Državljani

Državljani

prihodnosti

Zbornik

o uresničevanju

pravice otrok

do participacije

Ljubljana, 2020

KAZALO

Predgovor





Predgovor


mag. Pavla Peterle Udovič, podpredsednica ZPMS

mag. Pavla Peterle Udovič

3

Konferenca o participaciji otrok: Državljani prihodnosti, 27. 11. 2019, Ljubljana

Dragi bralke in bralci,

Prispevki

4

Program

5

v letu 2019 smo obeležili 30. obletnico sprejetja Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah in 30 let programa Otroški parlamenti . V počastitev tako pomembnih jubilejev smo se v Zvezi Uvodni nagovor udeležencem

prijateljev mladine Slovenije lotili projekta z naslovom Državljani prihodnos , s katerim smo bili Darja Groznik

6

uspešni na razpisu programa Erasmus + Mladi v akciji (Podpora za reformo politik: Dialog mladih).

Participacija otrok za spoštljivo in smiselno življenje z drugimi dr. Sonja Rutar

8

V sklopu projekta je 27. novembra 2019 v Ljubljani potekala Konferenca o participaciji otrok: Državljani prihodnosti, ki se je je udeležilo več kot 140 učencev in dijakov iz vse Slovenije, poleg njih Kaj otroci in mladi razumemo kot participacijo?

pa tudi predstavniki pristojnih ministrstev, različni strokovnjaki, mentorji programa Otroški Vodena razprava med otroki

parlamenti, predstavniki nevladnih organizacij in medijev. Konferenco smo izvedli s finančno Edvina Dedić

12

podporo programa Erasmus+ ter z delnim sofinanciranjem organizacije Eurochild; partner dogodka Otroški parlamenti kot oblika uveljavljanja

R

je bila Mestna zveza prijateljev mladine Ljubljana.

pravice otrok do svobode izražanja in sodelovanja

Liana Kalčina

14

Drugi, prav tako pomemben del projekta, je izdaja publikacije, ki jo držite v rokah. V pričujočem zborniku so vključeni vsi strokovni prispevki s konference, povzetki razprav, razmišljanja otrok-Zakaj Strategija o participaciji otrok?

udeležencev o participaciji in tudi ključni doprinos tega dogodka: podpisano pismo o sodelovanju Uroš Brezovšek

20

na področju participacije otrok med Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstvom Primer strategije o participaciji otrok v organizaciji Eurochild za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Nacionalnim odborom za Otroške parlamente Mieke Schuurman

21

in Zvezo prijateljev mladine Slovenije. V drugem delu je vsebina publikacije posvečena Konvenciji o otrokovih pravicah in programu Otroški parlamenti.

Bolgarska nacionalna mreža za otroke (National Network for Children) Bella Dinkova in Dimitar Veselinov Pavlev

23

Zveza prijateljev mladine Slovenije je nevladna, humanitarna organizacija, ki deluje že od leta 1953.

Naš temeljni cilj je dvig kakovosti življenja otrok, mladostnikov in družin, zastopanje in uveljavljanje Kaj otroci in mladi za okrepitev participacije

pričakujemo od odločevalcev?

njihovih interesov in potreb ter zaščita njihovih pravic. S programom Otroški parlamenti, v katerem Vodena razprava med otroki in odločevalci

imajo glavno besedo prav otroci in mladostniki, uresničujemo našo vizijo: okrepiti njihov glas, ko Edvina Dedić

26

opozarjajo na potrebe in želje, ki se skozi čas in razvoj družbe spreminjajo. Neposredno pa s tem prispevamo k oblikovanju otrokom, mladostnikom in družinam naklonjenega javnega mnenja in s Pismo o sodelovanju na področju participacije otrok

28

tem k dvigu njihove blaginje.

30 let Konvencije o otrokovih pravicah

Otroški parlamenti so program, ki je nastal na pobudo učencev. Z njim otrokom omogočamo aktivno Ob 30. obletnici sprejema konvencije OZN o otrokovih pravicah dr. Alenka Šelih

31

državljanstvo, jih izobražujemo o človekovih pravicah ter jih spodbujamo k izražanju lastnih mnenj v obliki kulturnega medsebojnega dialoga. Pomembno je poudariti, da teme, o katerih razpravljajo, 30 let programa Otroški parlamenti

izberejo (na demokratični način) sami.

Kako se je začelo …

Liana Kalčina

40

Če za zaključek povzamem besede predsednice ZPMS Darje Groznik: »Ni dovolj, da otroke oblečemo in nahranimo, treba jih je tudi opremiti z znanjem za življenje.« Del te opreme je gotovo vzgoja za Ključne in najpogostejše ugotovitve, želje in predlogi

demokratični dialog, aktivno državljanstvo, javno izražanje lastnih mnenj o vprašanjih, ki zadevajo udeležencev nacionalnih otroških parlamentov

njihovo odraščanje in njihov položaj v družbi. Zato nas otroci vseskozi glasno ali pa tudi potiho iz njihove tridesetletne zgodovine

Liana Kalčina

48

sprašujejo: »Nas slišite? Radi bi vam nekaj povedali!« Na nas odraslih je, da jim prisluhnemo in omogočimo razmere (pogoje), v katerih lahko razvijajo svoje talente, sposobnosti, zanimanja.

®

Otroški parlamen je zaščitena blagovna znamka Zveze prijateljev mladine Slovenije.

3

KAZALO

Predgovor





Predgovor


mag. Pavla Peterle Udovič, podpredsednica ZPMS

mag. Pavla Peterle Udovič

3

Konferenca o participaciji otrok: Državljani prihodnosti, 27. 11. 2019, Ljubljana

Dragi bralke in bralci,

Prispevki

4

Program

5

v letu 2019 smo obeležili 30. obletnico sprejetja Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah in 30 let programa Otroški parlamenti . V počastitev tako pomembnih jubilejev smo se v Zvezi Uvodni nagovor udeležencem

prijateljev mladine Slovenije lotili projekta z naslovom Državljani prihodnos , s katerim smo bili Darja Groznik

6

uspešni na razpisu programa Erasmus + Mladi v akciji (Podpora za reformo politik: Dialog mladih).

Participacija otrok za spoštljivo in smiselno življenje z drugimi dr. Sonja Rutar

8

V sklopu projekta je 27. novembra 2019 v Ljubljani potekala Konferenca o participaciji otrok: Državljani prihodnosti, ki se je je udeležilo več kot 140 učencev in dijakov iz vse Slovenije, poleg njih Kaj otroci in mladi razumemo kot participacijo?

pa tudi predstavniki pristojnih ministrstev, različni strokovnjaki, mentorji programa Otroški Vodena razprava med otroki

parlamenti, predstavniki nevladnih organizacij in medijev. Konferenco smo izvedli s finančno Edvina Dedić

12

podporo programa Erasmus+ ter z delnim sofinanciranjem organizacije Eurochild; partner dogodka Otroški parlamenti kot oblika uveljavljanja

R

je bila Mestna zveza prijateljev mladine Ljubljana.

pravice otrok do svobode izražanja in sodelovanja

Liana Kalčina

14

Drugi, prav tako pomemben del projekta, je izdaja publikacije, ki jo držite v rokah. V pričujočem zborniku so vključeni vsi strokovni prispevki s konference, povzetki razprav, razmišljanja otrok-Zakaj Strategija o participaciji otrok?

udeležencev o participaciji in tudi ključni doprinos tega dogodka: podpisano pismo o sodelovanju Uroš Brezovšek

20

na področju participacije otrok med Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstvom Primer strategije o participaciji otrok v organizaciji Eurochild za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Nacionalnim odborom za Otroške parlamente Mieke Schuurman

21

in Zvezo prijateljev mladine Slovenije. V drugem delu je vsebina publikacije posvečena Konvenciji o otrokovih pravicah in programu Otroški parlamenti.

Bolgarska nacionalna mreža za otroke (National Network for Children) Bella Dinkova in Dimitar Veselinov Pavlev

23

Zveza prijateljev mladine Slovenije je nevladna, humanitarna organizacija, ki deluje že od leta 1953.

Naš temeljni cilj je dvig kakovosti življenja otrok, mladostnikov in družin, zastopanje in uveljavljanje Kaj otroci in mladi za okrepitev participacije

pričakujemo od odločevalcev?

njihovih interesov in potreb ter zaščita njihovih pravic. S programom Otroški parlamenti, v katerem Vodena razprava med otroki in odločevalci

imajo glavno besedo prav otroci in mladostniki, uresničujemo našo vizijo: okrepiti njihov glas, ko Edvina Dedić

26

opozarjajo na potrebe in želje, ki se skozi čas in razvoj družbe spreminjajo. Neposredno pa s tem prispevamo k oblikovanju otrokom, mladostnikom in družinam naklonjenega javnega mnenja in s Pismo o sodelovanju na področju participacije otrok

28

tem k dvigu njihove blaginje.

30 let Konvencije o otrokovih pravicah

Otroški parlamenti so program, ki je nastal na pobudo učencev. Z njim otrokom omogočamo aktivno Ob 30. obletnici sprejema konvencije OZN o otrokovih pravicah dr. Alenka Šelih

31

državljanstvo, jih izobražujemo o človekovih pravicah ter jih spodbujamo k izražanju lastnih mnenj v obliki kulturnega medsebojnega dialoga. Pomembno je poudariti, da teme, o katerih razpravljajo, 30 let programa Otroški parlamenti

izberejo (na demokratični način) sami.

Kako se je začelo …

Liana Kalčina

40

Če za zaključek povzamem besede predsednice ZPMS Darje Groznik: »Ni dovolj, da otroke oblečemo in nahranimo, treba jih je tudi opremiti z znanjem za življenje.« Del te opreme je gotovo vzgoja za Ključne in najpogostejše ugotovitve, želje in predlogi

demokratični dialog, aktivno državljanstvo, javno izražanje lastnih mnenj o vprašanjih, ki zadevajo udeležencev nacionalnih otroških parlamentov

njihovo odraščanje in njihov položaj v družbi. Zato nas otroci vseskozi glasno ali pa tudi potiho iz njihove tridesetletne zgodovine

Liana Kalčina

48

sprašujejo: »Nas slišite? Radi bi vam nekaj povedali!« Na nas odraslih je, da jim prisluhnemo in omogočimo razmere (pogoje), v katerih lahko razvijajo svoje talente, sposobnosti, zanimanja.

®

Otroški parlamen je zaščitena blagovna znamka Zveze prijateljev mladine Slovenije.

3





Program Konference o participaciji otrok: Državljani prihodnosti Moderatorki: Maja Ratej in Edvina Dedić

8:30–9:00

Registracija udeležencev

9:00–9:15

Uvodni nagovor



Darja Groznik, predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije 1. DEL: KAJ JE PARTICIPACIJA OTROK?

9:15–9:45

Participacija otrok za spoštljivo in smiselno življenje z drugimi izr. prof. dr. Sonja Rutar, Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta 9:45–10:15

»Kaj otroci in mladi razumemo kot participacijo?«

Konferenca

Vodena razprava med otroki

10:15–10:45 Otroški parlamenti kot oblika uveljavljanja pravice otrok do svobode izražanja o par



ticipaciji otr

in sodelovanja

ok:



Liana Kalčina, prof. ped., dolgoletna sodelavka in častna članica ZPMS

Državljani prihodnosti,

10:45–11:00 Odmor za kavo

27. 11. 2019, Ljubljana

2. DEL: STRATEGIJA O PARTICIPACIJI OTROK

Prispevki

11:00–11:10 Zakaj strategija o participaciji otrok?

Uroš Brezovšek, podpredsednik Zveze prijateljev mladine Slovenije s konfer

11:10–11:40 Primer strategije o participaciji otrok v organizaciji (Child Participation Strategy) ence

Mieke Schuurman, Eurochild

11:40–12:10 Izkušnje in dobre prakse s tega področja

Bella Dinkova in Dimitar Veselinov Pavlev, Nacionalna mreža za otroke, Bolgarija 12:10–13:10 Odmor za kosilo

3. DEL: NADALJNJI KORAKI

13:10–13:30 Pogled odločevalcev na participacijo otrok in pripravo strategije Različni deležniki

13:30–14:00 »Kaj otroci in mladi za okrepitev participacije pričakujemo od odločevalcev?«

Vodena razprava med otroki in odločevalci

14.00–14:10 Predstavitev pisma o sodelovanju na področju participacije otrok Uroš Brezovšek, podpredsednik Zveze prijateljev mladine Slovenije 14:10–14:30 Podpis pisma o sodelovanju na področju participacije otrok med pristojnima ministrstvoma, Nacionalnim odborom za Otroške parlamente in Zvezo prijateljev mladine Slovenije

14:30–15:30 Razprava in zaključek

Pridržujemo si pravico do spremembe programa.

Konferenco izvajamo s finančno podporo programa Erasmus+ ter z delnim sofinanciranjem organizacije Eurochild.

4

5





Program Konference o participaciji otrok: Državljani prihodnosti Moderatorki: Maja Ratej in Edvina Dedić

8:30–9:00

Registracija udeležencev

9:00–9:15

Uvodni nagovor



Darja Groznik, predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije 1. DEL: KAJ JE PARTICIPACIJA OTROK?

9:15–9:45

Participacija otrok za spoštljivo in smiselno življenje z drugimi izr. prof. dr. Sonja Rutar, Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta 9:45–10:15

»Kaj otroci in mladi razumemo kot participacijo?«

Konferenca

Vodena razprava med otroki

10:15–10:45 Otroški parlamenti kot oblika uveljavljanja pravice otrok do svobode izražanja o par



ticipaciji otr

in sodelovanja

ok:



Liana Kalčina, prof. ped., dolgoletna sodelavka in častna članica ZPMS

Državljani prihodnosti,

10:45–11:00 Odmor za kavo

27. 11. 2019, Ljubljana

2. DEL: STRATEGIJA O PARTICIPACIJI OTROK

Prispevki

11:00–11:10 Zakaj strategija o participaciji otrok?

Uroš Brezovšek, podpredsednik Zveze prijateljev mladine Slovenije s konfer

11:10–11:40 Primer strategije o participaciji otrok v organizaciji (Child Participation Strategy) ence

Mieke Schuurman, Eurochild

11:40–12:10 Izkušnje in dobre prakse s tega področja

Bella Dinkova in Dimitar Veselinov Pavlev, Nacionalna mreža za otroke, Bolgarija 12:10–13:10 Odmor za kosilo

3. DEL: NADALJNJI KORAKI

13:10–13:30 Pogled odločevalcev na participacijo otrok in pripravo strategije Različni deležniki

13:30–14:00 »Kaj otroci in mladi za okrepitev participacije pričakujemo od odločevalcev?«

Vodena razprava med otroki in odločevalci

14.00–14:10 Predstavitev pisma o sodelovanju na področju participacije otrok Uroš Brezovšek, podpredsednik Zveze prijateljev mladine Slovenije 14:10–14:30 Podpis pisma o sodelovanju na področju participacije otrok med pristojnima ministrstvoma, Nacionalnim odborom za Otroške parlamente in Zvezo prijateljev mladine Slovenije

14:30–15:30 Razprava in zaključek

Pridržujemo si pravico do spremembe programa.

Konferenco izvajamo s finančno podporo programa Erasmus+ ter z delnim sofinanciranjem organizacije Eurochild.

4

5



Uvodni nagovor udeležencem

Konference o participaciji otrok:

Gre za program, na katerega smo zelo ponosni, ga čuvamo in razvijamo. Je program, ki udejanja Državljani prihodnosti

participacijo. V 12. členu Konvencije je zapisano, da ima vsak otrok pravico biti slišan in da se njegovo mnenje jemlje resno. Kaj pomeni participacija? To pomeni sodelovanje, vključevanje, udeležbo.

Darja Groznik, predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije Zakaj se nam zdi to pomembno? Ker so otroci skupina državljanov, ki so pogostokrat spregledani, preslišani. So pa državljani prihodnosti in tako smo tudi naslovili današnjo konferenco.

Darja Groznik je univerzitetna diplomirana psihologinja, sicer zaposlena kot urednica Uredništva večernega in nočnega programa Prvega programa Radia Slovenija. Za predsednico ZPMS je bila izvoljena leta 2012 in nato Inštitut RS za socialno varstvo v letošnjem letu pripravlja oceno participacije otrok, predstavnika te ponovno leta 2017; pred tem je bila od leta 2003 predsednica Nacionalne mreže TOM - telefon za otroke in organizacije sta danes tudi tukaj in morda bosta lahko v eni od razprav že podala kakšne, do sedaj mladostnike. Že med šolanjem je bila ak vna v pionirski in kasneje v mladinski organizaciji, vključevala se je v zbrane, podatke.

različne prostovoljske dejavnos v domačem kraju, med študijem pa je kot prostovoljka izvajala učno pomoč na Centru za socialno delo Ljubljana Vič-Rudnik. Tudi kot novinarka je vedno imela posluh za šibkejše. Redno se je vključevala v najrazličnejše humanitarne akcije za pomoč socialno ogroženim, predvsem pa si prizadeva za Pred tridesetimi leti so otroci izrazili željo, da bi bil njihov glas slišan in takratna Komisija za otrokove omogočanje enakih možnos za vse otroke ter za zaščito pravic družin in otrok.

pravice pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije jim je prisluhnila. Oblikovali so se Otroški parlamenti.

Prvi otroški nacionalni parlament v novi slovenski državi je zasedal 10. oktobra 1990. Tema je bila

'Otrokom zdravo in varno

'

okolje . V takratni skupščini RS je 105 otrok iz 44 občin zahtevalo več varnejših poti, več kolesarskih poti, več denarja za čistilne naprave in manj za orožje, več ekskurzij, malice in kosila za vse otroke v šoli ter da naj učitelji iščejo znanje in ne neznanja. Vse to se sliši še Spoštovani udeleženci današnje konference, dragi gostje, dobrodošli prijatelji otrok in mladine!

vedno aktualno, pa je od takrat preteklo trideset let.

Strpnost, razumevanje in upoštevanje drugačnih stališč, spoštljiv govor brez sovražnosti in izključevanj, Trideset let si prizadevamo, da bi bil glas otrok slišan, trideset let so generacije otrok vključene v poslušanje in vključevanje vseh – to so odlike demokratičnih družb, tudi Slovenije. Obeležujemo 30.

razprave o izbranih osrednjih temah, trideset let sodelujemo z mentorji na šolah, z regijskimi obletnico sprejetja Konvencije o otrokovih pravicah. Ta konvencija je nasledila Deklaracijo o pravicah koordinatorji programa, z Državnim zborom, z drugimi organizacijami… Ponosni smo na to. A vendar: otrok, ki ni bila pravno zavezujoč dokument. Razumevanje in vedenje o otrocih, kot ga poznamo danes, pogled na tridesetletno zgodovino izvajanja tega programa ne kaže obilnih dosežkov. Če citiram se je oblikovalo skozi ne tako daljno zgodovino.

izjavo Jureta, predsednika Otroškega parlamenta: »Otroci izražamo svoja mnenja, mogoče nas Da otrok ni le pomanjšan odrasel in da mora družba prihodnosti skrbeti za razvoj in napredek otrok, država celo posluša, vendar nas ne sliši.« Sporočilna vrednost otroških parlamentov je odvisna od dobro vemo pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije od same ustanovitve, od leta 1953. Otrokove odraslih: ali otroke slišimo, poslušamo in ali jih tudi upoštevamo. Ključno vprašanje.

pravice so bile in so še vedno v ospredju našega delovanja. So temelj in bistvo naših programov in projektov.

Cilj današnjega dogodka je tudi, da poskusimo spremeniti dosedanjo prakso 'neslišane' ali premalo slišane skupine državljanov, in se odločimo, da naredimo več v smeri zagotavljanja pravice otrok do Konvencija o otrokovih pravicah je bila sprejeta 20. novembra 1989; sprejela jo je Generalna skupščina sodelovanja in vključevanja, še posebej v zadevah, s katerimi so povezani.

Združenih narodov; do danes jo je ratificiralo 196 držav, vse članice Združenih narodov, razen ZDA, kar je nerazumljivo, saj se prav ta zveza držav venomer znova samookliče za demokratično, močno in Opolnomočimo današnje generacije otrok, da bodo, da boste aktivni državljani prihodnosti. Odrasli, napredno. Konvencijo je kot samostojna država že leta 1992 od nekdanje države prevzela Slovenija.

dajmo jim to možnost! Zagotovo pa to ne bo mogoče brez sodelovanja pristojnih v državi, ki Posebno zaščito pravic otrok je zapisala tudi v najpomembnejši pravni akt, v ustavo.

oblikujejo ključne politike tudi na področju življenja otrok. A kjer je volja, je tudi pot!

Z današnjo konferenco obeležujemo 30 let sprejema Konvencije, ki je prvi mednarodni pravno zavezujoč dokument o spoštovanju in varovanju otrokovih pravic. Ta poudarja, da so otroci osebnosti z vsemi pravicami človeka, pri čemer je zajet najširši razpon človekovih pravic, vključno s civilnimi, kulturnimi, ekonomskimi, političnimi in socialnimi pravicami. Od leta 1989 so otroci prepoznani kot samostojni nosilci človekovih pravic. Ob tem pa velja poudariti, da otroci niso majhni odrasli z majhnimi pravicami.

Konvencija opredeljuje štiri glavna načela:

pravica do življenja, preživetja in razvoja;

nediskriminacija;

upoštevanje najboljše koristi otroka;

participacija (vključevanje, sodelovanje, udeležba).

Danes se še posebej posvečamo zadnjemu od naštetih načel: participaciji otrok. Kako napredno je bilo delovanje Zveze prijateljev mladine Slovenije od ustanovitve naprej dokazuje tudi dejstvo, da ob obeleževanju 30. obletnice sprejema Konvencije obeležujemo tudi 30 let programa Otroški parlamenti.

6

7



Uvodni nagovor udeležencem

Konference o participaciji otrok:

Gre za program, na katerega smo zelo ponosni, ga čuvamo in razvijamo. Je program, ki udejanja Državljani prihodnosti

participacijo. V 12. členu Konvencije je zapisano, da ima vsak otrok pravico biti slišan in da se njegovo mnenje jemlje resno. Kaj pomeni participacija? To pomeni sodelovanje, vključevanje, udeležbo.

Darja Groznik, predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije Zakaj se nam zdi to pomembno? Ker so otroci skupina državljanov, ki so pogostokrat spregledani, preslišani. So pa državljani prihodnosti in tako smo tudi naslovili današnjo konferenco.

Darja Groznik je univerzitetna diplomirana psihologinja, sicer zaposlena kot urednica Uredništva večernega in nočnega programa Prvega programa Radia Slovenija. Za predsednico ZPMS je bila izvoljena leta 2012 in nato Inštitut RS za socialno varstvo v letošnjem letu pripravlja oceno participacije otrok, predstavnika te ponovno leta 2017; pred tem je bila od leta 2003 predsednica Nacionalne mreže TOM - telefon za otroke in organizacije sta danes tudi tukaj in morda bosta lahko v eni od razprav že podala kakšne, do sedaj mladostnike. Že med šolanjem je bila ak vna v pionirski in kasneje v mladinski organizaciji, vključevala se je v zbrane, podatke.

različne prostovoljske dejavnos v domačem kraju, med študijem pa je kot prostovoljka izvajala učno pomoč na Centru za socialno delo Ljubljana Vič-Rudnik. Tudi kot novinarka je vedno imela posluh za šibkejše. Redno se je vključevala v najrazličnejše humanitarne akcije za pomoč socialno ogroženim, predvsem pa si prizadeva za Pred tridesetimi leti so otroci izrazili željo, da bi bil njihov glas slišan in takratna Komisija za otrokove omogočanje enakih možnos za vse otroke ter za zaščito pravic družin in otrok.

pravice pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije jim je prisluhnila. Oblikovali so se Otroški parlamenti.

Prvi otroški nacionalni parlament v novi slovenski državi je zasedal 10. oktobra 1990. Tema je bila

'Otrokom zdravo in varno

'

okolje . V takratni skupščini RS je 105 otrok iz 44 občin zahtevalo več varnejših poti, več kolesarskih poti, več denarja za čistilne naprave in manj za orožje, več ekskurzij, malice in kosila za vse otroke v šoli ter da naj učitelji iščejo znanje in ne neznanja. Vse to se sliši še Spoštovani udeleženci današnje konference, dragi gostje, dobrodošli prijatelji otrok in mladine!

vedno aktualno, pa je od takrat preteklo trideset let.

Strpnost, razumevanje in upoštevanje drugačnih stališč, spoštljiv govor brez sovražnosti in izključevanj, Trideset let si prizadevamo, da bi bil glas otrok slišan, trideset let so generacije otrok vključene v poslušanje in vključevanje vseh – to so odlike demokratičnih družb, tudi Slovenije. Obeležujemo 30.

razprave o izbranih osrednjih temah, trideset let sodelujemo z mentorji na šolah, z regijskimi obletnico sprejetja Konvencije o otrokovih pravicah. Ta konvencija je nasledila Deklaracijo o pravicah koordinatorji programa, z Državnim zborom, z drugimi organizacijami… Ponosni smo na to. A vendar: otrok, ki ni bila pravno zavezujoč dokument. Razumevanje in vedenje o otrocih, kot ga poznamo danes, pogled na tridesetletno zgodovino izvajanja tega programa ne kaže obilnih dosežkov. Če citiram se je oblikovalo skozi ne tako daljno zgodovino.

izjavo Jureta, predsednika Otroškega parlamenta: »Otroci izražamo svoja mnenja, mogoče nas Da otrok ni le pomanjšan odrasel in da mora družba prihodnosti skrbeti za razvoj in napredek otrok, država celo posluša, vendar nas ne sliši.« Sporočilna vrednost otroških parlamentov je odvisna od dobro vemo pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije od same ustanovitve, od leta 1953. Otrokove odraslih: ali otroke slišimo, poslušamo in ali jih tudi upoštevamo. Ključno vprašanje.

pravice so bile in so še vedno v ospredju našega delovanja. So temelj in bistvo naših programov in projektov.

Cilj današnjega dogodka je tudi, da poskusimo spremeniti dosedanjo prakso 'neslišane' ali premalo slišane skupine državljanov, in se odločimo, da naredimo več v smeri zagotavljanja pravice otrok do Konvencija o otrokovih pravicah je bila sprejeta 20. novembra 1989; sprejela jo je Generalna skupščina sodelovanja in vključevanja, še posebej v zadevah, s katerimi so povezani.

