zdaj fantje, zdaj dekleta s svojimi peamimi. Nastopilo je pa tudi pet Jurjevških deklet, ki so krasno zapele pesem o slovenskem domu. Sledniič pridejo na oder vsi fantje pevci in igralci ter pevke in igralke ter skupno enoglasno zapojejo Velegrajsko "himno, katero je priredil č. g. Gomilšek iz češčine in katera se je samo še- pela v Jarenini. Omenjena pesem napravi na človeka taki vtia, da mu vedno doni po glavi in uSesih. Tako je bilo tudi pri naa! Vedno še slišimo konečne besede: «0 Bog! Očetov rero nam ohrani!* Slava vam, vrli mladeniči pevci in igralci, vrle mladenke pevke in igralke! Le srčno naprej! Hvala vam, mladi govorniki, hvala slavnostnemu govorniku, hvala vsem mladeničem, domačim in tujim! Ne vdaimo se! Središče. (Podučno predavanje g. Kosija.) Zanimanie za podučna predavanja iz sadjereje, katera je osnoval tukajšnji učitelj g. A. Kosi, je precej živahno. Minulo nedeljo je razlagal imenovani gospod o pravilhemzasajajnusadnegadrevia. Govoril je precej na obširno o vrednosti sadjarstva v obče, zlasti za današnje čase, ko v kmetakem atanu od due do dne bolj gine blagostanje. Lepo oskrbovano sadno drevje je imenoval krasoto za našo hi§o, koristzanašžep, zdravje zanašželodec; vrh tega je sadjaratvo dober pripomoček zoper lahkomiselnost in malomarnostvgospodaratvu. Zemlja, katero smo zasadili sami s sadnim drevjem, ima za naa vse drugo vrednost, kakor ona, kjer se ne poznajo aledi našega truda, in gospodar take zemlje nerad zapusti svojo zemljo, nerad se loči od nje. Šola — je rekel g. predavatelj — stori mnogo za povzdigo sadjarstva, a vsega ne more, zato za sadjarstvo vneti učitelji stopajo v zvezo tudi z odraslo, že iz šole stopivSo mladino in pa že z izkušenimi sadjarji ter razpravljajo ž njimi razna imenitna vprašanja iz sadjarstva. Potem je preiSel govornik na glavno nalogo o pravilnem zasajanju sadnega drevja. Predmet si je razdelil v štiri vprašanja: 1. Kje se naj sadi? 2. Kaj, to je kakšna sadna plemena se naj sade za poedine vrate zemlje? 3. Kako se naj sadi? 4. Čas, kedaj se naj sadi? Zanimiva }e bila posebno točka, kako se naj sadi. Tu se je omenjalo, kakšno bodi drevo za saditev ? Kako daleč naj stoji drevo od drevesa, izkopavanje jam, kako se pripravidrevesce za saditev,. pripravljanie količev, saditev sama; tu je gosp. predavatelj graial napačno ravnanje naših gospodarjev, ki obstoji v tem, da sadijo navadno pregloboko. Opozarjal je poslušalce na okoliščino, da že Bog sam sadjarju kaže način, kako mu je saditi, ker v gozdu dreves tudi ni pregloboko postavil. Vrat srčne korenine, od katere so napeljane postranske korenine, je skoraj pri vsakem gozdnem drevesu še nekoliko vidljiv. Nadaljnia razmotrivanja so bile točke: Kako in zakaj ae dela drevesni krog ali kolobar? Kako se privezuje drevesce h kolu? Kako saditi drevje na mokrotnih tleh? Ali se naj na novo vsajeno drevesce zaliva? itd. Po blizo eno uro trajajočem govoru je g. Kosi pokazal na šolskem vrtu dejanako ali praktično vse to, kar je teoretično razkladal. Vsadilo se je pred očmi poslušalcev sadno drevesce in sicer docela po načelih umoega sadjarstva, torej pravilno. Korist tega predavanja \e bila očividna in izrekla se je želja, naj bi se pri prihodnjih predavanjih po mogočnost.i vse, kar se bode učilo teoretično, razkazovalo tudi praktičnonasadnem drevju. Pol ure praktičnega razkladanja zaleže več kakor cela ura golih naukov. Vsled določenega vsporeda bode g. Kosi prihodnjo nedeljo govoril o vprašanjih «Kako ravnati z mladim drevescem prvo leto po saditvi in, kako je sadnemu drevju gnojiti.» Ako bode dopuščalo vreme, bode pouk, kakor se nam je zagotavljalo, zopet ne samo teoretifino, ampak tudi praktično. Zeleti je, da bi se mladeniči in mladi gospodarji še boij zanimali za ta predavanja. V nedeljo smo opazili med udeleženci tudi starejše že izkušene sadjarje, katerim ni bilo žal, da so prebili urico v Soli in pozneje na vrtu.