Združenih narodov; do danes jo je ratificiralo 196 držav, vse članice Združenih narodov, razen ZDA, kar je nerazumljivo, saj se prav ta zveza držav venomer znova samookliče za demokratično, močno in Opolnomočimo današnje generacije otrok, da bodo, da boste aktivni državljani prihodnosti. Odrasli, napredno. Konvencijo je kot samostojna država že leta 1992 od nekdanje države prevzela Slovenija.

dajmo jim to možnost! Zagotovo pa to ne bo mogoče brez sodelovanja pristojnih v državi, ki Posebno zaščito pravic otrok je zapisala tudi v najpomembnejši pravni akt, v ustavo.

oblikujejo ključne politike tudi na področju življenja otrok. A kjer je volja, je tudi pot!

Z današnjo konferenco obeležujemo 30 let sprejema Konvencije, ki je prvi mednarodni pravno zavezujoč dokument o spoštovanju in varovanju otrokovih pravic. Ta poudarja, da so otroci osebnosti z vsemi pravicami človeka, pri čemer je zajet najširši razpon človekovih pravic, vključno s civilnimi, kulturnimi, ekonomskimi, političnimi in socialnimi pravicami. Od leta 1989 so otroci prepoznani kot samostojni nosilci človekovih pravic. Ob tem pa velja poudariti, da otroci niso majhni odrasli z majhnimi pravicami.

Konvencija opredeljuje štiri glavna načela:

pravica do življenja, preživetja in razvoja;

nediskriminacija;

upoštevanje najboljše koristi otroka;

participacija (vključevanje, sodelovanje, udeležba).

Danes se še posebej posvečamo zadnjemu od naštetih načel: participaciji otrok. Kako napredno je bilo delovanje Zveze prijateljev mladine Slovenije od ustanovitve naprej dokazuje tudi dejstvo, da ob obeleževanju 30. obletnice sprejema Konvencije obeležujemo tudi 30 let programa Otroški parlamenti.

6

7



Participacija otrok za spoštljivo

in smiselno življenje z drugimi

Izr. prof. dr. Sonja Rutar

Sonja Rutar predava na Pedagoški fakulte Univerze na Primorskem; raziskovalno deluje tudi na Pedagoškem inš tutu. Njeno delo je usmerjeno na področje zagotavljanja par cipacije otrok v vzgoji in izobraževanju. Posveča se proučevanju in zagotavljanju enakih možnos ter kakovos v vzgoji in izobraževanju na vseh stopnjah vzgoje in izobraževanja ter razvoju inkluzivne družbe in kulture. V zadnjem obdobju raziskovalno in razvojno deluje tudi na področju razvijanja didak čnih pristopov in oblik povezovanja vzgojno-izobraževalnega dela z umetniškimi dejavnostmi, internacionalizacije visokega šolstva, vključevanja IKT v proces visokošolskega izobraževanja ter konceptualizacije na študenta osredinjenega pedagoškega procesa.

Zadovoljevanje osnovnih otrokovih potreb, kot sta zaščita in oskrba, je v večini kultur otrokom in mladostnikom zagotovljeno oz. v ta namen potekajo načrtna prizadevanja. Odrasli oz. skupnosti Nuša Perc, 10 let, OŠ Blanca

pa so na preizkušnji, ko se:

1) otrok oz. mladostnik oglasi s svojimi iniciativami, izraža svoj odnos do sveta in drugih ter s izražanja stališč in mnenj v najrazličnejših izraznih oblikah, skladno z otrokovo in mladostnikovo svojo lastno interpretacijo tega, kar vidi in doživlja;

izbiro osebnega izraza (verbalna in neverbalna govorica, pisno izražanje, glasba, ples, 2) pričakuje zagotavljanje priložnosti za izražanje otrok in fotografija, likovna dela...) ter dialoško iskanje pomena in individualnega smisla sporočil vseh, 3) pričakuje ustrezne odzive na pobude otrok in mladostnikov ter s tem omogočanje dejanske vključenih v interakcijo.

participacije otrok in mladostnikov.

Otrokova spoznavna aktivnost in evidentna prisotnost pa lahko zameglita dejstvo, da vsaka otrokova aktivnost še ne predstavlja resnične participacije otrok. Na mnoge oblike Vendar je participacija pravica in pogoj demokracije (Rutar, 2013). Je značilnost inkluzivne družbe, neparticipativne in manipulativne prakse v družbenem življenju je opozoril že Hart (1992), na ki vsem posameznikom in skupinam omogoča angažirano udeležbo v vseh oblikah družbenega pedagoškem področju tudi Kroflič (1997). Otrok je dejansko lahko s svojo pojavnostjo izrabljen življenja. S tem postane participacija vzvod za razvoj in ohranjanje dostojanstva posameznikov in za cilje in namene, ki jih sam ne pozna, in morda tudi ne bi želel sodelovati v določenih projektih, skupin – ko posameznik ali skupina doživi pripadanje kot stanje svojega lastnega bivanja, razvoja če bi vedel, čemu je njihova pričakovana aktivnost namenjena. Dejanski namen otrokove in življenja z drugimi.

prisotnosti v aktivnostih, kot so sodelovanja na različnih dogodkih, je lahko prikrita promocija političnih ali tržnih vsebin, rezultat ali izkupiček pa je posledično lahko v rokah družbenih Kljub biološkemu primanjkljaju otrok, ki onemogoča, da bi otrok v celoti sam zmogel poskrbeti nosilcev moči (političnih, ekonomskih ali drugih družbenih skupin), nikakor pa ne blagostanje oz.

zase in si zagotovil zaščito, si morajo odrasli – kot nosilci moči z zrelostjo, znanjem ter dostopom za otroka ali mladostnika smiselen rezultat dogajanja.

do materialnih dobrin in drugih virov (informacij) – prizadevati za vzpostavljanje ravnovesja moči.

To otroku omogoča razvoj postopnega samonadzora in avtonomnega uravnavanja svojega Prava participacija se začne šele takrat, ko otrok:

lastnega delovanja.

1) pozna namen in cilj določene aktivnosti, v katero je vključen; Zmožnost avtonomnega oblikovanja koncepta dobrega in vključenost v kritično refleksijo v zvezi z 2) ko se lahko odloča o tem, ali bo v aktivnost vključen ali ne; načrtovanjem svojega lastnega življenja pa je ena izmed temeljnih človeških zmožnosti, ki naj bi 3) ko so mu znani predvideni učinki in morebitne posledice/rezultati njegovih aktivnosti in bile/bi morale biti realizirane v vsaki družbi. Realizacija temeljnih človeških zmožnosti je indikator 4) ko ima dejansko možnost izbire, odločanja in prispevanja s svojim lastnim izrazom.

ustreznosti določene družbe (Nusbaum, 1992). Način preseganja biološkega primanjkljaja, razvoja zmožnosti in razvoja kapacitet za spremembe pa je odraz podobe o otroku oz. odgovor na Otrok oz. mladostnik mora zato imeti možnost sodelovati:

vprašanje, kakšna je vloga otroka oz. mladostnika v določenem prostoru in času.

1) v procesu definiranja namena in ciljev projekta oz. aktivnosti; 2) v procesu načrtovanja procesa izvedbe in vsebin aktivnosti; Ob prizadevanju, da bi otrokom prisluhnili, jih tudi slišali ter upoštevali njihova stališča in pobude 3) v sami izvedbi aktivnosti in

pri odločitvah, ki jih zadevajo, pa ni mogoče pričakovati, da bodo posamezniki, ki v domačih okoljih 4) pri evalvaciji, refleksiji dogodka, aktivnosti, v katero je vključen.

niso bili deleženi spodbud in priložnosti za razvoj iniciativnosti, vedno zmogli predlagati in Šele vključenost v vse faze dogodka oz. aktivnosti lahko vodijo v reflektivno prevzemenje prispevati v skupnosti. Spretnosti za participacijo mora otrok imeti možnost razvijati že v odgovornosti z uvidom v posledice odločitev in ravnanj.

domačem okolju, med vrstniki in v vseh oblikah organizirane vzgoje in izobraževanja. Tudi Erikson (1958, 1963) v svoji teoriji psihosocialnega razvoja poudarja pomen priložnosti za razvoj Prizadevanja za zagotavljanje participacije otrok in mladostnikov pa lahko z navideznimi ali samoiniciativnosti že v najzgodnejšem obdobju in v kasnejših obdobjih življenja.

dejansko dobrimi nameni, vendar s pokroviteljsko in paternalistično držo zagovornikov brez Ravno odzivi okolja na otrokove pobude vsebujejo sporočila o ustreznosti, pogosto celo otrokovega glasu in drugih, ki sicer deklarativno želijo zagotavljati otrokom in mladostnikom zaželenosti posameznika. Na podlagi teh sporočil si otrok razvije podobo o sebi. V interakciji z ustrezne izkušnje in blagostanje, vzpostavljajo eno izmed najpogosteje spregledanih okoljem in odzivi na svoje pobude lahko razvije upanje, voljo oz. iniciativnost. Poizkusi in manipulativnih praks – participacijo s posrednikom – s pripravo, organizacijo dejavnosti, prizadevanja otroka, ki ne dobi pozitivnega odziva, lahko vodijo v občutek krivde, sramu in dvoma aktivnosti, projektov 'z otrokom v mislih' (Rutar, 2006; 2013; 2015; 2018).

vase. Zato je temeljna naloga vseh, vključenih v interakcijo z otroki in mladostniki, spodbujanje 8

9



Participacija otrok za spoštljivo

in smiselno življenje z drugimi

Izr. prof. dr. Sonja Rutar

Sonja Rutar predava na Pedagoški fakulte Univerze na Primorskem; raziskovalno deluje tudi na Pedagoškem inš tutu. Njeno delo je usmerjeno na področje zagotavljanja par cipacije otrok v vzgoji in izobraževanju. Posveča se proučevanju in zagotavljanju enakih možnos ter kakovos v vzgoji in izobraževanju na vseh stopnjah vzgoje in izobraževanja ter razvoju inkluzivne družbe in kulture. V zadnjem obdobju raziskovalno in razvojno deluje tudi na področju razvijanja didak čnih pristopov in oblik povezovanja vzgojno-izobraževalnega dela z umetniškimi dejavnostmi, internacionalizacije visokega šolstva, vključevanja IKT v proces visokošolskega izobraževanja ter konceptualizacije na študenta osredinjenega pedagoškega procesa.

Zadovoljevanje osnovnih otrokovih potreb, kot sta zaščita in oskrba, je v večini kultur otrokom in mladostnikom zagotovljeno oz. v ta namen potekajo načrtna prizadevanja. Odrasli oz. skupnosti Nuša Perc, 10 let, OŠ Blanca

pa so na preizkušnji, ko se:

1) otrok oz. mladostnik oglasi s svojimi iniciativami, izraža svoj odnos do sveta in drugih ter s izražanja stališč in mnenj v najrazličnejših izraznih oblikah, skladno z otrokovo in mladostnikovo svojo lastno interpretacijo tega, kar vidi in doživlja;

izbiro osebnega izraza (verbalna in neverbalna govorica, pisno izražanje, glasba, ples, 2) pričakuje zagotavljanje priložnosti za izražanje otrok in fotografija, likovna dela...) ter dialoško iskanje pomena in individualnega smisla sporočil vseh, 3) pričakuje ustrezne odzive na pobude otrok in mladostnikov ter s tem omogočanje dejanske vključenih v interakcijo.

participacije otrok in mladostnikov.

Otrokova spoznavna aktivnost in evidentna prisotnost pa lahko zameglita dejstvo, da vsaka otrokova aktivnost še ne predstavlja resnične participacije otrok. Na mnoge oblike Vendar je participacija pravica in pogoj demokracije (Rutar, 2013). Je značilnost inkluzivne družbe, neparticipativne in manipulativne prakse v družbenem življenju je opozoril že Hart (1992), na ki vsem posameznikom in skupinam omogoča angažirano udeležbo v vseh oblikah družbenega pedagoškem področju tudi Kroflič (1997). Otrok je dejansko lahko s svojo pojavnostjo izrabljen življenja. S tem postane participacija vzvod za razvoj in ohranjanje dostojanstva posameznikov in za cilje in namene, ki jih sam ne pozna, in morda tudi ne bi želel sodelovati v določenih projektih, skupin – ko posameznik ali skupina doživi pripadanje kot stanje svojega lastnega bivanja, razvoja če bi vedel, čemu je njihova pričakovana aktivnost namenjena. Dejanski namen otrokove in življenja z drugimi.

prisotnosti v aktivnostih, kot so sodelovanja na različnih dogodkih, je lahko prikrita promocija političnih ali tržnih vsebin, rezultat ali izkupiček pa je posledično lahko v rokah družbenih Kljub biološkemu primanjkljaju otrok, ki onemogoča, da bi otrok v celoti sam zmogel poskrbeti nosilcev moči (političnih, ekonomskih ali drugih družbenih skupin), nikakor pa ne blagostanje oz.

zase in si zagotovil zaščito, si morajo odrasli – kot nosilci moči z zrelostjo, znanjem ter dostopom za otroka ali mladostnika smiselen rezultat dogajanja.

do materialnih dobrin in drugih virov (informacij) – prizadevati za vzpostavljanje ravnovesja moči.

To otroku omogoča razvoj postopnega samonadzora in avtonomnega uravnavanja svojega Prava participacija se začne šele takrat, ko otrok:

lastnega delovanja.

1) pozna namen in cilj določene aktivnosti, v katero je vključen; Zmožnost avtonomnega oblikovanja koncepta dobrega in vključenost v kritično refleksijo v zvezi z 2) ko se lahko odloča o tem, ali bo v aktivnost vključen ali ne; načrtovanjem svojega lastnega življenja pa je ena izmed temeljnih človeških zmožnosti, ki naj bi 3) ko so mu znani predvideni učinki in morebitne posledice/rezultati njegovih aktivnosti in bile/bi morale biti realizirane v vsaki družbi. Realizacija temeljnih človeških zmožnosti je indikator 4) ko ima dejansko možnost izbire, odločanja in prispevanja s svojim lastnim izrazom.

ustreznosti določene družbe (Nusbaum, 1992). Način preseganja biološkega primanjkljaja, razvoja zmožnosti in razvoja kapacitet za spremembe pa je odraz podobe o otroku oz. odgovor na Otrok oz. mladostnik mora zato imeti možnost sodelovati:

vprašanje, kakšna je vloga otroka oz. mladostnika v določenem prostoru in času.

1) v procesu definiranja namena in ciljev projekta oz. aktivnosti; 2) v procesu načrtovanja procesa izvedbe in vsebin aktivnosti; Ob prizadevanju, da bi otrokom prisluhnili, jih tudi slišali ter upoštevali njihova stališča in pobude 3) v sami izvedbi aktivnosti in

pri odločitvah, ki jih zadevajo, pa ni mogoče pričakovati, da bodo posamezniki, ki v domačih okoljih 4) pri evalvaciji, refleksiji dogodka, aktivnosti, v katero je vključen.

niso bili deleženi spodbud in priložnosti za razvoj iniciativnosti, vedno zmogli predlagati in Šele vključenost v vse faze dogodka oz. aktivnosti lahko vodijo v reflektivno prevzemenje prispevati v skupnosti. Spretnosti za participacijo mora otrok imeti možnost razvijati že v odgovornosti z uvidom v posledice odločitev in ravnanj.

domačem okolju, med vrstniki in v vseh oblikah organizirane vzgoje in izobraževanja. Tudi Erikson (1958, 1963) v svoji teoriji psihosocialnega razvoja poudarja pomen priložnosti za razvoj Prizadevanja za zagotavljanje participacije otrok in mladostnikov pa lahko z navideznimi ali samoiniciativnosti že v najzgodnejšem obdobju in v kasnejših obdobjih življenja.

dejansko dobrimi nameni, vendar s pokroviteljsko in paternalistično držo zagovornikov brez Ravno odzivi okolja na otrokove pobude vsebujejo sporočila o ustreznosti, pogosto celo otrokovega glasu in drugih, ki sicer deklarativno želijo zagotavljati otrokom in mladostnikom zaželenosti posameznika. Na podlagi teh sporočil si otrok razvije podobo o sebi. V interakciji z ustrezne izkušnje in blagostanje, vzpostavljajo eno izmed najpogosteje spregledanih okoljem in odzivi na svoje pobude lahko razvije upanje, voljo oz. iniciativnost. Poizkusi in manipulativnih praks – participacijo s posrednikom – s pripravo, organizacijo dejavnosti, prizadevanja otroka, ki ne dobi pozitivnega odziva, lahko vodijo v občutek krivde, sramu in dvoma aktivnosti, projektov 'z otrokom v mislih' (Rutar, 2006; 2013; 2015; 2018).

vase. Zato je temeljna naloga vseh, vključenih v interakcijo z otroki in mladostniki, spodbujanje 8

9





Za aktivnosti, ki so načrtovane s posrednikom, 'z otrokom v mislih', je značilno, da odrasli, nosilci Literatura:

moči, ki zavzamajo pozicijo tistega, ki 've, kaj je dobro za otroka in mladostnika', organizirajo dejavnosti 'z otrokom oz. mladostnikom v mislih', ne da bi otroke in mladostnike vključili v proces

Erickson, E. H. (1958). Young man Luther: A study in psychoanalysis and history. New York: Norton.

načrtovanja, izvedbe in evalvacije. S svojo predstavo in pogosto tudi strokovnim znanjem o tem, kaj

Erikson, E. H. (1963). Youth: Change and challenge. New York: Basic books.

naj bi bilo dobro oz. najboljše za otroke in mladostnike, načrtujejo, izvajajo in tudi interpretirajo

Hart, R. (1992). Children's par cipa on: from tokenism to ci zenship. Florence, Italy: UNICEF Interna onal Child uspešnost dejavnosti, v katerih so otroci in mladostniki sicer sodelovali, vendar s svojim glasom niso Development Centre, Spedale degli Innocen .

bili vključeni v faze načrtovanja, izvedbe in evalvacije. Morda zgolj v fazo evalvacije s pričakovanim

Katz, L. G., in McClellan, D. E. (1991). The teacher's role in the social development of young children. Urbana: Clearing potrjevanjem interpretacije uspešnosti dejavnosti oz. projekta, ki ga je 'z otrokom oz. mladostnikom house on Elementary and Early Childhood Educa on.

v mislih' načrtoval samooklicani ekspert za otrokova življenja. Nevključevanje otrok in mladostnikov

Kroflič, R. (1997). Med poslušnostjo in odgovornostjo : procesno-razvojni model moralne vzgoje. Ljubljana : Vija.

v vse faze dogodkov pa je namreč zgolj odraz samooklicane ekspernostni nosilcev moči v

Marjanovič Umek, Ljubica (1990). Mišljenje in govor predšolskega otroka. Ljubljana: DZS.

interakcijah z otroki in odraz podobe o otroku ter predstave o (ne)zmožnostih in (ne)kompetentnosti

Nussbaum, M. C. (1992). Human Func oning and Social Jus ce: In Defense of Aristotelian Essen alism. Poli cal otrok in mladostnikov.

theory 20 (2), 202–246.

Paternalistična in ekspertna drža, ki ohranja premoč nad otroki in mladostniki, se lahko pojavlja na

Rutar, S. (2006). Izzivi in možnos par cipacije otrok v procesu vzgoje in izobraževanja. Medved Udovič, Vida, Co č, vseh področjih družbenega življenja otrok in mladostnikov, kot so: Mara (ur.): Zgodnje učenje in poučevanje otrok 1. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno organizacija zdravstvene oskrbe in socialne varnosti;

središče Koper, 112–120.

življenje v lokalni skupnosti (infrastruktura, razvoj, informiranost);

Rutar, S. (2013). Po do par cipacije otrok v vzgoji. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče.

organizacija rejništva, posvojitev, družinskega življenja;

Rutar, S. (2015). Pomembne razlike med ak vnostjo otrok, par cipacijo s posrednikom in par cipacijo brez organizacija življenja otrok in mladih z azilom in migrantov; posrednika v vzgoji. Vzgoja in izobraževanje: revija za teore čna in prak čna vprašanja vzgojno vzgojno-izobraževalni proces na vseh stopnjah izobraževanja; izobraževalnega dela. 46(4/5), 13–19.

zaposlovanje mladih;

Rutar, S., in Štemberger, T. (2018). How children are manipulated and how they par cipate: Preschool teachers' and organizacija otrok v postopkih na sodišču;

preschool teacher assistants' perspec ves. Journal of Contemporary Educa onal Studies/Sodobna rekreacija in kultura;

Pedagogika, 69(1), 146–161.

pojavljanje in sporočanje v medijih.



Čeprav je pobuda in iniciativa otrok in mladostnikov izraz posameznika ali skupine, brez katere ni mogoče vzpostaviti participativne prakse in življenja na vseh področjih družbenega življenja, mora prav nosilec pobude (tudi otrok in mladostnik) s poslušanjem drugih in odmikom od svojh lastnih ego predstav poskušati usklajevati svoje pobude in perspektive s perspektivami, stališči in položaji drugih ter dialoško preverjati možnost realizacije, izvedljivost in ustreznost svojih lastnih pobud v odnosu do sebe in drugih. Ravno to je spretnost, ki naj bi jo otrok začel razvijati že v najzgodnejšem obdobju. Ob tem, da otrok v najzgodnješem obdobju komunicira z različnimi nameni (vzpostavljanje in ohranjanje odnosov z drugimi, osebno izražanje, iskanje odgovorov na številna vprašanja, posredovanje informacij, pripovedovanje o domišljijskem svetu, kreativnosti (Marjanovič Umek, 1990), je naloga že predšolske vzgoje predvsem skrb za socialni razvoj otrok (Katz in McClellan, 1991) in s tem razvoj zmožnosti poslušanja drugih, medsebojnega usklajevanja, dogovarjanja, vživljanja v perspektive drugih in razvoja empatije, kar je pogoj za razvoj dialoga (Rutar, 2013).

Zato participacija posameznika ne pomeni realizacije samovoljne želje in zahteve, ki ni usklajevana z Moje

razmišljanje

drugimi, s predvidenimi možnostmi učinkov in posledic, pač pa priložnost za realizacijo Nuša, Z

posameznika, skupin in skupnosti v pogojih medsebojne povezanosti, naklonjenosti, skrbi za druge, asavje

kar vzpostavlja in realizira temeljno človeško zmožnost: pripadanje/pripadnost in s tem doživljanje individualnega smisla življenja.

Eva, Šmarje pri Jelšah

10

11





Za aktivnosti, ki so načrtovane s posrednikom, 'z otrokom v mislih', je značilno, da odrasli, nosilci Literatura:

moči, ki zavzamajo pozicijo tistega, ki 've, kaj je dobro za otroka in mladostnika', organizirajo dejavnosti 'z otrokom oz. mladostnikom v mislih', ne da bi otroke in mladostnike vključili v proces

Erickson, E. H. (1958). Young man Luther: A study in psychoanalysis and history. New York: Norton.

načrtovanja, izvedbe in evalvacije. S svojo predstavo in pogosto tudi strokovnim znanjem o tem, kaj

Erikson, E. H. (1963). Youth: Change and challenge. New York: Basic books.

naj bi bilo dobro oz. najboljše za otroke in mladostnike, načrtujejo, izvajajo in tudi interpretirajo

Hart, R. (1992). Children's par cipa on: from tokenism to ci zenship. Florence, Italy: UNICEF Interna onal Child uspešnost dejavnosti, v katerih so otroci in mladostniki sicer sodelovali, vendar s svojim glasom niso Development Centre, Spedale degli Innocen .

bili vključeni v faze načrtovanja, izvedbe in evalvacije. Morda zgolj v fazo evalvacije s pričakovanim

Katz, L. G., in McClellan, D. E. (1991). The teacher's role in the social development of young children. Urbana: Clearing potrjevanjem interpretacije uspešnosti dejavnosti oz. projekta, ki ga je 'z otrokom oz. mladostnikom house on Elementary and Early Childhood Educa on.

v mislih' načrtoval samooklicani ekspert za otrokova življenja. Nevključevanje otrok in mladostnikov

Kroflič, R. (1997). Med poslušnostjo in odgovornostjo : procesno-razvojni model moralne vzgoje. Ljubljana : Vija.

v vse faze dogodkov pa je namreč zgolj odraz samooklicane ekspernostni nosilcev moči v

Marjanovič Umek, Ljubica (1990). Mišljenje in govor predšolskega otroka. Ljubljana: DZS.

interakcijah z otroki in odraz podobe o otroku ter predstave o (ne)zmožnostih in (ne)kompetentnosti

Nussbaum, M. C. (1992). Human Func oning and Social Jus ce: In Defense of Aristotelian Essen alism. Poli cal otrok in mladostnikov.

theory 20 (2), 202–246.

Paternalistična in ekspertna drža, ki ohranja premoč nad otroki in mladostniki, se lahko pojavlja na

Rutar, S. (2006). Izzivi in možnos par cipacije otrok v procesu vzgoje in izobraževanja. Medved Udovič, Vida, Co č, vseh področjih družbenega življenja otrok in mladostnikov, kot so: Mara (ur.): Zgodnje učenje in poučevanje otrok 1. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno organizacija zdravstvene oskrbe in socialne varnosti;

središče Koper, 112–120.

življenje v lokalni skupnosti (infrastruktura, razvoj, informiranost);

Rutar, S. (2013). Po do par cipacije otrok v vzgoji. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče.

organizacija rejništva, posvojitev, družinskega življenja;

Rutar, S. (2015). Pomembne razlike med ak vnostjo otrok, par cipacijo s posrednikom in par cipacijo brez organizacija življenja otrok in mladih z azilom in migrantov; posrednika v vzgoji. Vzgoja in izobraževanje: revija za teore čna in prak čna vprašanja vzgojno vzgojno-izobraževalni proces na vseh stopnjah izobraževanja; izobraževalnega dela. 46(4/5), 13–19.

zaposlovanje mladih;

Rutar, S., in Štemberger, T. (2018). How children are manipulated and how they par cipate: Preschool teachers' and organizacija otrok v postopkih na sodišču;

preschool teacher assistants' perspec ves. Journal of Contemporary Educa onal Studies/Sodobna rekreacija in kultura;

Pedagogika, 69(1), 146–161.

pojavljanje in sporočanje v medijih.



Čeprav je pobuda in iniciativa otrok in mladostnikov izraz posameznika ali skupine, brez katere ni mogoče vzpostaviti participativne prakse in življenja na vseh področjih družbenega življenja, mora prav nosilec pobude (tudi otrok in mladostnik) s poslušanjem drugih in odmikom od svojh lastnih ego predstav poskušati usklajevati svoje pobude in perspektive s perspektivami, stališči in položaji drugih ter dialoško preverjati možnost realizacije, izvedljivost in ustreznost svojih lastnih pobud v odnosu do sebe in drugih. Ravno to je spretnost, ki naj bi jo otrok začel razvijati že v najzgodnejšem obdobju. Ob tem, da otrok v najzgodnješem obdobju komunicira z različnimi nameni (vzpostavljanje in ohranjanje odnosov z drugimi, osebno izražanje, iskanje odgovorov na številna vprašanja, posredovanje informacij, pripovedovanje o domišljijskem svetu, kreativnosti (Marjanovič Umek, 1990), je naloga že predšolske vzgoje predvsem skrb za socialni razvoj otrok (Katz in McClellan, 1991) in s tem razvoj zmožnosti poslušanja drugih, medsebojnega usklajevanja, dogovarjanja, vživljanja v perspektive drugih in razvoja empatije, kar je pogoj za razvoj dialoga (Rutar, 2013).

Zato participacija posameznika ne pomeni realizacije samovoljne želje in zahteve, ki ni usklajevana z Moje

razmišljanje

drugimi, s predvidenimi možnostmi učinkov in posledic, pač pa priložnost za realizacijo Nuša, Z

posameznika, skupin in skupnosti v pogojih medsebojne povezanosti, naklonjenosti, skrbi za druge, asavje

kar vzpostavlja in realizira temeljno človeško zmožnost: pripadanje/pripadnost in s tem doživljanje individualnega smisla življenja.

Eva, Šmarje pri Jelšah

10

11



»Kaj otroci in mladi razumemo kot participacijo?«

Vodena razprava med otroki

»Mi smo orožje in lahko

Poročilo zapisala Edvina Dedić, povezovalka razprave

uporabimo sebe, da spr

svet na bolje.«

Edvina Dedić, dijakinja, ki je bila v osnovni šoli ak vna udeleženka programa Otroški parlamen ®, v le h 2017–2019

emenimo

je bila članica Sveta otrok v organizaciji Eurochild, kjer se je skupaj s predstavniki otrok iz drugih držav vključevala v delo Eurochilda, s poudarkom na pripravi dogodkov, zagovorništvu in načrtovanju Strategije o par cipaciji otrok.

Danes je ak vna v organizaciji Learning for Well-being Founda on, kjer je članica upravnega odbora.

V razpravi z naslovom Kaj otroci in mladi razumemo kot par cipacijo so moji sogovorniki bili osnovnošolci Katja in Tjaš iz Velenja, Sara iz Nove Gorice, Nik iz Kopra ter srednješolka Neža iz

»Imeti možnost soodločati

Novega mesta. K vključevanju v razpravo so bili povabljeni tudi vsi otroci-udeleženci konference, ki o tistih stvar

so naš poziv vzeli zelo zares in nemudoma pričeli z dvigovanjem rok.

eh, ki se nas tičejo.«

»Biti vzgojen

»Tvoje mnenje

prevečkrat

pomeni biti tiho.«

šteje.«

Čas za razpravo je prehitro potekel. Tako zbrani sogovorniki kot tudi udeleženci bi imeli še veliko povedati. Meni je to dalo občutek, da je pomembno si prizadevati za še več takšnih dogodkov in Kot izhodišče za pogovor nam je služilo vprašanje, kaj otroci in mladi razumemo kot participacijo, projektov, kjer se otroci lahko izražajo in so slišani. Nekaj pa je gotovo res: če takšni dogodki obstajajo, nato pa je razprava kar sama tekla naprej. Naj povzamem nekaj ključnih misli.

a ljudje, ki sodelujejo, ne vedo zares, zakaj sodelujejo, in v srcu ideje projekta ni upoštevanja otrok, Participacija je pravica, da smo vključeni v nekaj, smo del nečesa. Participacija vodi v okolje, kjer potem nismo naredili nič. Zdi se mi, da je Zveza prijateljev mladine Slovenije poskrbela za pravo bomo slišani, vključeni in tako tudi bolj odgovorni. Participacija pomeni biti aktiven. Otroci in mladi si vzdušje in dala otrokom in mladim občutek, da lahko govorijo in da bomo iz tega nekaj naredili.

želimo, da bi nas odrasli poslušali in slišali, še posebej tisti, ki odločajo o našem življenju. Želimo Pomembno je, da ne pozabimo, da otroci in mladi čutimo, kdaj smo dobrodošli in kdaj smo slišani.

sodelovati. Želimo soodločati.

Rada bi zaključila z nečim, kar vedno vsem povem, ko govorimo o participaciji otrok: ne gre za dajanje Večinoma se otroci s participacijo prvič srečamo v šolski skupnosti, ko razpravljamo o stvareh, ki so ali odvzemanje moči otrokom ali odraslim, gre za deljenje moči, ki jo imamo.

nam všeč oz. nam niso všeč. Ali pa, ko dobimo zadolžitev pomagati sošolcem, vrstnikom pri nalogah ali kakšnih drugih stvareh. Nekateri imamo prvo izkušnjo participacije od doma, ko soodločamo o pomembnih družinskih stvareh.

»Mi participiramo,

samo nismo slišani.«

Vsekakor pa otroci in mladi občutimo, da v družbi nismo enakopravni. Želimo biti sprejeti kot enakovredni sogovorniki – na vseh ravneh, tako v družini, šoli, izven šolskem okolju kot tudi v lokalnem okolju in na nacionalni (državni) ravni. Odrasli pogostokrat menijo, da so naša mnenja nezrela, ideje pa so vzete z veliko rezervo. Zato nekateri raje molčijo, ker nočejo biti ponižani s strani starejših. Otroci in mladi imamo ideje, ki morda niso dovršene, vendar imajo neko poanto. Vsak človek je gradnik družbe in vsak, ne glede na starost, lahko vpliva na njeno kakovost, jo pomaga izpopolnjevati, izboljšati. Participacija ni samo pravica otrok, ampak vseh starostnih skupin, in je zelo pomembna za demokratično delovanje družbe.

Se pa zavedamo, da se z mnenji otrok in mladih lahko tudi manipulira. Če otroci ne razumemo, zakaj nekje sodelujemo in ne razumemo dejanj, v katerih sodelujemo, potem je to manipulacija. To ni primeren način za uvajanje otrok in mladih v demokratične procese.

Sogovorniki in otroci-udeleženci smo se strinjali, da bi o participaciji morali začeti govoriti že v zgodnejših letih. Če se že kot otroci naučimo participirati, bomo to hitreje in morda tudi lažje uporabljali v kasnejših letih.

12

13



»Kaj otroci in mladi razumemo kot participacijo?«

Vodena razprava med otroki

»Mi smo orožje in lahko

Poročilo zapisala Edvina Dedić, povezovalka razprave

uporabimo sebe, da spr

svet na bolje.«

Edvina Dedić, dijakinja, ki je bila v osnovni šoli ak vna udeleženka programa Otroški parlamen ®, v le h 2017–2019

emenimo

je bila članica Sveta otrok v organizaciji Eurochild, kjer se je skupaj s predstavniki otrok iz drugih držav vključevala v delo Eurochilda, s poudarkom na pripravi dogodkov, zagovorništvu in načrtovanju Strategije o par cipaciji otrok.

Danes je ak vna v organizaciji Learning for Well-being Founda on, kjer je članica upravnega odbora.

V razpravi z naslovom Kaj otroci in mladi razumemo kot par cipacijo so moji sogovorniki bili osnovnošolci Katja in Tjaš iz Velenja, Sara iz Nove Gorice, Nik iz Kopra ter srednješolka Neža iz

»Imeti možnost soodločati

Novega mesta. K vključevanju v razpravo so bili povabljeni tudi vsi otroci-udeleženci konference, ki o tistih stvar

so naš poziv vzeli zelo zares in nemudoma pričeli z dvigovanjem rok.

eh, ki se nas tičejo.«

»Biti vzgojen

»Tvoje mnenje

prevečkrat

pomeni biti tiho.«

šteje.«

Čas za razpravo je prehitro potekel. Tako zbrani sogovorniki kot tudi udeleženci bi imeli še veliko povedati. Meni je to dalo občutek, da je pomembno si prizadevati za še več takšnih dogodkov in Kot izhodišče za pogovor nam je služilo vprašanje, kaj otroci in mladi razumemo kot participacijo, projektov, kjer se otroci lahko izražajo in so slišani. Nekaj pa je gotovo res: če takšni dogodki obstajajo, nato pa je razprava kar sama tekla naprej. Naj povzamem nekaj ključnih misli.

a ljudje, ki sodelujejo, ne vedo zares, zakaj sodelujejo, in v srcu ideje projekta ni upoštevanja otrok, Participacija je pravica, da smo vključeni v nekaj, smo del nečesa. Participacija vodi v okolje, kjer potem nismo naredili nič. Zdi se mi, da je Zveza prijateljev mladine Slovenije poskrbela za pravo bomo slišani, vključeni in tako tudi bolj odgovorni. Participacija pomeni biti aktiven. Otroci in mladi si vzdušje in dala otrokom in mladim občutek, da lahko govorijo in da bomo iz tega nekaj naredili.

želimo, da bi nas odrasli poslušali in slišali, še posebej tisti, ki odločajo o našem življenju. Želimo Pomembno je, da ne pozabimo, da otroci in mladi čutimo, kdaj smo dobrodošli in kdaj smo slišani.

sodelovati. Želimo soodločati.

Rada bi zaključila z nečim, kar vedno vsem povem, ko govorimo o participaciji otrok: ne gre za dajanje Večinoma se otroci s participacijo prvič srečamo v šolski skupnosti, ko razpravljamo o stvareh, ki so ali odvzemanje moči otrokom ali odraslim, gre za deljenje moči, ki jo imamo.

nam všeč oz. nam niso všeč. Ali pa, ko dobimo zadolžitev pomagati sošolcem, vrstnikom pri nalogah ali kakšnih drugih stvareh. Nekateri imamo prvo izkušnjo participacije od doma, ko soodločamo o pomembnih družinskih stvareh.

»Mi participiramo,

samo nismo slišani.«

Vsekakor pa otroci in mladi občutimo, da v družbi nismo enakopravni. Želimo biti sprejeti kot enakovredni sogovorniki – na vseh ravneh, tako v družini, šoli, izven šolskem okolju kot tudi v lokalnem okolju in na nacionalni (državni) ravni. Odrasli pogostokrat menijo, da so naša mnenja nezrela, ideje pa so vzete z veliko rezervo. Zato nekateri raje molčijo, ker nočejo biti ponižani s strani starejših. Otroci in mladi imamo ideje, ki morda niso dovršene, vendar imajo neko poanto. Vsak človek je gradnik družbe in vsak, ne glede na starost, lahko vpliva na njeno kakovost, jo pomaga izpopolnjevati, izboljšati. Participacija ni samo pravica otrok, ampak vseh starostnih skupin, in je zelo pomembna za demokratično delovanje družbe.

Se pa zavedamo, da se z mnenji otrok in mladih lahko tudi manipulira. Če otroci ne razumemo, zakaj nekje sodelujemo in ne razumemo dejanj, v katerih sodelujemo, potem je to manipulacija. To ni primeren način za uvajanje otrok in mladih v demokratične procese.

Sogovorniki in otroci-udeleženci smo se strinjali, da bi o participaciji morali začeti govoriti že v zgodnejših letih. Če se že kot otroci naučimo participirati, bomo to hitreje in morda tudi lažje uporabljali v kasnejših letih.

12

13



Otroški parlamenti kot oblika uveljavljanja

®

pravice otrok do svobode izražanja in sodelovanja

medijev. Tako je pripravljena na še večjo vključenost in sodelovanje. Otroci in mladostniki niso homogena skupina in imajo zato raznolike potrebe, življenjske Liana Kalčina

razmere in interese. Prav zato bi morali spodbujati dejavnosti in politike, ki so vključujoče za vse otroke in mlade, zlasti tiste z manj priložnostmi in tiste, katerih

Liana Kalčina, profesorica pedagogike, je častna članica ZPMS. Bila je snovalka programov Otroški parlamen ® in glasove je mogoče spregledati (otroci s posebnimi potrebami, pripadniki nekaterih Evropa v šoli ter soustanoviteljica brezplačne telefonske linije za otroke in mladostnike TOM Telefon®. Od leta 2003

etničnih skupin, socialno izključeni, otroci migranti…).

do leta 2015 je bila predsednica Komisije oz. kasneje Nacionalnega odbora za otrokove pravice pri ZPMS. V tem Odbor OZN za otrokove pravice je zato večkrat priporočil, da države sprejmejo vse času je vodila strokovna izobraževanja za osebnostno rast otrok in mladostnikov, izobraževanja za dvig kompetenc potrebne ukrepe za sodelovanje tako posameznih otrok kot tudi skupine otrok. Tudi mentorjev v okviru programa izobraževanj za Otroške parlamente in Evropa v šoli, bila je avtorica številnih zato, da bi se slišalo mnenje vsakega otroka kakor tudi skupine otrok ter upoštevala prispevkov in člankov na konferencah, seminarjih in posve h ZPMS ter drugih NVO.

njihova sporočila. Tisti, ki sprejemajo za otroke pomembne odločitve, bi morali otroke in mladostnike povprašati za njihovo mnenje.

V sodobni družbi imajo otroci, kakor sami ocenjujejo, premajhen vpliv na odločitve Pravica

Pravico iz Konvencije je še določneje opredelila Evropska konvencija o o njihovem življenju znotraj družine, šole, širše skupnosti in politike. Pogosto čutijo, posameznega uresničevanju otrokovih pravic: »Otrok ima pravico, da je sam ali prek drugih oseb da jih odrasli ne poslušajo, ne slišijo ali pa jih ne jemljejo resno.





otroka do


ali organov obveščen in mu je dovoljeno, da lahko ob obravnavi vprašanj, ki se ga Pravico do udeležbe in sodelovanja pri izražanju in reševanju vprašanj ima vsak lastnega

tičejo, sodeluje v postopkih pred pravosodnimi in upravnimi organi«. Ta otrokova otrok, kajti 12. člen Konvencije o otrokovih pravicah (v nadaljevanju Konvencija) mnenja in

pravica je bila vnesena v naš pravni red tudi z Družinskim zakonikom (Uradni list RS, opredeljuje pravico otroka do lastnega mnenja in svobodnega izražanja: »Države svobodnega

št. 15/17). Ta določa, da morajo sodišča in drugi organi pri odločitvi o vseh izražanja

pogodbenice jamčijo otroku, ki je sposoben izoblikovati lastna mnenja, pravico do vprašanjih, ki zadevajo otroka, upoštevati otrokove koristi kot glavno vodilo za svobodnega izražanja le-teh v vseh zadevah v zvezi z njim, o tehtnosti izraženih nosilce odločanja, ter pridobiti in upoštevati otrokovo mnenje.

mnenj pa se presoja v skladu z otrokovo starostjo in zrelostjo.«

Leta 2017 je Državni zbor RS sprejel dopolnitve Zakona o varuhu človekovih pravic, s Načelo sodelovanja ali participacije preveva celotno Konvencijo. Izrazito pa se katerim so zakonsko uredili delovanje zagovornikov otrok. Zagovornik nudi navezuje, poleg omenjenega 12. člena, tudi na pravico do nediskriminacije (2. člen), strokovno pomoč otroku, da izrazi svoje mnenje v vseh postopkih in zadevah, v načelo otrokovih koristi kot glavnega vodila pri odločanju v zvezi z otrokom (3. člen), katerih je udeležen, ter mnenje otroka posreduje pristojnim organom in dolžnost staršev, skrbnikov in širše družbene skupnosti, da zagotovijo ustrezno institucijam, ki odločajo o njegovih pravicah in koristih. Zagovornik ni njegov usmerjanje in svetovanje otroku pri uveljavljanju njegovih s Konvencijo priznanih zakoniti zastopnik. Zagovorništvo je zasnovano kot mreža prostovoljcev pravic (5. člen), pravico do življenja, preživetja in razvoja (6. člen), pravico do zagovornikov, ki so posebej usposobljeni za pogovore z otroki in pridobivanje svobodnega združevanja in mirnega zbiranja (15. člen) ter pravico do obveščenosti njihovega mnenja ter za njegovo predstavitev v pravnih postopkih, kjer se odloča o in dostopa do informacij in gradiv (17. člen).

otrokovih pravicah. Z vzpostavljanjem zagovorništva omogočamo otrokom aktivno sodelovanje v zadevah, ko starši ne morejo ali ne zmorejo učinkovito zastopati Otroci so

Otroci so imetniki pravic in ne le predmet varstva. Upravičeni so do vseh človekovih njihovih interesov. V Sloveniji smo tako zgledno razvili sistem podpore polnopravni

temeljnih pravic in so zaradi svojih posebnih značilnosti subjekti posebnih posameznemu otroku ter omogočili pogovore o njegovih željah, počutju in mnenju, imetniki

predpisov. Starševske, strokovne in družbene odgovornosti do otrok je treba seznanjanje otroka s postopki in dejavnostmi na njemu primeren način, iskanje pravic

uresničevati ob upoštevanju otrokovih koristi kot glavnega vodila in na način, najbolj primerne rešitve skupaj z otrokom ter spremljanje otroka pred organi in prilagojen otrokovim razvojnim zmožnostim.

institucijami, ki odločajo o njegovih pravicah in koristih. Nismo pa še dovolj dobro razvili sistema podpore participaciji, sodelovanju skupine otrok.

Mednarodne organizacije, zlasti OZN, Svet Evrope in Evropska unija so večkrat pozvale države članice k spoštovanju 12. člena Konvencije, ki otrokom jamči pravico do svobodnega izražanja v vseh zadevah v zvezi z njimi. V dokumentih (konvencije, direktive, resolucije, priporočila…) je večkrat opredeljena pravica otrok do svobodnega izražanja in sodelovanja (participacije), kajti otroci so s Konvencijo postali imetniki pravic in ne le brezpogojno podrejeni pravici staršev in skrbnikov do skrbi in vzgoje otrok. Zato mednarodne organizacije poudarjajo, da mladi ne bi smeli biti le arhitekti svojega življenja, ampak bi jim morali omogočiti, da prispevajo k pozitivnim spremembam v družbi. Zato v številnih dokumentih pozivajo države, da sprejmejo ukrepe, s katerimi bodo omogočili izražanje mnenj, teženj in pričakovanj otrok in mladih, njihove potrebe, ustvarjalnost, sposobnost in talente.

Sedanja generacija otrok in mladostnikov je najbolje izobražena doslej in še posebej usposobljena za uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter socialnih Daneja Jakob Kričaj, 12 let, OŠ Vitanje

14

15



Otroški parlamenti kot oblika uveljavljanja

®

pravice otrok do svobode izražanja in sodelovanja

medijev. Tako je pripravljena na še večjo vključenost in sodelovanje. Otroci in mladostniki niso homogena skupina in imajo zato raznolike potrebe, življenjske Liana Kalčina

razmere in interese. Prav zato bi morali spodbujati dejavnosti in politike, ki so vključujoče za vse otroke in mlade, zlasti tiste z manj priložnostmi in tiste, katerih

Liana Kalčina, profesorica pedagogike, je častna članica ZPMS. Bila je snovalka programov Otroški parlamen ® in glasove je mogoče spregledati (otroci s posebnimi potrebami, pripadniki nekaterih Evropa v šoli ter soustanoviteljica brezplačne telefonske linije za otroke in mladostnike TOM Telefon®. Od leta 2003

etničnih skupin, socialno izključeni, otroci migranti…).

do leta 2015 je bila predsednica Komisije oz. kasneje Nacionalnega odbora za otrokove pravice pri ZPMS. V tem Odbor OZN za otrokove pravice je zato večkrat priporočil, da države sprejmejo vse času je vodila strokovna izobraževanja za osebnostno rast otrok in mladostnikov, izobraževanja za dvig kompetenc potrebne ukrepe za sodelovanje tako posameznih otrok kot tudi skupine otrok. Tudi mentorjev v okviru programa izobraževanj za Otroške parlamente in Evropa v šoli, bila je avtorica številnih zato, da bi se slišalo mnenje vsakega otroka kakor tudi skupine otrok ter upoštevala prispevkov in člankov na konferencah, seminarjih in posve h ZPMS ter drugih NVO.

njihova sporočila. Tisti, ki sprejemajo za otroke pomembne odločitve, bi morali otroke in mladostnike povprašati za njihovo mnenje.

V sodobni družbi imajo otroci, kakor sami ocenjujejo, premajhen vpliv na odločitve Pravica

Pravico iz Konvencije je še določneje opredelila Evropska konvencija o o njihovem življenju znotraj družine, šole, širše skupnosti in politike. Pogosto čutijo, posameznega uresničevanju otrokovih pravic: »Otrok ima pravico, da je sam ali prek drugih oseb da jih odrasli ne poslušajo, ne slišijo ali pa jih ne jemljejo resno.





otroka do


ali organov obveščen in mu je dovoljeno, da lahko ob obravnavi vprašanj, ki se ga Pravico do udeležbe in sodelovanja pri izražanju in reševanju vprašanj ima vsak lastnega

tičejo, sodeluje v postopkih pred pravosodnimi in upravnimi organi«. Ta otrokova otrok, kajti 12. člen Konvencije o otrokovih pravicah (v nadaljevanju Konvencija) mnenja in

pravica je bila vnesena v naš pravni red tudi z Družinskim zakonikom (Uradni list RS, opredeljuje pravico otroka do lastnega mnenja in svobodnega izražanja: »Države svobodnega

št. 15/17). Ta določa, da morajo sodišča in drugi organi pri odločitvi o vseh izražanja

pogodbenice jamčijo otroku, ki je sposoben izoblikovati lastna mnenja, pravico do vprašanjih, ki zadevajo otroka, upoštevati otrokove koristi kot glavno vodilo za svobodnega izražanja le-teh v vseh zadevah v zvezi z njim, o tehtnosti izraženih nosilce odločanja, ter pridobiti in upoštevati otrokovo mnenje.

mnenj pa se presoja v skladu z otrokovo starostjo in zrelostjo.«

Leta 2017 je Državni zbor RS sprejel dopolnitve Zakona o varuhu človekovih pravic, s Načelo sodelovanja ali participacije preveva celotno Konvencijo. Izrazito pa se katerim so zakonsko uredili delovanje zagovornikov otrok. Zagovornik nudi navezuje, poleg omenjenega 12. člena, tudi na pravico do nediskriminacije (2. člen), strokovno pomoč otroku, da izrazi svoje mnenje v vseh postopkih in zadevah, v načelo otrokovih koristi kot glavnega vodila pri odločanju v zvezi z otrokom (3. člen), katerih je udeležen, ter mnenje otroka posreduje pristojnim organom in dolžnost staršev, skrbnikov in širše družbene skupnosti, da zagotovijo ustrezno institucijam, ki odločajo o njegovih pravicah in koristih. Zagovornik ni njegov usmerjanje in svetovanje otroku pri uveljavljanju njegovih s Konvencijo priznanih zakoniti zastopnik. Zagovorništvo je zasnovano kot mreža prostovoljcev pravic (5. člen), pravico do življenja, preživetja in razvoja (6. člen), pravico do zagovornikov, ki so posebej usposobljeni za pogovore z otroki in pridobivanje svobodnega združevanja in mirnega zbiranja (15. člen) ter pravico do obveščenosti njihovega mnenja ter za njegovo predstavitev v pravnih postopkih, kjer se odloča o in dostopa do informacij in gradiv (17. člen).

otrokovih pravicah. Z vzpostavljanjem zagovorništva omogočamo otrokom aktivno sodelovanje v zadevah, ko starši ne morejo ali ne zmorejo učinkovito zastopati Otroci so

Otroci so imetniki pravic in ne le predmet varstva. Upravičeni so do vseh človekovih njihovih interesov. V Sloveniji smo tako zgledno razvili sistem podpore polnopravni

temeljnih pravic in so zaradi svojih posebnih značilnosti subjekti posebnih posameznemu otroku ter omogočili pogovore o njegovih željah, počutju in mnenju, imetniki

predpisov. Starševske, strokovne in družbene odgovornosti do otrok je treba seznanjanje otroka s postopki in dejavnostmi na njemu primeren način, iskanje pravic

uresničevati ob upoštevanju otrokovih koristi kot glavnega vodila in na način, najbolj primerne rešitve skupaj z otrokom ter spremljanje otroka pred organi in prilagojen otrokovim razvojnim zmožnostim.

institucijami, ki odločajo o njegovih pravicah in koristih. Nismo pa še dovolj dobro razvili sistema podpore participaciji, sodelovanju skupine otrok.

Mednarodne organizacije, zlasti OZN, Svet Evrope in Evropska unija so večkrat pozvale države članice k spoštovanju 12. člena Konvencije, ki otrokom jamči pravico do svobodnega izražanja v vseh zadevah v zvezi z njimi. V dokumentih (konvencije, direktive, resolucije, priporočila…) je večkrat opredeljena pravica otrok do svobodnega izražanja in sodelovanja (participacije), kajti otroci so s Konvencijo postali imetniki pravic in ne le brezpogojno podrejeni pravici staršev in skrbnikov do skrbi in vzgoje otrok. Zato mednarodne organizacije poudarjajo, da mladi ne bi smeli biti le arhitekti svojega življenja, ampak bi jim morali omogočiti, da prispevajo k pozitivnim spremembam v družbi. Zato v številnih dokumentih pozivajo države, da sprejmejo ukrepe, s katerimi bodo omogočili izražanje mnenj, teženj in pričakovanj otrok in mladih, njihove potrebe, ustvarjalnost, sposobnost in talente.

Sedanja generacija otrok in mladostnikov je najbolje izobražena doslej in še posebej usposobljena za uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter socialnih Daneja Jakob Kričaj, 12 let, OŠ Vitanje

14

15





Moje


Otroški

Cilj Otroških parlamentov je, da so otroci slišani in postanejo vidni v polju oblikovanja razmišljanje





parlamenti


šolskih, lokalnih in nacionalnih ter tudi evropskih politik. Pri njihovi pripravi in kot oblika

izvajanju so v ospredju prizadevanja za udejanjanje pravice otrok do sodelovanja.





participacije


Torej ne gre le za dobro voljo ravnateljev, županov, ministrov, drugih predstavnikov otrok

oblasti in nevladne organizacije (zveze prijateljev mladine) na vseh ravneh. Gre za njihovo obvezo in zavezo, da bodo zagotavljali pogoje za sodelovanje, za participacijo otrok v družbi. Otroci potrebujejo tudi dobre in usposobljene mentorje, prostore srečevanj s starejšimi ter učinkovite poti prenosa sporočil k odločevalcem ter predvsem spoštovanje in upoštevanje njihovih predlogov.

Prvi Otroški parlament je potekal leta 1990, v prostorih takratne skupščine RS.

Obravnavana tema je bila Otrokom zdravo in varno okolje. Po razpravah na vseh ravneh (šole, občine, regije) so osnovnošolci prestopili prag slovenskega parlamenta ter kot skupina najmlajših državljank in državljanov povedali najvišjim predstavnikom države in njene oblasti svoja mnenja, predloge in kritiko. Naj naštejemo le nekaj njihovih takratnih zahtev: več varnejših poti, tudi preko železniških prehodov; več označenih prehodov za pešce in kolesarske poti; nove ceste naj se izognejo vrtcem in šolam; središča mest naj se zaprejo za promet; zaprtje Alma, Osrednja Slovenija

jedrske elektrarne; odstranitev vrtcev in šol, zgrajenih iz radioaktivnega pepela; ukrepe proti onesnaženosti zraka, pitne vode (nočemo plastenk) in slovenskih rek, itd. Neverjetno! Kako pogumne ugotovitve in ustvarjalne ideje osnovnošolskih otrok, prvih mladih parlamentarcev. Danes, iz zgodovinske odmaknjenosti lahko ugotovimo, da so otroci vendarle prispevali svoj glas za marsikatero dobro rešitev na področju zdravega in varnega okolja.





Otroci kot


Otroci nimajo volilne pravice, formalno nimajo svojih zastopnikov v šolskih organih Od tedaj se je zvrstilo trideset otroških parlamentov, ki so postali del pedagoške skupina

(svet osnovne šole), lokalnih oblasteh (občinski svet) ali v slovenskem parlamentu.

najmlajših

prakse in oblika javnega izražanja odnosa otrok do svojega otroštva, njihove ocene Kako naj torej na organiziran način sporočajo svoje želje, potrebe, hotenja, stališča državljank

pogojev in odnosov v šoli in širši skupnosti, pogledov na dogajanja v lokalnem okolju in mnenja, kako in kje naj izražajo svoje predloge in predstavijo ideje ter kdo naj jih in državljanov

in širši družbi ter vrednostnih stališč do vseh vprašanj, ki otroke zadevajo.

upošteva? Odgovor je preprost. S sodelovanjem ali drugače rečeno – s participacijo.

Posamezni otroci in skupine otrok (tako tudi Otroški parlamenti) v skladu z mednarodnim pravom uživajo varstvo, zagotovljeno s 15. členom Konvencije, ki Ali odrasli

Kakor ugotavljajo mladi parlamentarci, ne dovolj. Ob pripravi zakonskih ali drugih vključuje pravico do svobodnega združevanja in mirnega zbiranja ter pravico do slišimo/slišijo rešitev v občinah ali na državni ravni odločevalci ne povprašajo otrok za njihovo lastnega mnenja in svobodnega izražanja (12. člen).

otroke?

mnenje. Pri svojih odločitvah se ne sklicujejo na njihove ocene ali predloge.

Mnogokrat odrasli udeleženci, sogovorniki na otroških parlamentih, le prijazno Koncept sodelovanja ali participacije otrok (kot skupine) ni le enkratno dejanje ciljno pozdravijo, otroke pohvalijo, kako dobri govorci so, na vprašanja odgovarjajo usmerjenega procesa z zaključno predstavitvijo. Predpostavlja intenzivno, nenehno in trajajočo izmenjavo mnenj med otroki in odraslimi pri oblikovanju šolskih programov in usmeritev, lokalnih konkretnih in razvojnih politik, programov in ukrepov na vseh področjih življenja, ki zadevajo kratkoročne in dolgoročne koristi otrok. To pa so vprašanja izobraževanja, kulture, prostega časa, zdravja, razraščanja nasilja v družinah in v družbi, bivanjskih pogojev, varovanja okolja, varnosti v prometu, vseh oblik in kakovosti komunikacije, zlorabe na spletnih straneh, integracije drugačnih in otrok s posebnimi potrebami, itd. Torej ne govorimo le o Otroških parlamentih, za katere vsako leto udeleženci nacionalnega otroškega parlamenta izberejo skupno temo, temveč o nujnosti njihove organizirane vključitve v izražanje odnosov do omenjenih in drugih tem.

V šolskem letu 2019/20 je bilo v osnovno šolo vključenih 187.525 učenk in učencev, torej skoraj 9 % državljank in državljanov. Zanje pa v slovenski družbi še nismo dobro razvili oblik sodelovanja pri vplivu na zanje pomembne odločitve. Otroški parlamenti so sicer postali prepoznavna in v nekaterih okoljih učinkovita pot sporočanja, manj pa dejanskega vplivanja na odločitve na vseh ravneh.

Laneja Plahuta, 10 let, OŠ Marjana Nemca Radeče

16

17





Moje


Otroški

Cilj Otroških parlamentov je, da so otroci slišani in postanejo vidni v polju oblikovanja razmišljanje





parlamenti


šolskih, lokalnih in nacionalnih ter tudi evropskih politik. Pri njihovi pripravi in kot oblika

izvajanju so v ospredju prizadevanja za udejanjanje pravice otrok do sodelovanja.





participacije


Torej ne gre le za dobro voljo ravnateljev, županov, ministrov, drugih predstavnikov otrok

oblasti in nevladne organizacije (zveze prijateljev mladine) na vseh ravneh. Gre za njihovo obvezo in zavezo, da bodo zagotavljali pogoje za sodelovanje, za participacijo otrok v družbi. Otroci potrebujejo tudi dobre in usposobljene mentorje, prostore srečevanj s starejšimi ter učinkovite poti prenosa sporočil k odločevalcem ter predvsem spoštovanje in upoštevanje njihovih predlogov.

Prvi Otroški parlament je potekal leta 1990, v prostorih takratne skupščine RS.

Obravnavana tema je bila Otrokom zdravo in varno okolje. Po razpravah na vseh ravneh (šole, občine, regije) so osnovnošolci prestopili prag slovenskega parlamenta ter kot skupina najmlajših državljank in državljanov povedali najvišjim predstavnikom države in njene oblasti svoja mnenja, predloge in kritiko. Naj naštejemo le nekaj njihovih takratnih zahtev: več varnejših poti, tudi preko železniških prehodov; več označenih prehodov za pešce in kolesarske poti; nove ceste naj se izognejo vrtcem in šolam; središča mest naj se zaprejo za promet; zaprtje Alma, Osrednja Slovenija

jedrske elektrarne; odstranitev vrtcev in šol, zgrajenih iz radioaktivnega pepela; ukrepe proti onesnaženosti zraka, pitne vode (nočemo plastenk) in slovenskih rek, itd. Neverjetno! Kako pogumne ugotovitve in ustvarjalne ideje osnovnošolskih otrok, prvih mladih parlamentarcev. Danes, iz zgodovinske odmaknjenosti lahko ugotovimo, da so otroci vendarle prispevali svoj glas za marsikatero dobro rešitev na področju zdravega in varnega okolja.





Otroci kot


Otroci nimajo volilne pravice, formalno nimajo svojih zastopnikov v šolskih organih Od tedaj se je zvrstilo trideset otroških parlamentov, ki so postali del pedagoške skupina

(svet osnovne šole), lokalnih oblasteh (občinski svet) ali v slovenskem parlamentu.

najmlajših

prakse in oblika javnega izražanja odnosa otrok do svojega otroštva, njihove ocene Kako naj torej na organiziran način sporočajo svoje želje, potrebe, hotenja, stališča državljank

pogojev in odnosov v šoli in širši skupnosti, pogledov na dogajanja v lokalnem okolju in mnenja, kako in kje naj izražajo svoje predloge in predstavijo ideje ter kdo naj jih in državljanov

in širši družbi ter vrednostnih stališč do vseh vprašanj, ki otroke zadevajo.

upošteva? Odgovor je preprost. S sodelovanjem ali drugače rečeno – s participacijo.

Posamezni otroci in skupine otrok (tako tudi Otroški parlamenti) v skladu z mednarodnim pravom uživajo varstvo, zagotovljeno s 15. členom Konvencije, ki Ali odrasli

Kakor ugotavljajo mladi parlamentarci, ne dovolj. Ob pripravi zakonskih ali drugih vključuje pravico do svobodnega združevanja in mirnega zbiranja ter pravico do slišimo/slišijo rešitev v občinah ali na državni ravni odločevalci ne povprašajo otrok za njihovo lastnega mnenja in svobodnega izražanja (12. člen).

otroke?

mnenje. Pri svojih odločitvah se ne sklicujejo na njihove ocene ali predloge.

Mnogokrat odrasli udeleženci, sogovorniki na otroških parlamentih, le prijazno Koncept sodelovanja ali participacije otrok (kot skupine) ni le enkratno dejanje ciljno pozdravijo, otroke pohvalijo, kako dobri govorci so, na vprašanja odgovarjajo usmerjenega procesa z zaključno predstavitvijo. Predpostavlja intenzivno, nenehno in trajajočo izmenjavo mnenj med otroki in odraslimi pri oblikovanju šolskih programov in usmeritev, lokalnih konkretnih in razvojnih politik, programov in ukrepov na vseh področjih življenja, ki zadevajo kratkoročne in dolgoročne koristi otrok. To pa so vprašanja izobraževanja, kulture, prostega časa, zdravja, razraščanja nasilja v družinah in v družbi, bivanjskih pogojev, varovanja okolja, varnosti v prometu, vseh oblik in kakovosti komunikacije, zlorabe na spletnih straneh, integracije drugačnih in otrok s posebnimi potrebami, itd. Torej ne govorimo le o Otroških parlamentih, za katere vsako leto udeleženci nacionalnega otroškega parlamenta izberejo skupno temo, temveč o nujnosti njihove organizirane vključitve v izražanje odnosov do omenjenih in drugih tem.

V šolskem letu 2019/20 je bilo v osnovno šolo vključenih 187.525 učenk in učencev, torej skoraj 9 % državljank in državljanov. Zanje pa v slovenski družbi še nismo dobro razvili oblik sodelovanja pri vplivu na zanje pomembne odločitve. Otroški parlamenti so sicer postali prepoznavna in v nekaterih okoljih učinkovita pot sporočanja, manj pa dejanskega vplivanja na odločitve na vseh ravneh.

Laneja Plahuta, 10 let, OŠ Marjana Nemca Radeče

16

17



splošno in brez sprejetja kakršnihkoli obveznosti. Večkrat jim je pomembna le 4. Otroški parlamenti morajo postati prostor (na vseh ravneh) pogovora in medijska pojavnost in 'prisrčne' fotografije z mladimi parlamentarci, medtem ko sporočanja o vseh vprašanjih, ki zadevajo otroke, učence, najmlajše prebivalce zavezanosti h okrepitvi glasu otrok ne čutijo in je ne izkazujejo pri svojem delu v vasi, zaselka, soseske ali mesta, in ne le prostor pogovora o zgolj eni, skupno okviru občine, ministrstva, vlade ali parlamenta. Seveda ne moremo povsem izbrani temi.

posplošiti tovrstnih odnosov do najmlajših parlamentarcev, kajti nekateri župani se redno udeležujejo občinskih otroških parlamentov, poslušajo in sodelujejo do konca razprave in so najboljši 'ambasadorji' izraženih mnenj.

5. Oblikovalci odločitev morajo na vseh ravneh, ob sprejemanju tako lokalnih odločitev kakor tudi sistemskih zakonov, otroke in mlade povprašati o njihovih Mnenja otrok so namreč izjemno dragocena sporočila, ki bi jih morali upoštevati mnenjih in predlogih. Ta njihova zaveza bi morala dobiti ustrezno mesto v odrasli v procesih sprejemanja odločitev, tako v družini, v šoli, na lokalnih, programih, resolucijah in načrtih na področjih, ki zadevajo tudi otroke in nacionalnih in mednarodnih ravneh. Tvegana je vsaka politika, ki prezre hotenja in mladostnike in njihovo blaginjo.

ideje otrok in mladostnikov in jih ne vključi v vizije nadaljnjega razvoja lokalnega ali širšega prostora. Prav mladi dandanes izjemno hitro in bistro odkrivajo pasti 6. Poiskati moramo odgovore na vprašanja, kaj lahko več storijo družba, zlasti šolsko lahkotnega in brezbrižnega odnosa starejših generacij do temeljnih vprašanj polje, ter kaj nevladne organizacije za dvig otrokovih/učenčevih kompetenc, sodobnega človeka, in če ne prej, bodo ob pridobitvi volilne pravice izločili prav sposobnosti, zmožnosti in znanja za aktivno sodelovanje/participacijo, ter kaj za tiste, ki s svojimi programi ne ponujajo odgovorov in vizij tudi na njihova vprašanja.

hitrejši razvoj vzgoje in izobraževanja, ki bosta omogočala uresničevanje,

, ki 've, kaj je dobro za otroka i

udejanjanje posameznika kot subjekta in tudi izražanje skupine otrok v posameznem okolju. Kako lahko pri tem programu javni sektor in nevladne Izzivi razvoja

V slovenski družbi moramo storiti več za okrepitev glasu otrok kot skupine organizacije še bolje sodelujejo?

1.

Otroških

najmlajših državljank in državljanov. Razviti moramo celovit sistem za uveljavitev parlamentov

stališč in predlogov mladih parlamentarcev, ki na vseh ravneh iz leta v leto 7.Vedenja in znanja o participaciji otrok in aktivnem državljanstvu je treba vključiti izražajo in oblikujejo sporočila nam odraslim v zvezi z vsemi vprašanji, ki jih tako v kurikulume izobraževanja učiteljev kot tudi v kurikulume osnovnošolskega zadevajo (na področju izobraževanja, socialne politike, zdravstva, šolstva in (in srednješolskega) izobraževanja. Razviti je treba kakovostnejši in strokovno športa, trajnostnega razvoja družbe in prostega časa).

utemeljen program izobraževanja in izpopolnjevanja pedagoških delavcev, učiteljev in mentorjev otroških parlamentov.

Poiskati moramo odgovor na vprašanje: kako naj sistematično in učinkoviteje 2.zagotovimo prenašanje sporočil otrok v polje političnega, v prostor oblikovanja 8. Otroške parlamente je nujno ustrezno vključiti v slovensko zakonodajo. Ti sedaj temeljnih strateških razvojnih ciljev družbe in posamičnih rešitev, in sicer na niso opredeljeni v Zakonu o osnovni šoli in tudi ne v Zakonu o organizaciji in lokalni, regionalni, nacionalni in mednarodni ravni?

financiranju vzgoje in izobraževanja. Predstavljajo pa že sedaj neobvezno, vendar pomembno obliko uresničevanja ciljev osnovnošolskega izobraževanja.

Dobiti moramo današnjemu času primernejše odgovore na vprašanja, kako in 3.kdo bo okrepil njihov glas. V ta namen moramo razviti ustreznejše oblike in 9.Zagotoviti moramo sistemske rešitve za vprašanja organizacije, financiranja in metode zagovorništva za celotno skupino otrok. Za posamezne otroke že imamo razvoja Otroških parlamentov. Za izvajanje teh nalog je treba zagotoviti sistemska zagovornike. Mladi parlamentarci goriške regije so izrazili željo, da bi na otroških finančna sredstva.

parlamentih izbrali odrasle posameznike (zagovornike, ambasadorje ali glasnike

- najprimernejši pojem bi izbrali mladi parlamentarci), ki bi okrepili njihov glas na 10. Zagotoviti je treba večjo strokovno, profesionalno podporo projektu, tudi s šolski, lokalni in nacionalni ravni. In pomembno: otroci od njih pričakujejo seveda sistematičnim in poglobljenim izobraževanjem mentorjev, organizatorjev in tudi povratne informacije o uspešnosti zastopanja njihovih stališč.

številnih prostovoljcev.

11. V program Otroški parlamenti je treba bolj vključiti sodobne oblike medsebojne komunikacije mladih parlamentarcev in njihove komunikacije z odločevalci ter Moje

predstavitve njihovih mnenj, predlogov in idej, tudi preko socialnih omrežij.

razmišljanje

Slovenska družba bo namreč morala – z namenom, da ohrani svojo demokratično podstat – storiti več za vključitev vseh prebivalcev, tudi najmlajših, v soupravljanje države in več za njihovo večjo aktivno participacijo v družbi. Tudi tako, da otrokom omogoči pridobivanje še več znanj ter možnosti izražanja in neposrednega izkustvenega sodelovanja.

Maša, Posavje

18

19



splošno in brez sprejetja kakršnihkoli obveznosti. Večkrat jim je pomembna le 4. Otroški parlamenti morajo postati prostor (na vseh ravneh) pogovora in medijska pojavnost in 'prisrčne' fotografije z mladimi parlamentarci, medtem ko sporočanja o vseh vprašanjih, ki zadevajo otroke, učence, najmlajše prebivalce zavezanosti h okrepitvi glasu otrok ne čutijo in je ne izkazujejo pri svojem delu v vasi, zaselka, soseske ali mesta, in ne le prostor pogovora o zgolj eni, skupno okviru občine, ministrstva, vlade ali parlamenta. Seveda ne moremo povsem izbrani temi.

posplošiti tovrstnih odnosov do najmlajših parlamentarcev, kajti nekateri župani se redno udeležujejo občinskih otroških parlamentov, poslušajo in sodelujejo do konca razprave in so najboljši 'ambasadorji' izraženih mnenj.

5. Oblikovalci odločitev morajo na vseh ravneh, ob sprejemanju tako lokalnih odločitev kakor tudi sistemskih zakonov, otroke in mlade povprašati o njihovih Mnenja otrok so namreč izjemno dragocena sporočila, ki bi jih morali upoštevati mnenjih in predlogih. Ta njihova zaveza bi morala dobiti ustrezno mesto v odrasli v procesih sprejemanja odločitev, tako v družini, v šoli, na lokalnih, programih, resolucijah in načrtih na področjih, ki zadevajo tudi otroke in nacionalnih in mednarodnih ravneh. Tvegana je vsaka politika, ki prezre hotenja in mladostnike in njihovo blaginjo.

ideje otrok in mladostnikov in jih ne vključi v vizije nadaljnjega razvoja lokalnega ali širšega prostora. Prav mladi dandanes izjemno hitro in bistro odkrivajo pasti 6. Poiskati moramo odgovore na vprašanja, kaj lahko več storijo družba, zlasti šolsko lahkotnega in brezbrižnega odnosa starejših generacij do temeljnih vprašanj polje, ter kaj nevladne organizacije za dvig otrokovih/učenčevih kompetenc, sodobnega človeka, in če ne prej, bodo ob pridobitvi volilne pravice izločili prav sposobnosti, zmožnosti in znanja za aktivno sodelovanje/participacijo, ter kaj za tiste, ki s svojimi programi ne ponujajo odgovorov in vizij tudi na njihova vprašanja.

hitrejši razvoj vzgoje in izobraževanja, ki bosta omogočala uresničevanje,

, ki 've, kaj je dobro za otroka i

udejanjanje posameznika kot subjekta in tudi izražanje skupine otrok v posameznem okolju. Kako lahko pri tem programu javni sektor in nevladne Izzivi razvoja

V slovenski družbi moramo storiti več za okrepitev glasu otrok kot skupine organizacije še bolje sodelujejo?

1.

Otroških

najmlajših državljank in državljanov. Razviti moramo celovit sistem za uveljavitev parlamentov

stališč in predlogov mladih parlamentarcev, ki na vseh ravneh iz leta v leto 7.Vedenja in znanja o participaciji otrok in aktivnem državljanstvu je treba vključiti izražajo in oblikujejo sporočila nam odraslim v zvezi z vsemi vprašanji, ki jih tako v kurikulume izobraževanja učiteljev kot tudi v kurikulume osnovnošolskega zadevajo (na področju izobraževanja, socialne politike, zdravstva, šolstva in (in srednješolskega) izobraževanja. Razviti je treba kakovostnejši in strokovno športa, trajnostnega razvoja družbe in prostega časa).

utemeljen program izobraževanja in izpopolnjevanja pedagoških delavcev, učiteljev in mentorjev otroških parlamentov.

Poiskati moramo odgovor na vprašanje: kako naj sistematično in učinkoviteje 2.zagotovimo prenašanje sporočil otrok v polje političnega, v prostor oblikovanja 8. Otroške parlamente je nujno ustrezno vključiti v slovensko zakonodajo. Ti sedaj temeljnih strateških razvojnih ciljev družbe in posamičnih rešitev, in sicer na niso opredeljeni v Zakonu o osnovni šoli in tudi ne v Zakonu o organizaciji in lokalni, regionalni, nacionalni in mednarodni ravni?

financiranju vzgoje in izobraževanja. Predstavljajo pa že sedaj neobvezno, vendar pomembno obliko uresničevanja ciljev osnovnošolskega izobraževanja.

Dobiti moramo današnjemu času primernejše odgovore na vprašanja, kako in 3.kdo bo okrepil njihov glas. V ta namen moramo razviti ustreznejše oblike in 9.Zagotoviti moramo sistemske rešitve za vprašanja organizacije, financiranja in metode zagovorništva za celotno skupino otrok. Za posamezne otroke že imamo razvoja Otroških parlamentov. Za izvajanje teh nalog je treba zagotoviti sistemska zagovornike. Mladi parlamentarci goriške regije so izrazili željo, da bi na otroških finančna sredstva.

parlamentih izbrali odrasle posameznike (zagovornike, ambasadorje ali glasnike

- najprimernejši pojem bi izbrali mladi parlamentarci), ki bi okrepili njihov glas na 10. Zagotoviti je treba večjo strokovno, profesionalno podporo projektu, tudi s šolski, lokalni in nacionalni ravni. In pomembno: otroci od njih pričakujejo seveda sistematičnim in poglobljenim izobraževanjem mentorjev, organizatorjev in tudi povratne informacije o uspešnosti zastopanja njihovih stališč.

številnih prostovoljcev.

11. V program Otroški parlamenti je treba bolj vključiti sodobne oblike medsebojne komunikacije mladih parlamentarcev in njihove komunikacije z odločevalci ter Moje

predstavitve njihovih mnenj, predlogov in idej, tudi preko socialnih omrežij.

razmišljanje

Slovenska družba bo namreč morala – z namenom, da ohrani svojo demokratično podstat – storiti več za vključitev vseh prebivalcev, tudi najmlajših, v soupravljanje države in več za njihovo večjo aktivno participacijo v družbi. Tudi tako, da otrokom omogoči pridobivanje še več znanj ter možnosti izražanja in neposrednega izkustvenega sodelovanja.

Maša, Posavje

18

19



Zakaj Strategija o participaciji otrok?

Primer strategije o participaciji otrok v organizaciji Eurochild Uroš Brezovšek

Mieke Schuurman

Uroš Brezovšek je strokovni sodelavec Zveze prijateljev mladine Krško. Hkra je podpredsednik Zveze prijateljev Mieke Schuurman, magistrica prava in evropskih študij, je v organizaciji Eurochild višja svetovalka za področje mladine Slovenije, predsednik Nacionalnega odbora za Otroške parlamente in od leta 2019 tudi član upravnega par cipacije in zaščite otrok. Odgovorna je za razvoj Eurochildove Strategije o par cipaciji otrok ter oblikovanje odbora organizacije Eurochild. Je vodja programov za otroke in mladostnike v Krškem, pedagoški vodja na njihove Poli ke za zaščito otrok; je tudi svetovalka na širšem področju otrokovih pravic.

letovanjih za otroke na otoku Lošinju, regijski koordinator za območje Posavja za programa Otroški parlamen ® in Od leta 2009 deluje kot neodvisna strokovnjakinja na področju otrokovih pravic in prava EU. Izvajala je naloge za Evropa v šoli, vodja svetovalne skupine TOM telefon v Krškem, itd. Pri delu z otroki ima veliko izkušenj, saj je med različne mednarodne organizacije in nevladne organizacije, vključno s Svetom Evrope, Evropsko komisijo, drugim tudi poučeval na eni od osnovnih šol.

Eurochildom in UNICEF-om. Pred tem je bila generalna sekretarka Evropske otroške mreže (EURONET).

Danes je že bilo povedano, da participacija otrok pomeni njihovo vključevanje, sodelovanje v stvareh, O nas

Eurochild je mreža 176 organizacij in podpornikov, ki delajo z otroki in za otroke po ki se jih tičejo in so zanje pomembne. Participacija pomeni, da otroci povedo svoje mnenje in so vsej Evropi in si prizadevajo za družbo, v kateri se spoštujejo otrokove pravice.

slišani. Pa naj bo to v družini, okolju, kjer živijo, in tudi na nacionalni oz. državni ravni. Konvencija o Prizadevamo si, da bi bile otrokove pravice in njihova dobrobit v središču pri otrokovih pravicah je bila sprejeta pred tridesetimi leti in otroci so z njo postali samostojni nosilci odločanju na lokalni, nacionalni in evropski ravni. Vplivamo na politike, razvijamo otrokovih pravic.

zmogljivosti posameznikov in organizacij, spodbujamo medsebojno učenje in izmenjavo praks ter raziskav. Okvir za vse naše delo pa zagotavlja Konvencija Ko se udeležujemo različnih mednarodnih dogodkov, je videti in občutiti, da participacija otrok ni Združenih narodov o otrokovih pravicah.

nekaj, kar je le zapisano, ampak se udejanja v praksi. V Zvezi prijateljev mladine Slovenije skušamo to zagotavljati predvsem s programom Otroški parlamenti. Nenazadnje pa tudi z današnjim dogodkom Otroci so

Organizacija Eurochild se bori proti revščini otrok in za odpravo institucionalnega

– večina udeležencev vas je učencev, dijakov, dogodek fotografirata dijaka s Srednje šole za dejavno

varstva za otroke. Zavedamo se, da morajo biti otroci in mladi sami dejavno oblikovanje in fotografijo. Na ravni mednarodne organizacije Eurochild imajo ustanovljen Svet otrok, udeleženi

vključeni v oblikovanje sprememb v družbi in da se lahko odrasli učijo iz njihovih katerega člani so stari od 11 do 17 let in prihajajo iz različnih evropskih držav. Tudi iz Slovenije imamo v vseh

spoznanj in izkušenj. Zato otroke vključujemo v načrtovanje dejavnosti, s katerimi predstavnico tega Sveta otrok. V preteklem mandatu je bila to Edvina, ki danes so-moderira to aktivnostih

želimo spremeniti obstoječe stanje ter izboljšati politike in prakse. Vse to smo konferenco, v tem mandatu pa je članica Ranya iz organizacije PIC. V nekaterih drugih državah in opredelili v Strategiji o participaciji otrok, ki smo jo leta 2017 pripravili skupaj z organizacijah je participacija otrok umeščena visoko na agendah odločanja. V nadaljevanju bodo otroki in mladimi ter članicami mreže Eurochild. Njen cilj je otrokom omogočiti gostje iz tujine predstavile njihove dobre prakse.

prostor in strukture, kjer bi se te spremembe uveljavljale.

Naj se dotaknem še pomembnih dokumentov, ki opredeljujejo participacijo oz. sodelovanje otrok: Kako deluje

Aktivno sodelujemo s skupino 12 predstavnikov otrok iz vse Evrope, ki sestavljajo prvi je Strategija Sveta Evrope za otrokove pravice (2016–2021), ki sodelovanju otrok posveča Strategija

Svet otrok organizacije Eurochild. Podpirajo jih organizacije, ki so članice naše pozornost kot enemu od petih prioritetnih področij. Govori o spodbujanju pravice otrok do organizacije

mreže. Otroci so izbrani za 2 leti, nato pa sledi oblikovanje novega Sveta otrok. Več sodelovanja, o povezovanju z otroki in o krepitvi sodelovanja v šolah in ob podpori šol.





Eurochild


članov Sveta otrok sodeluje v kampanji za otrokove pravice, da se glas otrok sliši na drugi, pomemben za Slovenijo, pa je Program za otroke, ki je v pripravi. Tudi v tem o participaciji nacionalni in mednarodni ravni. Konstantinos iz Grčije je na primer v OZN v Ženevi dokumentu je sicer predvideno poglavje, ki bo namenjeno sodelovanju otrok, a ker menimo, otrok?

imel nagovor na svečanosti ob 70. obletnici Splošne deklaracije o človekovih da bo ta dokument širše zastavljen, se nam zdi potrebno, da se za participacijo otrok pripravi pravicah.

posebna strategija, ki pa se bo, dolgoročno gledano, dopolnjevala s Programom za otroke in njegovim akcijskim načrtom.

S Strategijo o participaciji otrok tudi podpiramo članice pri ustanavljanju nacionalnih forumov Eurochild, ki otroke na lokalni ravni vključujejo v razprave, Participacija je postala tako pomembno področje uveljavljanja otrokovih pravic, da si zasluži biti povezane s prednostnimi nalogami zagovorništva naše mreže. Nacionalni forumi zapisana in obrazložena v svojskem dokumentu, ki ga bomo poimenovali Strategija o participaciji otrok.

Eurochild obstajajo na Malti, v Bolgariji, Estoniji in na Hrvaškem, kmalu pa ga lahko pričakujemo tudi v Ukrajini. Otroci iz šol po vsej Malti so tako sodelovali pri oblikovanju sporočil na majicah o tem, kaj jim daje občutek, da se njihov glas sliši, Moje

in kaj ne. Te majice so bile razstavljene v Evropskem parlamentu v Bruslju, sporočila razmišljanje

pa objavljena v poročilu.

Svet otrok organizacije Eurochild dejavno prispeva k sprejemanju odločitev organizacije s sodelovanjem na generalni skupščini, kmalu pa bo sodeloval tudi pri odločitvah, ki jih sprejema upravni odbor.

Katarina, Pomurje

20

21



Zakaj Strategija o participaciji otrok?

Primer strategije o participaciji otrok v organizaciji Eurochild Uroš Brezovšek

Mieke Schuurman

Uroš Brezovšek je strokovni sodelavec Zveze prijateljev mladine Krško. Hkra je podpredsednik Zveze prijateljev Mieke Schuurman, magistrica prava in evropskih študij, je v organizaciji Eurochild višja svetovalka za področje mladine Slovenije, predsednik Nacionalnega odbora za Otroške parlamente in od leta 2019 tudi član upravnega par cipacije in zaščite otrok. Odgovorna je za razvoj Eurochildove Strategije o par cipaciji otrok ter oblikovanje odbora organizacije Eurochild. Je vodja programov za otroke in mladostnike v Krškem, pedagoški vodja na njihove Poli ke za zaščito otrok; je tudi svetovalka na širšem področju otrokovih pravic.

letovanjih za otroke na otoku Lošinju, regijski koordinator za območje Posavja za programa Otroški parlamen ® in Od leta 2009 deluje kot neodvisna strokovnjakinja na področju otrokovih pravic in prava EU. Izvajala je naloge za Evropa v šoli, vodja svetovalne skupine TOM telefon v Krškem, itd. Pri delu z otroki ima veliko izkušenj, saj je med različne mednarodne organizacije in nevladne organizacije, vključno s Svetom Evrope, Evropsko komisijo, drugim tudi poučeval na eni od osnovnih šol.

Eurochildom in UNICEF-om. Pred tem je bila generalna sekretarka Evropske otroške mreže (EURONET).

Danes je že bilo povedano, da participacija otrok pomeni njihovo vključevanje, sodelovanje v stvareh, O nas

Eurochild je mreža 176 organizacij in podpornikov, ki delajo z otroki in za otroke po ki se jih tičejo in so zanje pomembne. Participacija pomeni, da otroci povedo svoje mnenje in so vsej Evropi in si prizadevajo za družbo, v kateri se spoštujejo otrokove pravice.

slišani. Pa naj bo to v družini, okolju, kjer živijo, in tudi na nacionalni oz. državni ravni. Konvencija o Prizadevamo si, da bi bile otrokove pravice in njihova dobrobit v središču pri otrokovih pravicah je bila sprejeta pred tridesetimi leti in otroci so z njo postali samostojni nosilci odločanju na lokalni, nacionalni in evropski ravni. Vplivamo na politike, razvijamo otrokovih pravic.

zmogljivosti posameznikov in organizacij, spodbujamo medsebojno učenje in izmenjavo praks ter raziskav. Okvir za vse naše delo pa zagotavlja Konvencija Ko se udeležujemo različnih mednarodnih dogodkov, je videti in občutiti, da participacija otrok ni Združenih narodov o otrokovih pravicah.

nekaj, kar je le zapisano, ampak se udejanja v praksi. V Zvezi prijateljev mladine Slovenije skušamo to zagotavljati predvsem s programom Otroški parlamenti. Nenazadnje pa tudi z današnjim dogodkom Otroci so

Organizacija Eurochild se bori proti revščini otrok in za odpravo institucionalnega

– večina udeležencev vas je učencev, dijakov, dogodek fotografirata dijaka s Srednje šole za dejavno

varstva za otroke. Zavedamo se, da morajo biti otroci in mladi sami dejavno oblikovanje in fotografijo. Na ravni mednarodne organizacije Eurochild imajo ustanovljen Svet otrok, udeleženi

vključeni v oblikovanje sprememb v družbi in da se lahko odrasli učijo iz njihovih katerega člani so stari od 11 do 17 let in prihajajo iz različnih evropskih držav. Tudi iz Slovenije imamo v vseh

spoznanj in izkušenj. Zato otroke vključujemo v načrtovanje dejavnosti, s katerimi predstavnico tega Sveta otrok. V preteklem mandatu je bila to Edvina, ki danes so-moderira to aktivnostih

želimo spremeniti obstoječe stanje ter izboljšati politike in prakse. Vse to smo konferenco, v tem mandatu pa je članica Ranya iz organizacije PIC. V nekaterih drugih državah in opredelili v Strategiji o participaciji otrok, ki smo jo leta 2017 pripravili skupaj z organizacijah je participacija otrok umeščena visoko na agendah odločanja. V nadaljevanju bodo otroki in mladimi ter članicami mreže Eurochild. Njen cilj je otrokom omogočiti gostje iz tujine predstavile njihove dobre prakse.

prostor in strukture, kjer bi se te spremembe uveljavljale.

Naj se dotaknem še pomembnih dokumentov, ki opredeljujejo participacijo oz. sodelovanje otrok: Kako deluje

Aktivno sodelujemo s skupino 12 predstavnikov otrok iz vse Evrope, ki sestavljajo prvi je Strategija Sveta Evrope za otrokove pravice (2016–2021), ki sodelovanju otrok posveča Strategija

Svet otrok organizacije Eurochild. Podpirajo jih organizacije, ki so članice naše pozornost kot enemu od petih prioritetnih področij. Govori o spodbujanju pravice otrok do organizacije

mreže. Otroci so izbrani za 2 leti, nato pa sledi oblikovanje novega Sveta otrok. Več sodelovanja, o povezovanju z otroki in o krepitvi sodelovanja v šolah in ob podpori šol.





Eurochild


članov Sveta otrok sodeluje v kampanji za otrokove pravice, da se glas otrok sliši na drugi, pomemben za Slovenijo, pa je Program za otroke, ki je v pripravi. Tudi v tem o participaciji nacionalni in mednarodni ravni. Konstantinos iz Grčije je na primer v OZN v Ženevi dokumentu je sicer predvideno poglavje, ki bo namenjeno sodelovanju otrok, a ker menimo, otrok?

imel nagovor na svečanosti ob 70. obletnici Splošne deklaracije o človekovih da bo ta dokument širše zastavljen, se nam zdi potrebno, da se za participacijo otrok pripravi pravicah.

posebna strategija, ki pa se bo, dolgoročno gledano, dopolnjevala s Programom za otroke in njegovim akcijskim načrtom.

S Strategijo o participaciji otrok tudi podpiramo članice pri ustanavljanju nacionalnih forumov Eurochild, ki otroke na lokalni ravni vključujejo v razprave, Participacija je postala tako pomembno področje uveljavljanja otrokovih pravic, da si zasluži biti povezane s prednostnimi nalogami zagovorništva naše mreže. Nacionalni forumi zapisana in obrazložena v svojskem dokumentu, ki ga bomo poimenovali Strategija o participaciji otrok.

Eurochild obstajajo na Malti, v Bolgariji, Estoniji in na Hrvaškem, kmalu pa ga lahko pričakujemo tudi v Ukrajini. Otroci iz šol po vsej Malti so tako sodelovali pri oblikovanju sporočil na majicah o tem, kaj jim daje občutek, da se njihov glas sliši, Moje

in kaj ne. Te majice so bile razstavljene v Evropskem parlamentu v Bruslju, sporočila razmišljanje

pa objavljena v poročilu.

Svet otrok organizacije Eurochild dejavno prispeva k sprejemanju odločitev organizacije s sodelovanjem na generalni skupščini, kmalu pa bo sodeloval tudi pri odločitvah, ki jih sprejema upravni odbor.

Katarina, Pomurje

20

21

Bolgarska nacionalna mreža za otroke

Otroci prispevajo k najpomembnejšim konferencam mreže Eurochild, ki (National Network for Children)

potekajo vsaki dve leti in so zasnovane z otroki in za otroke. Otroci in odrasli sodelujejo v vseh fazah konference, od usklajevanja in načrtovanja do priprave Bella Dinkova in Dimitar Veselinov Pavlev

vsebin in programov, pa tudi pri obveščanju, v družbenih medijih in pri organiziranju zabavnih dejavnosti. Na zadnji konferenci na Hrvaškem leta 2018 je bilo med 300 udeleženci 100 otrok in mladih, mlajših od 18 let. Na konferenci

Bella Dinkova, magistrica klinične in svetovalne psihologije, je pri Nacionalni mreži za otroke koordinatorka Gradimo boljšo Evropo z otroki: Vsi na krov! so otroci in odrasli skupaj oblikovali področja za par cipacijo otrok in mladih. Med drugim vodi Megafon, program za neformalno usposabljanje otrok in mladih na področju državljanske vzgoje. Več let je bila svetovalka na nacionalnem svetovalnem tri priporočila:

telefonu za otroke in starše; delala je neposredno z otroki kot psihologinja in kot socialna delavka na terenu z 1. Vse vlade v Evropi bi morale poučevanje o otrokovi pravici do ranljivimi skupinami.

participacije vključiti v obvezni del učnega načrta na vsaki šoli.

Dimitar Veselinov Pavlev je 17-letni predstavnik regije Veliko Tarnovo v Svetu otrok pri Državni agenciji za 2. Vsaka vlada v Evropi bi morala izvajati vključujočo strategijo participacije zaščito otrok. Že tri leta prostovoljno dela v lokalni nevladni organizaciji Mladinski parlament Gorna Oryahovitsa, ki si prizadeva za boljše življenje mladih. Dve le je sodeloval v programu Megafon organizacije za vse otroke, ki bi lokalne, regionalne in nacionalne odločevalce zavezala Nacionalna mreža za otroke, kjer je pridobival znanja in veščine za izražanje svojega mnenja.

k upoštevanju mnenj otrok.

3. Vse vlade v Evropi bi morale biti dolžne predložiti dokaze o vplivu otrok pri opredeljevanju agende, vplivu na odločitve in spremljanju uresničevanja odločitev.





O nas


Naša Nacionalna mreža za otroke je zveza 149 organizacij civilne družbe in Priporočila konference pozivajo tudi slovensko vlado, da naj pripravi nacionalno podpornikov, ki v Bolgariji sodelujejo z otroki in družinami in si prizadevajo za boljše strategijo o participaciji otrok in sledi zgledu irske vlade.

razmere. Ustanovljena je bila leta 2003 kot neformalna zveza neprofitnih organizacij. Spodbujanje, varstvo in spoštovanje otrokovih pravic so del naših ključnih načel. Menimo, da je treba vse politike in prakse, ki neposredno ali Anketa

Organizacija Eurochild pomaga otrokom, da se vključijo v njene dejavnosti posredno vplivajo na otroke, razvijati, uporabljati in spoštovati ob upoštevanju

Evropa,

zagovorništva in v delo za povečanje vpliva. Od julija 2018 do junija 2019 je smo v načela največje koristi otrok in ob dejavni udeležbi otrok in mladih. Zato razvijamo





kot si jo


sodelovanju z UNICEF-om pridobivali mnenja otrok iz vse Evrope o njihovih

želijo otroci

svoj program participacije otrok. Pri vseh dejavnostih nas vodi Konvencija pravicah. 20.000 otrok se je odzvalo na anketo Evropa, kot si jo želijo otroci (Europe (Europe

Združenih narodov o otrokovih pravicah kot ključni dokument, ki določa filozofijo, Kids Want), ki je bila pripravljena v sodelovanju z našim Svetom otrok. Anketa je Kids Want)

vrednote in način dela naše mreže. Naše prepričanje temelji na treh osnovnih zbrala izkušnje otrok in mladih glede družinskega življenja, šole, družbe in njihova načelih: zagotavljanje, varstvo, participacija. Delujemo v aktivnem partnerstvu s razmišljanja o Evropi. Rezultati so bili predstavljeni v Evropskem parlamentu sektorjem nevladnih organizacij, podjetji, institucijami in posamezniki ob dejavni novembra 2019 ob 30. obletnici Konvencije ZN o otrokovih pravicah. Otrok je participaciji otrok. Načrtujemo in izvajamo zagovorniške kampanje, da bi zagotovili najbolj strah nasilja in podnebnih sprememb, pa tudi neuspešnega iskanja pravice otrok in izboljšali blaginjo bolgarskih družin in otrok. Naša strokovna ekipa zaposlitve. Mreža Eurochild že nekaj let vodi otroke na dogodke Evropskega pripravlja politike ozaveščanja o otrocih in družini. Prav tako smo vključeni v parlamenta ob svetovnem dnevu otrokovih pravic (20. november). Vendar pa še ni združevanje vseh neprofitnih organizacij pri delu z otroki in družinami ter v vzpostavljene strukture, ki bi zagotavljala, da Evropski parlament otrokom prisluhne izboljšanje komunikacije in izmenjave izkušenj in dobrih praks. Druga ključna vse leto.

prednostna naloga je oblikovanje delujoče mreže državljanov, odprte za teme, ki so povezane z otroki in družinami.





Vrh otrok


Člani mreže Eurochild so otroke prav tako pripeljali na dogodek Children's Summit (Children's

(Vrh otrok), ki ga je maja 2019 podprlo romunsko predsedstvo EU. Na tem vrhu je Naši pogledi

Želimo si družbo, v kateri ima vsak otrok svojo družino in najboljše možnosti za Summit)

bila sprejeta Deklaracija otrok, s katero so EU pozvali, da naj pripravi jasen načrt ali in stališča

življenje in razvoj, in v kateri so usklajene sektorske politike, ki se nanašajo na otroka program pravic otrok. Nova Evropska komisija, ki je začela z delom konec leta 2019, in družino. Družbo, ki zagotavlja otrokove pravice in otroško varstvo.

bo zdaj pripravila Strategijo o otrokovih pravicah. Slovenska vlada pa bi lahko Zavzemamo se za boljše politike in prakse za otroke in družine in si prizadevamo za nadaljevala prizadevanja Romunije, ko bo leta 2021 predsedovala EU.

spreminjanje odnosa družbe do otrokovih pravic. Razvijamo modele za participacijo otrok in njihovo vključevanje v vse naše delo. Naš glavni cilj je razviti področje Sioda, 14-letno irsko dekle iz Sveta otrok mreže Eurochild, je ob svetovnem dnevu zagovorništva in oblikovati skupino svetovalcev, ki se bo zavzemala za otrokove otrokovih pravic leta 2019 spregovorila v Evropskem parlamentu. Dejala je: »Otroci pravice. Da bi okrepili zmogljivosti članov, razvijamo mrežo.

niso tisti, ki bi preprosto le čakali, da jim nekdo prihodnost prinese na srebrnem Vsako leto podpremo več kot 74.000 otrok, 36 družin in 5000 strokovnjakov. Naš pladnju! Prepričani smo, da lahko otroci s svojimi mnenji spremenijo usodo Evrope.

slogan se glasi 'Sprememba za otroka je sprememba za Bolgarijo', pri čemer si Otroci so človeška bitja in ne bitja, ki se šele oblikujejo v ljudi. Mi smo sedanjost.

prizadevamo, da se to zgodi v sodelovanju ne le s člani, temveč tudi s skupnostmi, Predstavljamo 20 % evropskega prebivalstva in 100 % prihodnosti, ki jo vi gradite.«

institucijami in podjetji.

Več informacij o delu mreže Eurochild najdete na spletni strani www.eurochild.org.

22

23

Bolgarska nacionalna mreža za otroke

Otroci prispevajo k najpomembnejšim konferencam mreže Eurochild, ki (National Network for Children)

potekajo vsaki dve leti in so zasnovane z otroki in za otroke. Otroci in odrasli sodelujejo v vseh fazah konference, od usklajevanja in načrtovanja do priprave Bella Dinkova in Dimitar Veselinov Pavlev

vsebin in programov, pa tudi pri obveščanju, v družbenih medijih in pri organiziranju zabavnih dejavnosti. Na zadnji konferenci na Hrvaškem leta 2018 je bilo med 300 udeleženci 100 otrok in mladih, mlajših od 18 let. Na konferenci

Bella Dinkova, magistrica klinične in svetovalne psihologije, je pri Nacionalni mreži za otroke koordinatorka Gradimo boljšo Evropo z otroki: Vsi na krov! so otroci in odrasli skupaj oblikovali področja za par cipacijo otrok in mladih. Med drugim vodi Megafon, program za neformalno usposabljanje otrok in mladih na področju državljanske vzgoje. Več let je bila svetovalka na nacionalnem svetovalnem tri priporočila:

telefonu za otroke in starše; delala je neposredno z otroki kot psihologinja in kot socialna delavka na terenu z 1. Vse vlade v Evropi bi morale poučevanje o otrokovi pravici do ranljivimi skupinami.

participacije vključiti v obvezni del učnega načrta na vsaki šoli.

Dimitar Veselinov Pavlev je 17-letni predstavnik regije Veliko Tarnovo v Svetu otrok pri Državni agenciji za 2. Vsaka vlada v Evropi bi morala izvajati vključujočo strategijo participacije zaščito otrok. Že tri leta prostovoljno dela v lokalni nevladni organizaciji Mladinski parlament Gorna Oryahovitsa, ki si prizadeva za boljše življenje mladih. Dve le je sodeloval v programu Megafon organizacije za vse otroke, ki bi lokalne, regionalne in nacionalne odločevalce zavezala Nacionalna mreža za otroke, kjer je pridobival znanja in veščine za izražanje svojega mnenja.

k upoštevanju mnenj otrok.

3. Vse vlade v Evropi bi morale biti dolžne predložiti dokaze o vplivu otrok pri opredeljevanju agende, vplivu na odločitve in spremljanju uresničevanja odločitev.





O nas


Naša Nacionalna mreža za otroke je zveza 149 organizacij civilne družbe in Priporočila konference pozivajo tudi slovensko vlado, da naj pripravi nacionalno podpornikov, ki v Bolgariji sodelujejo z otroki in družinami in si prizadevajo za boljše strategijo o participaciji otrok in sledi zgledu irske vlade.

razmere. Ustanovljena je bila leta 2003 kot neformalna zveza neprofitnih organizacij. Spodbujanje, varstvo in spoštovanje otrokovih pravic so del naših ključnih načel. Menimo, da je treba vse politike in prakse, ki neposredno ali Anketa

Organizacija Eurochild pomaga otrokom, da se vključijo v njene dejavnosti posredno vplivajo na otroke, razvijati, uporabljati in spoštovati ob upoštevanju

Evropa,

zagovorništva in v delo za povečanje vpliva. Od julija 2018 do junija 2019 je smo v načela največje koristi otrok in ob dejavni udeležbi otrok in mladih. Zato razvijamo





kot si jo


sodelovanju z UNICEF-om pridobivali mnenja otrok iz vse Evrope o njihovih

želijo otroci

svoj program participacije otrok. Pri vseh dejavnostih nas vodi Konvencija pravicah. 20.000 otrok se je odzvalo na anketo Evropa, kot si jo želijo otroci (Europe (Europe

Združenih narodov o otrokovih pravicah kot ključni dokument, ki določa filozofijo, Kids Want), ki je bila pripravljena v sodelovanju z našim Svetom otrok. Anketa je Kids Want)

vrednote in način dela naše mreže. Naše prepričanje temelji na treh osnovnih zbrala izkušnje otrok in mladih glede družinskega življenja, šole, družbe in njihova načelih: zagotavljanje, varstvo, participacija. Delujemo v aktivnem partnerstvu s razmišljanja o Evropi. Rezultati so bili predstavljeni v Evropskem parlamentu sektorjem nevladnih organizacij, podjetji, institucijami in posamezniki ob dejavni novembra 2019 ob 30. obletnici Konvencije ZN o otrokovih pravicah. Otrok je participaciji otrok. Načrtujemo in izvajamo zagovorniške kampanje, da bi zagotovili najbolj strah nasilja in podnebnih sprememb, pa tudi neuspešnega iskanja pravice otrok in izboljšali blaginjo bolgarskih družin in otrok. Naša strokovna ekipa zaposlitve. Mreža Eurochild že nekaj let vodi otroke na dogodke Evropskega pripravlja politike ozaveščanja o otrocih in družini. Prav tako smo vključeni v parlamenta ob svetovnem dnevu otrokovih pravic (20. november). Vendar pa še ni združevanje vseh neprofitnih organizacij pri delu z otroki in družinami ter v vzpostavljene strukture, ki bi zagotavljala, da Evropski parlament otrokom prisluhne izboljšanje komunikacije in izmenjave izkušenj in dobrih praks. Druga ključna vse leto.

prednostna naloga je oblikovanje delujoče mreže državljanov, odprte za teme, ki so povezane z otroki in družinami.





Vrh otrok


Člani mreže Eurochild so otroke prav tako pripeljali na dogodek Children's Summit (Children's

(Vrh otrok), ki ga je maja 2019 podprlo romunsko predsedstvo EU. Na tem vrhu je Naši pogledi

Želimo si družbo, v kateri ima vsak otrok svojo družino in najboljše možnosti za Summit)

bila sprejeta Deklaracija otrok, s katero so EU pozvali, da naj pripravi jasen načrt ali in stališča

življenje in razvoj, in v kateri so usklajene sektorske politike, ki se nanašajo na otroka program pravic otrok. Nova Evropska komisija, ki je začela z delom konec leta 2019, in družino. Družbo, ki zagotavlja otrokove pravice in otroško varstvo.

bo zdaj pripravila Strategijo o otrokovih pravicah. Slovenska vlada pa bi lahko Zavzemamo se za boljše politike in prakse za otroke in družine in si prizadevamo za nadaljevala prizadevanja Romunije, ko bo leta 2021 predsedovala EU.

spreminjanje odnosa družbe do otrokovih pravic. Razvijamo modele za participacijo otrok in njihovo vključevanje v vse naše delo. Naš glavni cilj je razviti področje Sioda, 14-letno irsko dekle iz Sveta otrok mreže Eurochild, je ob svetovnem dnevu zagovorništva in oblikovati skupino svetovalcev, ki se bo zavzemala za otrokove otrokovih pravic leta 2019 spregovorila v Evropskem parlamentu. Dejala je: »Otroci pravice. Da bi okrepili zmogljivosti članov, razvijamo mrežo.

niso tisti, ki bi preprosto le čakali, da jim nekdo prihodnost prinese na srebrnem Vsako leto podpremo več kot 74.000 otrok, 36 družin in 5000 strokovnjakov. Naš pladnju! Prepričani smo, da lahko otroci s svojimi mnenji spremenijo usodo Evrope.

slogan se glasi 'Sprememba za otroka je sprememba za Bolgarijo', pri čemer si Otroci so človeška bitja in ne bitja, ki se šele oblikujejo v ljudi. Mi smo sedanjost.

prizadevamo, da se to zgodi v sodelovanju ne le s člani, temveč tudi s skupnostmi, Predstavljamo 20 % evropskega prebivalstva in 100 % prihodnosti, ki jo vi gradite.«

institucijami in podjetji.

Več informacij o delu mreže Eurochild najdete na spletni strani www.eurochild.org.

22

23





Naše glavne

Povprečna ocena vlade pri prizadevanjih na področju otroškega varstva – poročilo Mladinski program Megafon





dejavnosti


Že deseto leto zapored pripravljamo poročilo, v katerem ocenjujemo uresničevanje V mladinski program za participacijo otrok Megafon se vsako leto na novo vključi otrokovih pravic čez vse leto, kot to odraža izvajanje vladne politike o otroku in osem organizacij članic – 16 novih mladostnikov, po 2 iz vsake organizacije, in 8

družini. Glavni cilj je zagotoviti letno neodvisno spremljanje dela vlade na področju podpornih članov, mentorjev (psihologi, učitelji, koordinatorji, socialni delavci).

otrokovih pravic, ki temelji na dokazih. Poročilo vsebuje tudi priporočila, za katere Program nato traja dve leti.

upamo, da bodo v Bolgariji podprla izboljšanje praks in politik, ki se nanašajo na Otroci se v jesenski šoli bolje seznanijo s človekovimi in otrokovimi pravicami, otroka in družino. Oblikujemo jih glede na povprečno oceno dela vlade. Tematska organiziramo pa tudi spomladansko srečanje. Udeleženci programa sodelujejo na področja so: otroško varstvo, zaščita pred vsemi oblikami nasilja, razvoj v zgodnjem različnih dogodkih, delujejo pa tudi kot soorganizatorji prireditev.

otroštvu, izobraževanje, družinsko okolje in nadomestna oskrba, pravno varstvo otrok in njihova participacija.

Poročevalci

Poročevalci predstavljajo skupno pobudo med forumom NNC in organizacijo Nagrade Zlato jabolko

Eurochild. V Bolgariji že drugo leto zapored poteka nacionalni forum Eurochild Nacionalna mreža za otroke je pobudnica nagrad Zlato jabolko, ki jih za prispevek k (NEF). Otroci v medsebojnih razgovorih zastavljajo vprašanja. Do poletja bo izboljšanju življenja in varstva bolgarskih otrok prejmejo javne osebnosti, navadni potekala obravnava 7 novih tem, ki so jih izbrali sami: fizično nasilje nad otroki na ljudje in organizacije. Z nagradami želimo poudariti pomen posebne pozornosti do javnih mestih, vloga zdravstvene vzgoje v šoli, vpliv nasilja v družini na otroke, otrok in njihovih pravic na vseh ravneh družbe in spodbuditi dobre prakse na vseh možnost zagotavljanja brezplačnih učbenikov od 8. do 12. razreda, in vprašanja, kot področjih življenja otrok in otroškega varstva. Člani naših organizacij predlagajo so: kaj je najboljše za otroka v primeru spora med staršema, je v šoli dovolj nominirance v različnih kategorijah.

interaktivnega izobraževanja, ali Bolgarija potrebuje večdisciplinarno otroško V glavni kategoriji 'junak otrok' je lahko predlagan vsak. Druge kategorije so: občina, bolnišnico ipd.

novinar, bolnišnica, šola in vrtec, dobrotnik. Vse nominacije se nanašajo na določeno dejavnost/pobudo posameznika ali organizacije.

Letno zasedanje članic mreže

To je naš največji dogodek. Kot mreža skupaj preživimo kar cele dni; naši člani Izrazi se (Voice it)

sodelujejo v različnih dejavnostih, povezanih z našim delovnim področjem. To je čas, To je naš mladinski forum. Vsako leto 20. novembra obeležimo obletnico Konvencije ko smo upravni odbor in zastopniki naših organizacij skupaj in sprejemamo o otrokovih pravicah. Lani smo forum organizirali že petič. Otroci vsako leto izberejo odločitve kot ekipa.

glavne teme in dejavno sodelujejo pri organizaciji dogodka. Leta 2019 so se otroci odločili, da se bo forum lotil izobraževanja in šolskega utripa: stroški izobraževanja, proces izobraževanja, jaz in drugi v šoli – diskriminacija, sovražni govor. Vsako leto nam uspe pritegniti več kot 200 ljudi.

Sara, Nova Gorica





Moje


razmišljanje





Moje


razmišljanje

Nik, Koper

Lana, Gorenjska

24

25





Naše glavne

Povprečna ocena vlade pri prizadevanjih na področju otroškega varstva – poročilo Mladinski program Megafon





dejavnosti


Že deseto leto zapored pripravljamo poročilo, v katerem ocenjujemo uresničevanje V mladinski program za participacijo otrok Megafon se vsako leto na novo vključi otrokovih pravic čez vse leto, kot to odraža izvajanje vladne politike o otroku in osem organizacij članic – 16 novih mladostnikov, po 2 iz vsake organizacije, in 8

družini. Glavni cilj je zagotoviti letno neodvisno spremljanje dela vlade na področju podpornih članov, mentorjev (psihologi, učitelji, koordinatorji, socialni delavci).

otrokovih pravic, ki temelji na dokazih. Poročilo vsebuje tudi priporočila, za katere Program nato traja dve leti.

upamo, da bodo v Bolgariji podprla izboljšanje praks in politik, ki se nanašajo na Otroci se v jesenski šoli bolje seznanijo s človekovimi in otrokovimi pravicami, otroka in družino. Oblikujemo jih glede na povprečno oceno dela vlade. Tematska organiziramo pa tudi spomladansko srečanje. Udeleženci programa sodelujejo na področja so: otroško varstvo, zaščita pred vsemi oblikami nasilja, razvoj v zgodnjem različnih dogodkih, delujejo pa tudi kot soorganizatorji prireditev.

otroštvu, izobraževanje, družinsko okolje in nadomestna oskrba, pravno varstvo otrok in njihova participacija.

Poročevalci

Poročevalci predstavljajo skupno pobudo med forumom NNC in organizacijo Nagrade Zlato jabolko

Eurochild. V Bolgariji že drugo leto zapored poteka nacionalni forum Eurochild Nacionalna mreža za otroke je pobudnica nagrad Zlato jabolko, ki jih za prispevek k (NEF). Otroci v medsebojnih razgovorih zastavljajo vprašanja. Do poletja bo izboljšanju življenja in varstva bolgarskih otrok prejmejo javne osebnosti, navadni potekala obravnava 7 novih tem, ki so jih izbrali sami: fizično nasilje nad otroki na ljudje in organizacije. Z nagradami želimo poudariti pomen posebne pozornosti do javnih mestih, vloga zdravstvene vzgoje v šoli, vpliv nasilja v družini na otroke, otrok in njihovih pravic na vseh ravneh družbe in spodbuditi dobre prakse na vseh možnost zagotavljanja brezplačnih učbenikov od 8. do 12. razreda, in vprašanja, kot področjih življenja otrok in otroškega varstva. Člani naših organizacij predlagajo so: kaj je najboljše za otroka v primeru spora med staršema, je v šoli dovolj nominirance v različnih kategorijah.

interaktivnega izobraževanja, ali Bolgarija potrebuje večdisciplinarno otroško V glavni kategoriji 'junak otrok' je lahko predlagan vsak. Druge kategorije so: občina, bolnišnico ipd.

novinar, bolnišnica, šola in vrtec, dobrotnik. Vse nominacije se nanašajo na določeno dejavnost/pobudo posameznika ali organizacije.

Letno zasedanje članic mreže

To je naš največji dogodek. Kot mreža skupaj preživimo kar cele dni; naši člani Izrazi se (Voice it)

sodelujejo v različnih dejavnostih, povezanih z našim delovnim področjem. To je čas, To je naš mladinski forum. Vsako leto 20. novembra obeležimo obletnico Konvencije ko smo upravni odbor in zastopniki naših organizacij skupaj in sprejemamo o otrokovih pravicah. Lani smo forum organizirali že petič. Otroci vsako leto izberejo odločitve kot ekipa.

glavne teme in dejavno sodelujejo pri organizaciji dogodka. Leta 2019 so se otroci odločili, da se bo forum lotil izobraževanja in šolskega utripa: stroški izobraževanja, proces izobraževanja, jaz in drugi v šoli – diskriminacija, sovražni govor. Vsako leto nam uspe pritegniti več kot 200 ljudi.

Sara, Nova Gorica





Moje


razmišljanje





Moje


razmišljanje

Nik, Koper

Lana, Gorenjska

24

25



»Kaj otroci in mladi za okrepitev

participacije pričakujemo od odločevalcev?«

vedeti, da smo slišani, bomo govorili«. Predstavniki odločevalcev so sprejeli to kritiko in poudarili, da o participaciji lahko govorimo šele takrat, ko mladi sami podajo pobude, ko sorazpravljajo oz.

Vodena razprava med otroki in odločevalci

soodločajo, kako bodo te pobude obravnavane, in ne, kadar so otroci le predmet v politični retoriki.

Poročilo zapisala Edvina Dedić , povezovalka razprave

1



Prav tako so se strinjali, da mora participacija biti vključujoča za vse, da ne smemo izključevati manjšin. Tistim ljudem, ki jih je manj, ki jih je težko vključiti v pogovor (pripadniki različnih narodnosti, veroizpovedi, migranti, itd.) in ki jim najmanjkrat namenimo glas, je treba omogočiti enake možnosti Naša druga razprava na konferenci je bila namenjena izmenjavi mnenj med otroki in predstavniki za participacijo. To je naloga države.

odločevalcev. Tako so se otrokom-razpravljavcem – Katji, Tjašu, Sari, Niku in Neži – pridružili Nina Lenardič Purkart, ministrska svetovalka v Sektorju za človekove pravice na Direktoratu za Odločevalce pa je zanimalo, kako otroci

multilateralo, mednarodno sodelovanje in mednarodno pravo Ministrstva za zunanje zadeve; mag.

gledamo na svetovne izzive, ki zadevajo tudi

Mojca Kambič, višja svetovalka z Direktorata za družino Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve nas, in ali bi želeli povedati svoje mnenje, ki bi se

in enake možnosti; ter Tin Kampl, direktor Urada Republike Slovenije za mladino. Zakaj ravno ti ga slišalo tudi v mednarodnih organizacijah.

predstavniki odločevalcev? Ministrstvo za zunanje zadeve se znotraj delovanja v zvezi s človekovimi

»Vsekakor nas svetovni izzivi zanimajo,« je bil

pravicami udejstvuje tudi na področju otrokovih pravic, predvsem v povezavi z izobraževanjem o enoglasen odgovor otrok, »o tem se nam zdi

otrokovih pravicah. Direktorat za družino Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake zelo pomembno razpravljati, a priložnosti za

možnosti je koordinator nastajajočega pomembnega dokumenta na področju otrokovih pravic –

izražanje mnenj o svetovnih problemih

Programa za otroke. V tem dokumentu bo eno od poglavij namenjeno tudi sodelovanju nimamo. Takšne priložnosti bi nam omogočile

(participaciji) otrok. Urad za mladino pa je organ v sestavi Ministrstva za izobraževanje, znanost in tudi pridobivanje širšega znanja, ki ga moramo

šport, ki je resorno ministrstvo, ko govorimo o izobraževanju za aktivno državljanstvo in participacijo.

prav tako imeti, saj smo državljani sveta.«

Tudi ta razprava je bila odprta vsem otrokom-udeležencem konference, da v njej aktivno sodelujejo s svojimi vprašanji in mnenji.

Kot prvo nas je zanimalo, ali naši odrasli sogovorniki pri svojem delu vključujejo tudi mlade. Odgovor ni bil preveč spodbuden, saj so vsi povedali, da mnenja otrok upoštevajo v manjši meri, čeprav se trudijo, da bi bilo drugače; a narava dela ne dopušča časa, da bi vključili posvetovanja z otroki.

Ob koncu naše razprave sta se nam v občinstvu pridružila dr. Jernej Pikalo, minister za Obenem pa so se strinjali, da morajo spoštovati njihova mnenja in jih jemati kot enakovredna izobraževanje, znanost in šport, ter mag. Ksenija Klampfer, ministrica za delo, družino, socialne mnenjem odraslih oz. jih je treba upoštevati v skladu z otrokovo starostjo in okoliščinami, v katerih je zadeve in enake možnosti, zato smo tudi njiju poprosili za mnenje o participaciji otrok. Strinjala sta bilo mnenje podano. S tem, ko na vseh ravneh odpiramo prostor za razpravo, ko se posvetujemo, ko se, da upoštevanje mnenj otrok prispeva k boljši končni rešitvi. Ministrica je dejala: »Naše vključujemo otroke in mlade v vse faze našega življenja, spreminjamo družbo na bolje.

ministrstvo je na podlagi Konvencije o otrokovih pravicah že pred leti prepoznalo pomen sodelovanja otrok in v ta namen smo prvi Program za otroke in mladino leta 2013 posodobili in vanj Na vprašanje, ali so kot mlajši kdaj imeli občutek, da niso slišani in upoštevani, ter kako so se ob tem prvič vključili poglavje o participaciji otrok. V analizi, ki jo zaključuje Inštitut RS za socialno varstvo, počutili, so se vsi trije predstavniki odločevalcev spomnili najmanj ene take izkušnje in tudi slabih so sodelavci Otroške opazovalnice zbrali pomembne informacije med otroki iz vse Slovenije, v občutkov, ki so s tem povezani. Občutek biti neslišan je neprijeten, za posameznika lahko tudi katerih ste nam posredovali veliko svojih pogledov in predlogov, ki jih lahko strnem v eno osnovno frustrirajoč. Vendar je pomembno imeti tudi takšno izkušnjo, takšen občutek zato, da se ne ugotovitev: sporočate nam, da sicer imate možnost izraziti svoje mnenje, zlasti v krogu družine in v sprijaznimo s tem, da sprememb ne vidimo, ne želimo, ne zaznavamo ali jih ne vidimo kot nujne.

šoli, ampak da niste slišani in upoštevani. V Programu za otroke 2020–2025, ki ga pripravljamo, Treba je biti vztrajen ter si prizadevati za spremembe in napredek. S spodbudo in malimi koraki bomo zato neposredno vključili vaša stališča in predloge na različnih področjih, za katera pridemo do želenega cilja. Kajti, problem motivacije za večjo participacijo je, da je povezana s ocenjujete, da so pomembna.«

strahom pred neuspehom. Iz občutka, da ne moreš veliko spremeniti, sledi pasivnost. Včasih so Minister Pikalo je izrazil zadovoljstvo, da otroke zanima aktivna participacija: »Več participacije potrebna tudi manj ambiciozna pričakovanja in posledično je lahko več uresničitev, ki dajo daje več kreativnega potenciala in zaradi tega smo vsi skupaj boljši. Kot skupnost lahko dobro motivacijo za naprej.

živimo le, če se pogovarjamo. Toda participacija ne pomeni le iti na volitve, ampak pomeni biti Predstavniki odločevalcev so pohvalili sposobnosti otrok-udeležencev za dialog in jih spodbudili, naj aktiven v različnih organizacijah in društvih. Na ministrstvu si prizadevamo, da pravica do vztrajajo. Nestrinjanje z mnenji odraslih kaže na kritično mišljenje. To pomeni imeti lastno mnenje, ga participacije ni le retorična.«

znati argumentirati, s tem pa se tudi razvijajo možnosti za soodločanje. Kritično razmišljanje vodi k aktivnemu državljanstvu. Pomembno je, da v praksi pridobimo določena znanja in izkušnje, ki nam v Če sem ob zaključku konference poudarila, da smo »otroci prepogosto dekoracija na dogodkih, se življenju pridejo najbolj prav. Mladi, ki so aktivni v različnih organizacijah, izkazujejo več kritičnosti v pa zgodi, da so tudi odrasli le dekoracija na naših dogodkih,« temu tokrat ni bilo tako. Predstavniki družbi, podajajo lastne pobude, lastne predloge in so že sedaj aktivni državljani.

odločevalcev so bili dejansko prisotni in so sodelovali, ker so sami v to privolili. Prav tako otroci. To pa je tudi eno od načel participacije: participacija je prostovoljna – nihče ne sme biti prisiljen v V razpravi so otroci izpostavili, da četudi so povabljeni k sodelovanju pri določenih zadevah, je le-to sodelovanje, če tega ne želi. Bili smo torej priča spoštljivemu medgeneracijskemu povezovanju, bolj navidezno, kar pa se jim ne zdi prav, ker nočejo biti le dekoracija. Povedali so še: »Če nam daste dialogu in primeru smiselnega sodelovanja ('meaningful participation'), ki bi ga veljalo uporabiti v različnih strukturah, od lokalne do nacionalne ravni.

1 Glej stran 12

26

27



»Kaj otroci in mladi za okrepitev

participacije pričakujemo od odločevalcev?«

vedeti, da smo slišani, bomo govorili«. Predstavniki odločevalcev so sprejeli to kritiko in poudarili, da o participaciji lahko govorimo šele takrat, ko mladi sami podajo pobude, ko sorazpravljajo oz.

Vodena razprava med otroki in odločevalci

soodločajo, kako bodo te pobude obravnavane, in ne, kadar so otroci le predmet v politični retoriki.

Poročilo zapisala Edvina Dedić , povezovalka razprave

1



Prav tako so se strinjali, da mora participacija biti vključujoča za vse, da ne smemo izključevati manjšin. Tistim ljudem, ki jih je manj, ki jih je težko vključiti v pogovor (pripadniki različnih narodnosti, veroizpovedi, migranti, itd.) in ki jim najmanjkrat namenimo glas, je treba omogočiti enake možnosti Naša druga razprava na konferenci je bila namenjena izmenjavi mnenj med otroki in predstavniki za participacijo. To je naloga države.

odločevalcev. Tako so se otrokom-razpravljavcem – Katji, Tjašu, Sari, Niku in Neži – pridružili Nina Lenardič Purkart, ministrska svetovalka v Sektorju za človekove pravice na Direktoratu za Odločevalce pa je zanimalo, kako otroci

multilateralo, mednarodno sodelovanje in mednarodno pravo Ministrstva za zunanje zadeve; mag.

gledamo na svetovne izzive, ki zadevajo tudi

Mojca Kambič, višja svetovalka z Direktorata za družino Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve nas, in ali bi želeli povedati svoje mnenje, ki bi se

in enake možnosti; ter Tin Kampl, direktor Urada Republike Slovenije za mladino. Zakaj ravno ti ga slišalo tudi v mednarodnih organizacijah.

predstavniki odločevalcev? Ministrstvo za zunanje zadeve se znotraj delovanja v zvezi s človekovimi

»Vsekakor nas svetovni izzivi zanimajo,« je bil

pravicami udejstvuje tudi na področju otrokovih pravic, predvsem v povezavi z izobraževanjem o enoglasen odgovor otrok, »o tem se nam zdi

otrokovih pravicah. Direktorat za družino Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake zelo pomembno razpravljati, a priložnosti za

možnosti je koordinator nastajajočega pomembnega dokumenta na področju otrokovih pravic –

izražanje mnenj o svetovnih problemih

Programa za otroke. V tem dokumentu bo eno od poglavij namenjeno tudi sodelovanju nimamo. Takšne priložnosti bi nam omogočile

(participaciji) otrok. Urad za mladino pa je organ v sestavi Ministrstva za izobraževanje, znanost in tudi pridobivanje širšega znanja, ki ga moramo

šport, ki je resorno ministrstvo, ko govorimo o izobraževanju za aktivno državljanstvo in participacijo.

prav tako imeti, saj smo državljani sveta.«

Tudi ta razprava je bila odprta vsem otrokom-udeležencem konference, da v njej aktivno sodelujejo s svojimi vprašanji in mnenji.

Kot prvo nas je zanimalo, ali naši odrasli sogovorniki pri svojem delu vključujejo tudi mlade. Odgovor ni bil preveč spodbuden, saj so vsi povedali, da mnenja otrok upoštevajo v manjši meri, čeprav se trudijo, da bi bilo drugače; a narava dela ne dopušča časa, da bi vključili posvetovanja z otroki.

Ob koncu naše razprave sta se nam v občinstvu pridružila dr. Jernej Pikalo, minister za Obenem pa so se strinjali, da morajo spoštovati njihova mnenja in jih jemati kot enakovredna izobraževanje, znanost in šport, ter mag. Ksenija Klampfer, ministrica za delo, družino, socialne mnenjem odraslih oz. jih je treba upoštevati v skladu z otrokovo starostjo in okoliščinami, v katerih je zadeve in enake možnosti, zato smo tudi njiju poprosili za mnenje o participaciji otrok. Strinjala sta bilo mnenje podano. S tem, ko na vseh ravneh odpiramo prostor za razpravo, ko se posvetujemo, ko se, da upoštevanje mnenj otrok prispeva k boljši končni rešitvi. Ministrica je dejala: »Naše vključujemo otroke in mlade v vse faze našega življenja, spreminjamo družbo na bolje.

ministrstvo je na podlagi Konvencije o otrokovih pravicah že pred leti prepoznalo pomen sodelovanja otrok in v ta namen smo prvi Program za otroke in mladino leta 2013 posodobili in vanj Na vprašanje, ali so kot mlajši kdaj imeli občutek, da niso slišani in upoštevani, ter kako so se ob tem prvič vključili poglavje o participaciji otrok. V analizi, ki jo zaključuje Inštitut RS za socialno varstvo, počutili, so se vsi trije predstavniki odločevalcev spomnili najmanj ene take izkušnje in tudi slabih so sodelavci Otroške opazovalnice zbrali pomembne informacije med otroki iz vse Slovenije, v občutkov, ki so s tem povezani. Občutek biti neslišan je neprijeten, za posameznika lahko tudi katerih ste nam posredovali veliko svojih pogledov in predlogov, ki jih lahko strnem v eno osnovno frustrirajoč. Vendar je pomembno imeti tudi takšno izkušnjo, takšen občutek zato, da se ne ugotovitev: sporočate nam, da sicer imate možnost izraziti svoje mnenje, zlasti v krogu družine in v sprijaznimo s tem, da sprememb ne vidimo, ne želimo, ne zaznavamo ali jih ne vidimo kot nujne.

šoli, ampak da niste slišani in upoštevani. V Programu za otroke 2020–2025, ki ga pripravljamo, Treba je biti vztrajen ter si prizadevati za spremembe in napredek. S spodbudo in malimi koraki bomo zato neposredno vključili vaša stališča in predloge na različnih področjih, za katera pridemo do želenega cilja. Kajti, problem motivacije za večjo participacijo je, da je povezana s ocenjujete, da so pomembna.«

strahom pred neuspehom. Iz občutka, da ne moreš veliko spremeniti, sledi pasivnost. Včasih so Minister Pikalo je izrazil zadovoljstvo, da otroke zanima aktivna participacija: »Več participacije potrebna tudi manj ambiciozna pričakovanja in posledično je lahko več uresničitev, ki dajo daje več kreativnega potenciala in zaradi tega smo vsi skupaj boljši. Kot skupnost lahko dobro motivacijo za naprej.

živimo le, če se pogovarjamo. Toda participacija ne pomeni le iti na volitve, ampak pomeni biti Predstavniki odločevalcev so pohvalili sposobnosti otrok-udeležencev za dialog in jih spodbudili, naj aktiven v različnih organizacijah in društvih. Na ministrstvu si prizadevamo, da pravica do vztrajajo. Nestrinjanje z mnenji odraslih kaže na kritično mišljenje. To pomeni imeti lastno mnenje, ga participacije ni le retorična.«

znati argumentirati, s tem pa se tudi razvijajo možnosti za soodločanje. Kritično razmišljanje vodi k aktivnemu državljanstvu. Pomembno je, da v praksi pridobimo določena znanja in izkušnje, ki nam v Če sem ob zaključku konference poudarila, da smo »otroci prepogosto dekoracija na dogodkih, se življenju pridejo najbolj prav. Mladi, ki so aktivni v različnih organizacijah, izkazujejo več kritičnosti v pa zgodi, da so tudi odrasli le dekoracija na naših dogodkih,« temu tokrat ni bilo tako. Predstavniki družbi, podajajo lastne pobude, lastne predloge in so že sedaj aktivni državljani.

odločevalcev so bili dejansko prisotni in so sodelovali, ker so sami v to privolili. Prav tako otroci. To pa je tudi eno od načel participacije: participacija je prostovoljna – nihče ne sme biti prisiljen v V razpravi so otroci izpostavili, da četudi so povabljeni k sodelovanju pri določenih zadevah, je le-to sodelovanje, če tega ne želi. Bili smo torej priča spoštljivemu medgeneracijskemu povezovanju, bolj navidezno, kar pa se jim ne zdi prav, ker nočejo biti le dekoracija. Povedali so še: »Če nam daste dialogu in primeru smiselnega sodelovanja ('meaningful participation'), ki bi ga veljalo uporabiti v različnih strukturah, od lokalne do nacionalne ravni.

1 Glej stran 12

26

27





Pismo o sodelovanju na podrocju participacije otrok

v

Podpisovanje pisma o sodelovanju

na podrocju participacije otrok

v

Uresničevanje pravice otrok do participacije ni mogoče brez sodelovanja pristojnih v državi, ki oblikujejo ključne politike tudi na področju življenja otrok. Zato je bilo na pobudo ZPMS v okviru konference Državljani prihodnosti podpisano pismo o sodelovanju med Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Nacionalnim odborom za Otroške parlamente in Zvezo prijateljev mladine Slovenije. Sopodpisniki pisma so se zavezali, da bodo v skladu z možnostmi sodelovali pri razvoju in implementaciji participacije otrok v zadevah, ki se jih tičejo in so zanje pomembne, ter uresničevali cilje Konvencije o otrokovih pravicah v skladu s svojimi pristojnostmi.

28

29





Pismo o sodelovanju na podrocju participacije otrok

v

Podpisovanje pisma o sodelovanju

na podrocju participacije otrok

v

Uresničevanje pravice otrok do participacije ni mogoče brez sodelovanja pristojnih v državi, ki oblikujejo ključne politike tudi na področju življenja otrok. Zato je bilo na pobudo ZPMS v okviru konference Državljani prihodnosti podpisano pismo o sodelovanju med Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Nacionalnim odborom za Otroške parlamente in Zvezo prijateljev mladine Slovenije. Sopodpisniki pisma so se zavezali, da bodo v skladu z možnostmi sodelovali pri razvoju in implementaciji participacije otrok v zadevah, ki se jih tičejo in so zanje pomembne, ter uresničevali cilje Konvencije o otrokovih pravicah v skladu s svojimi pristojnostmi.

28

29

Ob 30. obletnici sprejema Konvencije

OZN o otrokovih pravicah

Dr. Alenka Šelih

dr. Alenka Šelih je zaslužna profesorica za kazensko pravo in kriminologijo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Je redna članica Slovenske akademije znanos in umetnos . Njeno znanstveno delo sega na področje kazenskega prava, zlas sankcij in mladoletniškega kazenskega prava, na sistem kaznovalnega prava, zlas prava o prekrških, človekovih pravic in na področje kriminologije. V slovenskem pravnem okolju je prva opozorila na problem žrtev kaznivega dejanja, na vprašanje kazenskopravnega varstva zasebnos , na otrokove pravice, zlas na problem nasilja nad otroki. Je prejemnica številnih priznanj in odlikovanj, med njimi tudi zlatega reda za zasluge pri znanstveno raziskovalnem delu. Je častna občanka mesta Ljubljane.

Konvencija OZN o otrokovih pravicah (KOP) med mednarodno pravnimi dokumenti OZN velja za eno tistih, ki jo je v zelo kratkem času ratificiralo največ držav. V veljavi je trideset let, kar je tako 30 let K

dolga doba, da je danes že mogoče ugotavljati njene učinke na položaj otrok v posameznih onvencije

državah in seveda tudi globalno.

o otrokovih pravicah

Začetki prizadevanj za posebno varstvo otrok in njihovih pravic segajo že v dvajseta leta dvajsetega stoletja. Vendar je moralo preteči še mnogo časa, v katerem so bile pravice otrok hudo kršene (zlasti zaradi vojn), preden je bilo na mednarodnopravni ravni dovolj politične volje za sprejem pravno obvezujočega dokumenta, ki bo države podpisnice pravno zavezal k spoštovanju, varstvu in zagotavljanju pravic te najbolj ranljive skupine prebivalstva, za katero radi rečemo, da predstavlja našo bodočnost.

Razlagalci KOP so že na samem začetku veljavnosti konvencije opozarjali, da temelji na treh P-jih: angl. Participation – Protection – Provision, pozneje pa so temu dodali še četrti P – angl. Prevention.

Gre torej za sodelovanje, varstvo, zagotavljanje in preprečevanje. Te štiri oznake kažejo štiri temeljne, dopolnjujoče se pristope k otrokovim pravicam. Izražajo temeljne načine zagotavljanja teh pravic:

otrok mora imeti svoj glas v odločitvah, ki ga zadevajo;

odrasli (starši, družina, državni organi, nevladne organizacije) morajo zagotoviti, da ni diskriminiran, preprečiti kakršno koli izkoriščanje in zadostiti njegove vitalne potrebe; vsi odrasli morajo preprečevati, da bi se otrok znašel v položaju, v katerem bi lahko utrpel škodo; ter

državni in drugi organi morajo zagotoviti pomoč in podporo otrokom pri uresničevanju otrokovih pravic.

Eden izmed pomembnih dosežkov konvencije je tudi, da obravnava otroka kot subjekt pravic in ne kot objekt.

Do uveljavitve te konvencije so bile pravice otrok le predmet nacionalnih zakonodaj in odločanja v posameznih primerih na podlagi teh zakonodaj. Po njenem sprejetju so te pravice dobile bistveno višji status. KOP je namreč s svojimi pravili predpisala obvezne standarde za določanje in uresničevanje posameznih otrokovih pravic na nacionalni ravni, tako pa prispevala k poenotenju ravni in kakovosti teh pravic v posameznih državah.

30

31

Ob 30. obletnici sprejema Konvencije

OZN o otrokovih pravicah

Dr. Alenka Šelih

dr. Alenka Šelih je zaslužna profesorica za kazensko pravo in kriminologijo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Je redna članica Slovenske akademije znanos in umetnos . Njeno znanstveno delo sega na področje kazenskega prava, zlas sankcij in mladoletniškega kazenskega prava, na sistem kaznovalnega prava, zlas prava o prekrških, človekovih pravic in na področje kriminologije. V slovenskem pravnem okolju je prva opozorila na problem žrtev kaznivega dejanja, na vprašanje kazenskopravnega varstva zasebnos , na otrokove pravice, zlas na problem nasilja nad otroki. Je prejemnica številnih priznanj in odlikovanj, med njimi tudi zlatega reda za zasluge pri znanstveno raziskovalnem delu. Je častna občanka mesta Ljubljane.

Konvencija OZN o otrokovih pravicah (KOP) med mednarodno pravnimi dokumenti OZN velja za eno tistih, ki jo je v zelo kratkem času ratificiralo največ držav. V veljavi je trideset let, kar je tako 30 let K

dolga doba, da je danes že mogoče ugotavljati njene učinke na položaj otrok v posameznih onvencije

državah in seveda tudi globalno.

o otrokovih pravicah

Začetki prizadevanj za posebno varstvo otrok in njihovih pravic segajo že v dvajseta leta dvajsetega stoletja. Vendar je moralo preteči še mnogo časa, v katerem so bile pravice otrok hudo kršene (zlasti zaradi vojn), preden je bilo na mednarodnopravni ravni dovolj politične volje za sprejem pravno obvezujočega dokumenta, ki bo države podpisnice pravno zavezal k spoštovanju, varstvu in zagotavljanju pravic te najbolj ranljive skupine prebivalstva, za katero radi rečemo, da predstavlja našo bodočnost.

Razlagalci KOP so že na samem začetku veljavnosti konvencije opozarjali, da temelji na treh P-jih: angl. Participation – Protection – Provision, pozneje pa so temu dodali še četrti P – angl. Prevention.

Gre torej za sodelovanje, varstvo, zagotavljanje in preprečevanje. Te štiri oznake kažejo štiri temeljne, dopolnjujoče se pristope k otrokovim pravicam. Izražajo temeljne načine zagotavljanja teh pravic:

otrok mora imeti svoj glas v odločitvah, ki ga zadevajo;

odrasli (starši, družina, državni organi, nevladne organizacije) morajo zagotoviti, da ni diskriminiran, preprečiti kakršno koli izkoriščanje in zadostiti njegove vitalne potrebe; vsi odrasli morajo preprečevati, da bi se otrok znašel v položaju, v katerem bi lahko utrpel škodo; ter

državni in drugi organi morajo zagotoviti pomoč in podporo otrokom pri uresničevanju otrokovih pravic.

Eden izmed pomembnih dosežkov konvencije je tudi, da obravnava otroka kot subjekt pravic in ne kot objekt.

Do uveljavitve te konvencije so bile pravice otrok le predmet nacionalnih zakonodaj in odločanja v posameznih primerih na podlagi teh zakonodaj. Po njenem sprejetju so te pravice dobile bistveno višji status. KOP je namreč s svojimi pravili predpisala obvezne standarde za določanje in uresničevanje posameznih otrokovih pravic na nacionalni ravni, tako pa prispevala k poenotenju ravni in kakovosti teh pravic v posameznih državah.

30

31





Če pogledamo položaj otrok v Sloveniji, ugotovimo, da država s svojo zdravstveno, šolsko in socialno politiko v glavnem primerno zagotavlja temeljne, tako rekoč, preživetvene pravice otrok.

Na marsikatero rešitev smo v Sloveniji lahko ponosni: umrljivost novorojenčkov je ena najnižjih na 1997

svetu; zdravstvena oskrba otrok je v celoti gledano dobra; predšolsko varstvo otrok je dobro urejeno; možnosti za šolanje otrok so zagotovljene. A ob teh pozitivnih dosežkih obstaja tudi tisti znameniti 'vendar pa' … Vendar pa te pravice ne veljajo za vse skupine otrok v enakem obsegu.

Otroci iz različnih manjšin, kot so na primer Romi, otroci s posebnimi potrebami, otroci-begunci, niso deležni teh pravic v enakem obsegu kot njihovi vrstniki, ki niso pripadniki teh manjšin. Na te pomanjkljivosti in kršitve pravic teh skupin otrok opozarja Slovenijo Odbor za otrokove pravice v vsakem svojem odzivu na poročilo, ki ga je Slovenija dolžna predložiti v določenih časovnih terminih.

Končno, a ne nazadnje, je slovenska javnost pogosto obveščena o revščini, v kateri živi preveč slovenskih otrok, kar je v zadnjih letih, zlasti po izbruhu ekonomske krize pred desetimi leti, postalo tragična zgodba, na katero pogosto opozarjajo tudi predstavniki ZPMS. Kar zadeva otroke s posebnimi potrebami, že KOP, še bolj pa Konvencija OZN o pravicah invalidov, zahteva vključitev (inkluzijo) teh otrok v vse oblike življenja, v vrtce, šole, na delovna mesta. Inkluzija v šolski sistem je sicer v precejšnji meri zagotovljena za nekatere skupine otrok s posebnimi potrebami (gibalno ovirane, slepe in slabovidne, gluhe, gluhoneme in naglušne, otroke z učnimi primanjkljaji), bistveno slabši pa je položaj otrok z motnjami vedenja in osebnosti, otrok z motnjo v duševnem razvoju in 1989

avtističnih otrok. Večina otrok v teh skupinah se izobražuje in šola v posebnih institucijah, ali pa se v večinskih institucijah srečuje z velikimi izzivi. Podobno velja tudi za otroke-begunce.

Konvencija od svoje uveljavitve dalje ni razočarala svojih zagovornikov. Njen vpliv v celoti je sicer težko oceniti, saj bi to zahtevalo izjemno obširno delo. A nobenega dvoma ni, da je KOP kot pravni dokument imel velik vpliv na nacionalne zakonodaje ter posredno na položaj otrok in njihovih pravic v svetu. Ob tem je pomembno zlasti, da se je v tem času položaj otrok po vsem svetu bistveno izboljšal: vrsta kazalnikov kaže, da se je izboljšalo tako zdravstveno stanje otrok kot 2009

njihovo šolanje ter da so njihove možnosti za preživetje in kakovostno življenje večje, kot so bile pred tridesetimi leti.

V okviru konvencije kot nadzorni organ deluje Odbor za otrokove pravice. S svojimi mnenji, ki jih izdaja na poročila posameznih držav, in zlasti tudi s svojimi splošnejšimi stališči, pomembno vpliva na nacionalne zakonodaje in tudi na to, da se kršitve otrokovih pravic prav konkretno obravnavajo.

V svojih odzivih na poročila držav o stanju otrokovih pravic Odbor konkretno navaja pomanjkljivosti in morebitne kršitve ter zahteva njihovo izboljšanje ali odpravo. Kot primer naj navedem, da ta odbor Slovenijo vedno znova opozarja na slabše varstvo pravic različnih ranljivih skupin otrok, predvsem otrok s posebnimi potrebami in romskih otrok, zadnji odziv pa opozarja tudi na možnost povečanega tveganja revščine otrok v Sloveniji.

Ob tej pozitivni oceni pa obstaja seveda tudi temnejša plat: tudi po uveljavitvi KOP so bili otroci zelo pogoste žrtve v vseh konfliktih, ki so jih sprožili odrasli. Po letu 1989 smo bili – in smo še – priče 2002

številnim vojnim konfliktom, v katerih so otroci najtežje in tudi najbolj nedolžne žrtve. V teh tridesetih letih so nas prepogosto pretresle fotografije poškodovanih, izmaličenih, prestrašenih, trpečih otrok, da bi lahko te kršitve najbolj elementarnih otrokovih pravic, pravice do nedotakljivosti življenja, spregledali. In ne le to, prav kmalu po sprejetju konvencije smo bili neposredno soočeni s takimi kršitvami doma in v svoji najbližji okolici.

32

33





Če pogledamo položaj otrok v Sloveniji, ugotovimo, da država s svojo zdravstveno, šolsko in socialno politiko v glavnem primerno zagotavlja temeljne, tako rekoč, preživetvene pravice otrok.

Na marsikatero rešitev smo v Sloveniji lahko ponosni: umrljivost novorojenčkov je ena najnižjih na 1997

svetu; zdravstvena oskrba otrok je v celoti gledano dobra; predšolsko varstvo otrok je dobro urejeno; možnosti za šolanje otrok so zagotovljene. A ob teh pozitivnih dosežkih obstaja tudi tisti znameniti 'vendar pa' … Vendar pa te pravice ne veljajo za vse skupine otrok v enakem obsegu.

Otroci iz različnih manjšin, kot so na primer Romi, otroci s posebnimi potrebami, otroci-begunci, niso deležni teh pravic v enakem obsegu kot njihovi vrstniki, ki niso pripadniki teh manjšin. Na te pomanjkljivosti in kršitve pravic teh skupin otrok opozarja Slovenijo Odbor za otrokove pravice v vsakem svojem odzivu na poročilo, ki ga je Slovenija dolžna predložiti v določenih časovnih terminih.

Končno, a ne nazadnje, je slovenska javnost pogosto obveščena o revščini, v kateri živi preveč slovenskih otrok, kar je v zadnjih letih, zlasti po izbruhu ekonomske krize pred desetimi leti, postalo tragična zgodba, na katero pogosto opozarjajo tudi predstavniki ZPMS. Kar zadeva otroke s posebnimi potrebami, že KOP, še bolj pa Konvencija OZN o pravicah invalidov, zahteva vključitev (inkluzijo) teh otrok v vse oblike življenja, v vrtce, šole, na delovna mesta. Inkluzija v šolski sistem je sicer v precejšnji meri zagotovljena za nekatere skupine otrok s posebnimi potrebami (gibalno ovirane, slepe in slabovidne, gluhe, gluhoneme in naglušne, otroke z učnimi primanjkljaji), bistveno slabši pa je položaj otrok z motnjami vedenja in osebnosti, otrok z motnjo v duševnem razvoju in 1989

avtističnih otrok. Večina otrok v teh skupinah se izobražuje in šola v posebnih institucijah, ali pa se v večinskih institucijah srečuje z velikimi izzivi. Podobno velja tudi za otroke-begunce.

Konvencija od svoje uveljavitve dalje ni razočarala svojih zagovornikov. Njen vpliv v celoti je sicer težko oceniti, saj bi to zahtevalo izjemno obširno delo. A nobenega dvoma ni, da je KOP kot pravni dokument imel velik vpliv na nacionalne zakonodaje ter posredno na položaj otrok in njihovih pravic v svetu. Ob tem je pomembno zlasti, da se je v tem času položaj otrok po vsem svetu bistveno izboljšal: vrsta kazalnikov kaže, da se je izboljšalo tako zdravstveno stanje otrok kot 2009

njihovo šolanje ter da so njihove možnosti za preživetje in kakovostno življenje večje, kot so bile pred tridesetimi leti.

V okviru konvencije kot nadzorni organ deluje Odbor za otrokove pravice. S svojimi mnenji, ki jih izdaja na poročila posameznih držav, in zlasti tudi s svojimi splošnejšimi stališči, pomembno vpliva na nacionalne zakonodaje in tudi na to, da se kršitve otrokovih pravic prav konkretno obravnavajo.

V svojih odzivih na poročila držav o stanju otrokovih pravic Odbor konkretno navaja pomanjkljivosti in morebitne kršitve ter zahteva njihovo izboljšanje ali odpravo. Kot primer naj navedem, da ta odbor Slovenijo vedno znova opozarja na slabše varstvo pravic različnih ranljivih skupin otrok, predvsem otrok s posebnimi potrebami in romskih otrok, zadnji odziv pa opozarja tudi na možnost povečanega tveganja revščine otrok v Sloveniji.

Ob tej pozitivni oceni pa obstaja seveda tudi temnejša plat: tudi po uveljavitvi KOP so bili otroci zelo pogoste žrtve v vseh konfliktih, ki so jih sprožili odrasli. Po letu 1989 smo bili – in smo še – priče 2002

številnim vojnim konfliktom, v katerih so otroci najtežje in tudi najbolj nedolžne žrtve. V teh tridesetih letih so nas prepogosto pretresle fotografije poškodovanih, izmaličenih, prestrašenih, trpečih otrok, da bi lahko te kršitve najbolj elementarnih otrokovih pravic, pravice do nedotakljivosti življenja, spregledali. In ne le to, prav kmalu po sprejetju konvencije smo bili neposredno soočeni s takimi kršitvami doma in v svoji najbližji okolici.

32

33





Moje


razmišljanje

Filip, Maribor

Vito, Osrednja Slovenija

Poseben problem predstavljajo tudi participativne pravice otrok, tisti prvi P (participation) iz Konvencije o otrokovih pravicah. Tu gre za pravico otrok do glasu, svobode misli, združevanja in vere. Pri teh pravicah KOP obravnava otroka kot subjekt, vendar določa različne omejevalne pogoje. Tako je pravica do svobodnega glasu zajamčena le, ko je otrok s

' posoben oblikovati lastna mnenja ;

' pri svobodi vere pa

je omejena s tem, da s

' tarši pri uveljavljanju te pravice otroka usmerjajo na način, prilagojen njegovim zmožnostim .

' Prav ko gre za izvrševanje teh participativnih pravic otrok, so zato zelo pomembne take dejavnosti kot je delo Otroških parlamentov, kjer lahko pridejo tudi do izraza resnične zamisli, predlogi, želje in pričakovanja otrok.

V času, ko je začela veljati KOP, je v Sloveniji prišlo do precejšnjega dviga pravic otrok. Poleg že naštetih 2019

velja omeniti še prepoved telesnega kaznovanja otrok; uvedbo instituta zagovornika otroka; povečanje občutljivosti za probleme ranljivih skupin otrok; razširitev sistema SOS telefona; opozarjanje na medvrstniško nasilje in številne druge. Toda zagotavljanje pravic otrok je – podobno kot številna druga vprašanja zagotavljanja dobrobiti ljudi – problem, ki bo vedno prisoten; vedno se bodo pojavljali problemi, vedno bodo mogoča izboljšanja, in žal, tudi poslabšanja. A ob 30. obletnici sprejema in uveljavitve KOP, tega pomembnega mednarodno pravnega instrumenta za varstvo otrokovih pravic, smemo biti kljub obstoječim odprtim problemom z doseženim tudi vsaj malce zadovoljni.

34

35





Moje


razmišljanje

Filip, Maribor

Vito, Osrednja Slovenija

Poseben problem predstavljajo tudi participativne pravice otrok, tisti prvi P (participation) iz Konvencije o otrokovih pravicah. Tu gre za pravico otrok do glasu, svobode misli, združevanja in vere. Pri teh pravicah KOP obravnava otroka kot subjekt, vendar določa različne omejevalne pogoje. Tako je pravica do svobodnega glasu zajamčena le, ko je otrok s

' posoben oblikovati lastna mnenja ;

' pri svobodi vere pa

je omejena s tem, da s

' tarši pri uveljavljanju te pravice otroka usmerjajo na način, prilagojen njegovim zmožnostim .

' Prav ko gre za izvrševanje teh participativnih pravic otrok, so zato zelo pomembne take dejavnosti kot je delo Otroških parlamentov, kjer lahko pridejo tudi do izraza resnične zamisli, predlogi, želje in pričakovanja otrok.

V času, ko je začela veljati KOP, je v Sloveniji prišlo do precejšnjega dviga pravic otrok. Poleg že naštetih 2019

velja omeniti še prepoved telesnega kaznovanja otrok; uvedbo instituta zagovornika otroka; povečanje občutljivosti za probleme ranljivih skupin otrok; razširitev sistema SOS telefona; opozarjanje na medvrstniško nasilje in številne druge. Toda zagotavljanje pravic otrok je – podobno kot številna druga vprašanja zagotavljanja dobrobiti ljudi – problem, ki bo vedno prisoten; vedno se bodo pojavljali problemi, vedno bodo mogoča izboljšanja, in žal, tudi poslabšanja. A ob 30. obletnici sprejema in uveljavitve KOP, tega pomembnega mednarodno pravnega instrumenta za varstvo otrokovih pravic, smemo biti kljub obstoječim odprtim problemom z doseženim tudi vsaj malce zadovoljni.

34

35





36

37





36

37



30 let programa

Otroški parlamenti

38

39



30 let programa

Otroški parlamenti

38

39

Kako se je za

Kako se je začelo ...

čelo ...

predlogov, na medsebojnih srečanjih z odločevalci, strokovnjaki javnimi delavci Liana Kalčina1

in predstavniki institucij. In prav ta sklep je omogočal, da smo z organizacijo konferenc, srečanj, otroških parlamentov v ZPMS nadaljevali tudi po osamosvojitvi.

2

Iz dokumentarnega gradiva Zveze prijateljev mladine Slovenije je v osnutku programa ZPMS za leto 1990 mogoče razbrati prvo omembo besedne zveze 'otroški parlament'. Zapisano je bilo: Odgovornost za področje participacije, sodelovanja otrok v družbi je v okviru

»Predlagamo, da razmislimo o otroškem parlamentu, ki je lahko nadomestek raznim konferencam.

ZPMS januarja leta 1989 prevzela Komisija za otrokove pravice. Vse priprave na Otroške parlamente naj bi imeli tudi po občinah…«.

prvo srečanje otrok, osnovnošolskih učencev, sem osebno zasnovala in vodila, ob podpori in izjemni odprtosti za programske novosti takratnega predsednika Pionirsko

Omenjene 'razne konference' se nanašajo na pionirske tematske, problemske ZPMS Nika Žibreta, predsednika zadnjega Sveta Zveze pionirjev Slovenije in samoupravljanje konference, ki so potekale že od leta 1981. V zgodovini delovanja pionirske podpredsednika ZPMS Borisa Zupančiča, podpredsednice ZPMS Ive Devetak in kot temelj

organizacije je bilo namreč nenehno poudarjeno načelo sodelovanja generalne sekretarke ZPMS Ivanke Mali. V vabilu na prvi otroški parlament je bilo sodelovanja

otrok/pionirjev pri oblikovanju, vodenju in izvajanju programov (pionirsko zapisano, da bo v Skupščini SRS potekalo 'srečanje otrok'. Priznati moram, da v otrok

samoupravljanje). Da bi, poleg načelnih prizadevanj za večjo vlogo otrok v ZPMS takrat nismo imeli poguma zapisati, da bo to 'srečanje otrok' pravzaprav pionirski organizaciji in v družbi, tudi v praksi omogočili pionirjem izraziti mnenja prvi otroški parlament. Pomankanje poguma je izviralo iz dejstva, da so nekateri in predloge, smo se odločili jim prisluhniti tudi v Svetu Zveze pionirjev Slovenije.

'politični krogi' v izjemno reformističnem času zahtevali ukinitev ZPMS, Kot strokovna sodelavka Zveze prijateljev mladine Slovenije na področju dela najstarejše nevladne organizacije za dobrobit otrok, mladostnikov in družin, češ pionirske organizacije, navdahnjena s kritično obravnavo takratne družbene da gre za organizacijo, ki je le podaljšana roka starih političnih struktur.

stvarnosti, ki je prevevala Zvezo socialistične mladine Slovenije (ZSMS), v kateri sem bila tudi aktivna, sem s sodelavci iskala poti za posodobitev dela ZPMS.

Zahvaljujoč mreži društev in občinskih zvez prijateljev mladine ter njihovim Sklicujoč se na načela večje vloge otrok v pionirski organizaciji in v družbi, smo se predsednicam in predsednikom ter sekretarkam in sekretarjem smo uspeli odločili, da otrokom/pionirjem omogočimo, da povedo, kaj si o čem mislijo.

prepričati vodstva osnovnih šol, da nadaljujemo z obliko izobraževanja za Priznam, ni bilo lahko, vendar niti slutili nismo, kako izjemno subverzivno, aktivno državljanstvo kot eno od dobrih praks iz preteklosti. Bojazen, da skuša prevratno moč je ta zamisel imela v naslednjih letih.

ZPMS v novi preobleki nadaljevati z ideološko doktrino socialistične družbe in indoktrinacijo šolajoče mladine s skupkom zgodovinsko preseženih vrednot in Svet Zveze pionirjev Slovenije in predsedstvo ZPMS sta sprejela odločitev, da prepričanj, je bila namreč zelo velika.

aprila 1981 organiziramo prvo pionirsko problemsko konferenco na temo Kako pionir ohranja in razvija revolucionarne tradicije. To je bilo po Titovi smrti, ko so Dejstvo je, da je prvi otroški parlament zasedal v času osamosvojitvenih bila vprašanja prihodnosti družbe izjemno aktualna. Soočeni smo bili z prizadevanj in da je le dva meseca po njem (23. decembra 1990) potekal plebiscit zahtevami po nadaljevanju 'Titove poti' ter hkratnim naraščanjem kritičnega o osamosvojitvi Slovenije. Zato je treba posebej izpostaviti imena tistih, ki so v odnosa do togosti nekaterih vsebin s področja ohranjanja revolucionarnih vseh slovenskih regijah opravili največje delo in jih lahko, poleg sodelujočih tradicij. Žal ne obstajajo tonski zapisi konference, ki bi pokazali, da je bila mentorjev in ravnateljev takratnih osnovnih šol, imenujemo pionirji otroških kritičnost otrok večja, kakor smo kasneje odrasli zapisali in si priznali. Ob parlamentov pri nas. Spodbudili so ravnatelje in mentorje, da so pripravili

priznavanju pomena sodelovanja, danes bi rekli participacije otrok, pa so pogovore, prve otroške parlamente v osnovnih šolah na temo Otrokom zdravo in nekateri zahtevali ukinitev teh pogovorov. Nemalo truda je bilo potrebnega, da varno okolje, organizirali prve občinske otroške parlamente ter skupaj z lokalnimi smo tematske, problemske pionirske konference v naslednjih letih ohranili in z skupnostmi, šolami, starši in mentorji opravili vse potrebno za prihod prvih vso spretnostjo vozili slalom med zapovedanimi in novimi vsebinami ter mladih parlamentarcev v dvorano takratne Skupščine Republike Slovenije. To so metodami dela takratne organizacije otrok in mladine.

bili Angela Podlesek – Obalno-kraška regija, Iva Devetak – Goriška regija, Ana Bizjak – Ajdovščina z Vipavo, Franc Kržan – Gorenjska, Albina Sršen – Jesenice, 3

ZPMS nadaljuje Tematske konference so potekale med leti 1981 in 1989 . Na zadnji, sedmi Romana Savnik – Ljubljana z okolico, Marija Lavrenčič – Notranjska, Ana Zupančič z razvojem

republiški pionirski konferenci, so leta 1989 v Mariboru pionirji razpravljali o svoji

– Zasavje, Kristina Kovač – Velenje z okolico, Vida Ban – Posavje, Ivanka Komprej –

sodelovanja,

organizaciji. Njihove razprave in predlogi so prispevali k temu, da je Skupščina Koroška, Majda Struc in Irena Dajčman – Maribor z okolico, Dragica Poznič – Celje participacije

ZPMS kot mentorska in domicilna organizacija 24. aprila 1990 sklenila, da v z okolico, Bojan Nemec in Dušan Zagorc – Pomurje, Vladka Škof – Bela Krajina, otrok

Sloveniji ukine pionirsko organizacijo. ZPMS je tako bila prva organizacija v Janez Pavlin – Dolenjska.

nekdanji skupni državi Jugoslaviji (in drugih državah vzhodnega bloka), ki je, po argumentirani razpravi in brez direktive od zunaj, ukinila obstoj in delovanje pionirske organizacije. Hkrati je ZPMS sprejela sklep, da bo tudi v prihodnje omogočala otrokom javno izražanje in uresničevanje interesov, potreb in 1 Glej stran 14

2 Informacije ZPMS, štev. 6/1989

3 Več v Zborniku 60 let za dobro otrok 1953–2013, ZPMS, Ljubljana, 2013, str. 116 –118

40

41

Kako se je za

Kako se je začelo ...

čelo ...

predlogov, na medsebojnih srečanjih z odločevalci, strokovnjaki javnimi delavci Liana Kalčina1

in predstavniki institucij. In prav ta sklep je omogočal, da smo z organizacijo konferenc, srečanj, otroških parlamentov v ZPMS nadaljevali tudi po osamosvojitvi.

2

Iz dokumentarnega gradiva Zveze prijateljev mladine Slovenije je v osnutku programa ZPMS za leto 1990 mogoče razbrati prvo omembo besedne zveze 'otroški parlament'. Zapisano je bilo: Odgovornost za področje participacije, sodelovanja otrok v družbi je v okviru

»Predlagamo, da razmislimo o otroškem parlamentu, ki je lahko nadomestek raznim konferencam.

ZPMS januarja leta 1989 prevzela Komisija za otrokove pravice. Vse priprave na Otroške parlamente naj bi imeli tudi po občinah…«.

prvo srečanje otrok, osnovnošolskih učencev, sem osebno zasnovala in vodila, ob podpori in izjemni odprtosti za programske novosti takratnega predsednika Pionirsko

Omenjene 'razne konference' se nanašajo na pionirske tematske, problemske ZPMS Nika Žibreta, predsednika zadnjega Sveta Zveze pionirjev Slovenije in samoupravljanje konference, ki so potekale že od leta 1981. V zgodovini delovanja pionirske podpredsednika ZPMS Borisa Zupančiča, podpredsednice ZPMS Ive Devetak in kot temelj

organizacije je bilo namreč nenehno poudarjeno načelo sodelovanja generalne sekretarke ZPMS Ivanke Mali. V vabilu na prvi otroški parlament je bilo sodelovanja

otrok/pionirjev pri oblikovanju, vodenju in izvajanju programov (pionirsko zapisano, da bo v Skupščini SRS potekalo 'srečanje otrok'. Priznati moram, da v otrok

samoupravljanje). Da bi, poleg načelnih prizadevanj za večjo vlogo otrok v ZPMS takrat nismo imeli poguma zapisati, da bo to 'srečanje otrok' pravzaprav pionirski organizaciji in v družbi, tudi v praksi omogočili pionirjem izraziti mnenja prvi otroški parlament. Pomankanje poguma je izviralo iz dejstva, da so nekateri in predloge, smo se odločili jim prisluhniti tudi v Svetu Zveze pionirjev Slovenije.

'politični krogi' v izjemno reformističnem času zahtevali ukinitev ZPMS, Kot strokovna sodelavka Zveze prijateljev mladine Slovenije na področju dela najstarejše nevladne organizacije za dobrobit otrok, mladostnikov in družin, češ pionirske organizacije, navdahnjena s kritično obravnavo takratne družbene da gre za organizacijo, ki je le podaljšana roka starih političnih struktur.

stvarnosti, ki je prevevala Zvezo socialistične mladine Slovenije (ZSMS), v kateri sem bila tudi aktivna, sem s sodelavci iskala poti za posodobitev dela ZPMS.

Zahvaljujoč mreži društev in občinskih zvez prijateljev mladine ter njihovim Sklicujoč se na načela večje vloge otrok v pionirski organizaciji in v družbi, smo se predsednicam in predsednikom ter sekretarkam in sekretarjem smo uspeli odločili, da otrokom/pionirjem omogočimo, da povedo, kaj si o čem mislijo.

prepričati vodstva osnovnih šol, da nadaljujemo z obliko izobraževanja za Priznam, ni bilo lahko, vendar niti slutili nismo, kako izjemno subverzivno, aktivno državljanstvo kot eno od dobrih praks iz preteklosti. Bojazen, da skuša prevratno moč je ta zamisel imela v naslednjih letih.

ZPMS v novi preobleki nadaljevati z ideološko doktrino socialistične družbe in indoktrinacijo šolajoče mladine s skupkom zgodovinsko preseženih vrednot in Svet Zveze pionirjev Slovenije in predsedstvo ZPMS sta sprejela odločitev, da prepričanj, je bila namreč zelo velika.

aprila 1981 organiziramo prvo pionirsko problemsko konferenco na temo Kako pionir ohranja in razvija revolucionarne tradicije. To je bilo po Titovi smrti, ko so Dejstvo je, da je prvi otroški parlament zasedal v času osamosvojitvenih bila vprašanja prihodnosti družbe izjemno aktualna. Soočeni smo bili z prizadevanj in da je le dva meseca po njem (23. decembra 1990) potekal plebiscit zahtevami po nadaljevanju 'Titove poti' ter hkratnim naraščanjem kritičnega o osamosvojitvi Slovenije. Zato je treba posebej izpostaviti imena tistih, ki so v odnosa do togosti nekaterih vsebin s področja ohranjanja revolucionarnih vseh slovenskih regijah opravili največje delo in jih lahko, poleg sodelujočih tradicij. Žal ne obstajajo tonski zapisi konference, ki bi pokazali, da je bila mentorjev in ravnateljev takratnih osnovnih šol, imenujemo pionirji otroških kritičnost otrok večja, kakor smo kasneje odrasli zapisali in si priznali. Ob parlamentov pri nas. Spodbudili so ravnatelje in mentorje, da so pripravili

priznavanju pomena sodelovanja, danes bi rekli participacije otrok, pa so pogovore, prve otroške parlamente v osnovnih šolah na temo Otrokom zdravo in nekateri zahtevali ukinitev teh pogovorov. Nemalo truda je bilo potrebnega, da varno okolje, organizirali prve občinske otroške parlamente ter skupaj z lokalnimi smo tematske, problemske pionirske konference v naslednjih letih ohranili in z skupnostmi, šolami, starši in mentorji opravili vse potrebno za prihod prvih vso spretnostjo vozili slalom med zapovedanimi in novimi vsebinami ter mladih parlamentarcev v dvorano takratne Skupščine Republike Slovenije. To so metodami dela takratne organizacije otrok in mladine.

bili Angela Podlesek – Obalno-kraška regija, Iva Devetak – Goriška regija, Ana Bizjak – Ajdovščina z Vipavo, Franc Kržan – Gorenjska, Albina Sršen – Jesenice, 3

ZPMS nadaljuje Tematske konference so potekale med leti 1981 in 1989 . Na zadnji, sedmi Romana Savnik – Ljubljana z okolico, Marija Lavrenčič – Notranjska, Ana Zupančič z razvojem

republiški pionirski konferenci, so leta 1989 v Mariboru pionirji razpravljali o svoji

– Zasavje, Kristina Kovač – Velenje z okolico, Vida Ban – Posavje, Ivanka Komprej –

sodelovanja,

organizaciji. Njihove razprave in predlogi so prispevali k temu, da je Skupščina Koroška, Majda Struc in Irena Dajčman – Maribor z okolico, Dragica Poznič – Celje participacije

ZPMS kot mentorska in domicilna organizacija 24. aprila 1990 sklenila, da v z okolico, Bojan Nemec in Dušan Zagorc – Pomurje, Vladka Škof – Bela Krajina, otrok

Sloveniji ukine pionirsko organizacijo. ZPMS je tako bila prva organizacija v Janez Pavlin – Dolenjska.

nekdanji skupni državi Jugoslaviji (in drugih državah vzhodnega bloka), ki je, po argumentirani razpravi in brez direktive od zunaj, ukinila obstoj in delovanje pionirske organizacije. Hkrati je ZPMS sprejela sklep, da bo tudi v prihodnje omogočala otrokom javno izražanje in uresničevanje interesov, potreb in 1 Glej stran 14

2 Informacije ZPMS, štev. 6/1989

3 Več v Zborniku 60 let za dobro otrok 1953–2013, ZPMS, Ljubljana, 2013, str. 116 –118

40

41





Moje


razmišljanje

Jakob, Velenje

Otroci prvič

Prvi otroški parlament je zasedal 19. oktobra 1990, v prostorih takratne Skupščine

'zasedejo'

Republike Slovenije. Torej mesec dni pred sprejetjem Konvencije o otrokovih skupščino

pravicah v Generalni skupščini OZN 20. novembra 1989. Tema je bila Otrokom zdravo in varno okolje. Ob pripravah smo sklenili, da zaprosimo dr. Manco Košir, da vodi srečanje. Naši prošnji se je z veseljem odzvala in sprejela izziv. Razložili smo ji namen srečanja, zgodovinsko ozadje tovrstnih srečanj (konferenc) ter ji povedali, da nismo imeli poguma v vabilu zapisati, da bo to pravzaprav prvi otroški parlament, kajti pionirske organizacije več ni bilo. Srečanje je začela takole: »Danes je zgodovinski dan, ampak čisto pravi zgodovinski dan, kajti to, kar se dogaja danes, se še v teh prostorih ni nikoli zgodilo. Danes bodo naši ugledni politiki, ministri, predsedniki, podpredsedniki, poslanke in poslanci poslušali tistega, v imenu katerega velikokrat govorijo, ampak slišali ga skoraj še nikoli niso, v teh prostorih zagotovo ne. Kajti danes se gremo pravi otroški parlament.« V nadaljevanju se je obrnila do predsednika dr. Franceta Bučarja, predsednika Skupščine Republike Slovenije (slovenskega parlamenta), in mu dejala: »...in ga prosim, če nam omogoči, da otroški slovenski parlament postane tradicionalna oblika komunikacije otrok s politiki.« S prešernim nastopom, nenehnim opogumljanjem mladih parlamentarcev, da povedo svoja mnenja, je s svojo strastjo vnesla v razpravo sodelujočega in kritičnega duha, ki je obrodil žlahtne sadove. S prav takšnim žarom je Vika Potočnik odlično vodila drugi Otroški parlament. Kasneje je še dolga leta prisostvovala razpravam otrok v državnem zboru in postala pomembna promotorica participacije otrok. Sedanji predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je sodeloval že na prvem Otroškem parlamentu kot predsednik Odbora za mladinska vprašanja Skupščine RS, in večkrat kasneje, v različnih vlogah slovenskega voditelja, nagovarjal otroke in Revija PIL,št. 44, 26. oktober 1990

mladostnike ter jih spodbujal k participaciji v šoli in družbi.

42

43





Moje


razmišljanje

Jakob, Velenje

Otroci prvič

Prvi otroški parlament je zasedal 19. oktobra 1990, v prostorih takratne Skupščine

'zasedejo'

Republike Slovenije. Torej mesec dni pred sprejetjem Konvencije o otrokovih skupščino

pravicah v Generalni skupščini OZN 20. novembra 1989. Tema je bila Otrokom zdravo in varno okolje. Ob pripravah smo sklenili, da zaprosimo dr. Manco Košir, da vodi srečanje. Naši prošnji se je z veseljem odzvala in sprejela izziv. Razložili smo ji namen srečanja, zgodovinsko ozadje tovrstnih srečanj (konferenc) ter ji povedali, da nismo imeli poguma v vabilu zapisati, da bo to pravzaprav prvi otroški parlament, kajti pionirske organizacije več ni bilo. Srečanje je začela takole: »Danes je zgodovinski dan, ampak čisto pravi zgodovinski dan, kajti to, kar se dogaja danes, se še v teh prostorih ni nikoli zgodilo. Danes bodo naši ugledni politiki, ministri, predsedniki, podpredsedniki, poslanke in poslanci poslušali tistega, v imenu katerega velikokrat govorijo, ampak slišali ga skoraj še nikoli niso, v teh prostorih zagotovo ne. Kajti danes se gremo pravi otroški parlament.« V nadaljevanju se je obrnila do predsednika dr. Franceta Bučarja, predsednika Skupščine Republike Slovenije (slovenskega parlamenta), in mu dejala: »...in ga prosim, če nam omogoči, da otroški slovenski parlament postane tradicionalna oblika komunikacije otrok s politiki.« S prešernim nastopom, nenehnim opogumljanjem mladih parlamentarcev, da povedo svoja mnenja, je s svojo strastjo vnesla v razpravo sodelujočega in kritičnega duha, ki je obrodil žlahtne sadove. S prav takšnim žarom je Vika Potočnik odlično vodila drugi Otroški parlament. Kasneje je še dolga leta prisostvovala razpravam otrok v državnem zboru in postala pomembna promotorica participacije otrok. Sedanji predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je sodeloval že na prvem Otroškem parlamentu kot predsednik Odbora za mladinska vprašanja Skupščine RS, in večkrat kasneje, v različnih vlogah slovenskega voditelja, nagovarjal otroke in Revija PIL,št. 44, 26. oktober 1990

mladostnike ter jih spodbujal k participaciji v šoli in družbi.

42

43





Prve otroške parlamente so torej vodili odrasli, ob sodelovanju otrok, ki so izbrali predsedujoče parlamenta. V naslednjih letih pa so mladi prevzeli celovito vodenje razprave. V nekaterih regijah so društva in zveze prijateljev mladine zanje organizirali pogovore, tabore, ZPMS pa pripravljalne sestanke predstavnikov iz regij, na katerih so neodvisno izbrali ter otroškemu parlamentu predlagali vodstvo in člane predsedstva. V

prvem desetletju smo na nacionalnem parlamentu tudi prisluhnili glasbenim gostom (Jani Kovačič, Zoran Predin in drugi).

Vsa leta je nacionalni otroški parlament potekal v dvorani Državnega zbora, kljub temu, da so organizatorici ZPMS predlagali, da se preseli v Cankarjev dom. ZPMS je vztrajno utemeljevala, kako pomembno je, da poteka prav v hramu demokracije.

Četrtina slovenskih osnovnih šol sodeluje že od samega začetka. Kasneje se je pridružila večina slovenskih osnovnih šol, vendar tudi danes nimajo Otroškega parlamenta prav na vsaki šoli. Žal v teh šolah še niso prepoznali izjemnega pedagoškega potenciala, ki ga ima ta program pri vzgoji za aktivno državljanstvo, pri pridobivanju socialnih veščin, izkušenj, znanj in pri oblikovanju pozitivne samopodobe.

Svojevrsten problem je tudi, da v osnovnih šolah nimajo stalnih mentorjev otroških parlamentov. Največji delež mentorjev vodi delo otroških parlamentov od dve do štiri leta .

4 To niti ne bi bil problem, če bi obstajala trajna oblika izobraževanja in usposabljanja mentorjev, ki bi jo prevzele šolske oblasti skupaj z ZPMS. Izkušeni mentorji so nepogrešljivi pri usmerjanju in pomoči učencem pri njihovem napredku spoznavanja temeljnih prvin demokratične družbe, kulture sporočanja potreb, želja in stališč ter sprejemanja odločitev in njihovega uveljavljanja. To pa so temeljne kompetence Vita Somensary Hribšek, 13 let, OŠ Mar na Krpana

Revija 7D, 26. oktober 1990

4

44

Bauman Jančar, 2018: Vpliv Otroškega parlamenta na ak vno in odgovorno državljanstvo mladih 45





Prve otroške parlamente so torej vodili odrasli, ob sodelovanju otrok, ki so izbrali predsedujoče parlamenta. V naslednjih letih pa so mladi prevzeli celovito vodenje razprave. V nekaterih regijah so društva in zveze prijateljev mladine zanje organizirali pogovore, tabore, ZPMS pa pripravljalne sestanke predstavnikov iz regij, na katerih so neodvisno izbrali ter otroškemu parlamentu predlagali vodstvo in člane predsedstva. V

prvem desetletju smo na nacionalnem parlamentu tudi prisluhnili glasbenim gostom (Jani Kovačič, Zoran Predin in drugi).

Vsa leta je nacionalni otroški parlament potekal v dvorani Državnega zbora, kljub temu, da so organizatorici ZPMS predlagali, da se preseli v Cankarjev dom. ZPMS je vztrajno utemeljevala, kako pomembno je, da poteka prav v hramu demokracije.

Četrtina slovenskih osnovnih šol sodeluje že od samega začetka. Kasneje se je pridružila večina slovenskih osnovnih šol, vendar tudi danes nimajo Otroškega parlamenta prav na vsaki šoli. Žal v teh šolah še niso prepoznali izjemnega pedagoškega potenciala, ki ga ima ta program pri vzgoji za aktivno državljanstvo, pri pridobivanju socialnih veščin, izkušenj, znanj in pri oblikovanju pozitivne samopodobe.

Svojevrsten problem je tudi, da v osnovnih šolah nimajo stalnih mentorjev otroških parlamentov. Največji delež mentorjev vodi delo otroških parlamentov od dve do štiri leta .

4 To niti ne bi bil problem, če bi obstajala trajna oblika izobraževanja in usposabljanja mentorjev, ki bi jo prevzele šolske oblasti skupaj z ZPMS. Izkušeni mentorji so nepogrešljivi pri usmerjanju in pomoči učencem pri njihovem napredku spoznavanja temeljnih prvin demokratične družbe, kulture sporočanja potreb, želja in stališč ter sprejemanja odločitev in njihovega uveljavljanja. To pa so temeljne kompetence Vita Somensary Hribšek, 13 let, OŠ Mar na Krpana

Revija 7D, 26. oktober 1990

4

44

Bauman Jančar, 2018: Vpliv Otroškega parlamenta na ak vno in odgovorno državljanstvo mladih 45

kompetence aktivnega državljanstva. Udeleženci nacionalnih parlamentov so večkrat izpostavili željo, da bi bili njihovi mentorji predvsem zaupanja vredne osebe in ne učitelji, ki v tistem šolskem letu nimajo dovolj drugih učnih ur. Ni nujno, so poudarjali, da so to le učitelji. Želijo si več mlajših mentorjev, srednješolcev in študentov, ki bi mentorju lahko bili v pomoč. Vsa leta je ZPMS s svojimi društvi in zvezami organizirala 1. otroški parlament: 1990 (19. oktober) – OTROKOM ZDRAVO IN VARNO OKOLJE

oblike izobraževanja za mentorje in mentorice ter izmenjavo znanj in izkušenj pri njihovem vodenju.

2. otroški parlament: 1992 (28. februar) – PROSTI ČAS

3. otroški parlament: 1992 (11. december) – OTROKOM PRIJAZNO ŠOLO

ZPMS je s svojimi društvi in zvezami zagotavljala organizacijske, prostorske, 4. otroški parlament: 1993 – BREZ NASILJA ZA PRIJATELJSTVO

kadrovske in finančne pogoje za delovanje otroških parlamentov na občinski in državni ravni. Bolj ali manj uspešno je prenašala ugotovitve in predloge otrok do 5. otroški parlament: 1994 – MOČ PRIJAZNE BESEDE

odločevalcev, kar ostaja pomemben izziv v prihodnosti. Morda bi to vlogo 6. otroški parlament: 1995 – DA BI ZMOGEL REČI: NE, HVALA – ALKOHOLU, prenašalcev in zastopnikov sporočil bolj prevzeli srednješolci in študentje, nekdanji udeleženci otroških parlamentov ter drugi, zaupanja vredni CIGARETAM,DROGAM IN VSEM OBLIKAM NESTRPNOSTI posamezniki, ki bi jim svoj glas podpore dali na otroških parlamentih.

7. otroški parlament: 1996 – IMAM PRAVICO – IMAŠ PRAVICO

8. otroški parlament: 1997 – DANES SEM TI IN TI SI JAZ

Program Otroški parlamenti je postal tradicionalna oblika javne artikulacije odnosa otrok do svojega otroštva, njihovih pogledov in vrednostnih stališč 9. otroški parlament: 1998 – OTROCI IN MEDIJI

odnosa starejših do njih. Več pa bomo v prihodnje morali storiti za okrepitev 10. otroški parlament: 1999 – IMAVA SE RADA

njihovega glasu, tudi z novimi pristopi, morda z vzpostavitvijo sistema zagovornikov/glasnikov, ki jih bodo sami izbrali. Participacija se namreč nanaša 11. otroški parlament: 2001 – HOČEM, TOREJ ZMOREM

na aktivno udeležbo in resnično vplivanje na odločitve, ki zadevajo njihovo 12. otroški parlament: 2002 – MOJ PROSTI ČAS

življenje. Vpliva pa ne zmorejo uveljavljati, saj nimajo volilne pravice in ne 13. otroški parlament: 2003 – OTROŠTVO BREZ NASILJA IN ZLORAB

poznajo poti uveljavljanja svojih predlogov.

14. otroški parlament: 2004 – HUMANI MEDOSEBNI ODNOSI IN ZDRAVA SPOLNOST





Krepitev


Šolske in lokalne oblasti so najbližje mladim, zato imajo še posebno pomembno 15. otroški parlament: 2005 – MLADI IN EVROPA





glasu otrok


vlogo pri spodbujanju njihove participacije. V nekaterih občinah so razvili redne oblike srečevanja in pogovorov z župani in županjami. Redno jim dajejo 16. otroški parlament: 2006 – TABUJI – PREPOVEDANE STVARI povratne informacije o ravni upoštevanja njihovih predlogov. Žal pa gre 17. otroški parlament: 2007 – NAŠE MNENJE O DEVETLETKI prevečkrat za enkraten dogodek, le za enosmerno komunikacijo, ki ne obrodi 18. otroški parlament: 2008 – ZABAVA IN PROSTI ČAS MLADIH

sadov. Posamezen učenec ima pravico do sprotne in utemeljene povratne informacije o delu in dosežkih. Vsekakor bi bilo treba v prihodnje natančneje 19. otroški parlament: 2009 – LJUBEZEN IN SPOLNOST

opredeliti tudi pravico sodelujočih na šolskem parlamentu do povratne 20. otroški parlament: 2010 – STEREOTIPI, RASIZEM IN DISKRIMINACIJA informacije v zvezi z ocenami in predlogi, sprejetimi na šolskem parlamentu.

21. otroški parlament: 2011 – VPLIV DRUŽBE IN MEDIJEV

Tudi na občinski in nacionalni ravni bi morali vzpostaviti sistem medsebojne komunikacije med mladimi parlamentarci in odločevalci, kar že trideset let NA OBLIKOVANJE MLADOSTNIKA zahtevajo udeleženci otroških parlamentov. Spremembe pa si mladi želijo in 22. otroški parlament: 2012 – JUNAKI NAŠEGA ČASA – KDO SO IN ZAKAJ?

pričakujejo, da bodo slišani.

23. otroški parlament: 2013 – ODRAŠČANJE

24. otroški parlament: 2014 – RAZMERE V DRUŽBI

25. otroški parlament: 2015 – IZOBRAŽEVANJE IN POKLICNA ORIENTACIJA 26. otroški parlament: 2016 – PASTI MLADOSTNIŠTVA

27. otroški parlament: 2017 – OTROCI IN NAČRTOVANJE PRIHODNOSTI 28. otroški parlament: 2018 – ŠOLSTVO IN ŠOLSKI SISTEM

29. otroški parlament: 2019 – ŠOLSTVO IN ŠOLSKI SISTEM

Otroški parlamenti so postali stalnica v slovenskem prostoru.

Dosedanje teme v tridesetletni zgodovini so bile:

30. otroški parlament: 2020 – MOJA POKLICNA PRIHODNOST

46

47

kompetence aktivnega državljanstva. Udeleženci nacionalnih parlamentov so večkrat izpostavili željo, da bi bili njihovi mentorji predvsem zaupanja vredne osebe in ne učitelji, ki v tistem šolskem letu nimajo dovolj drugih učnih ur. Ni nujno, so poudarjali, da so to le učitelji. Želijo si več mlajših mentorjev, srednješolcev in študentov, ki bi mentorju lahko bili v pomoč. Vsa leta je ZPMS s svojimi društvi in zvezami organizirala 1. otroški parlament: 1990 (19. oktober) – OTROKOM ZDRAVO IN VARNO OKOLJE

oblike izobraževanja za mentorje in mentorice ter izmenjavo znanj in izkušenj pri njihovem vodenju.

2. otroški parlament: 1992 (28. februar) – PROSTI ČAS

3. otroški parlament: 1992 (11. december) – OTROKOM PRIJAZNO ŠOLO

ZPMS je s svojimi društvi in zvezami zagotavljala organizacijske, prostorske, 4. otroški parlament: 1993 – BREZ NASILJA ZA PRIJATELJSTVO

kadrovske in finančne pogoje za delovanje otroških parlamentov na občinski in državni ravni. Bolj ali manj uspešno je prenašala ugotovitve in predloge otrok do 5. otroški parlament: 1994 – MOČ PRIJAZNE BESEDE

odločevalcev, kar ostaja pomemben izziv v prihodnosti. Morda bi to vlogo 6. otroški parlament: 1995 – DA BI ZMOGEL REČI: NE, HVALA – ALKOHOLU, prenašalcev in zastopnikov sporočil bolj prevzeli srednješolci in študentje, nekdanji udeleženci otroških parlamentov ter drugi, zaupanja vredni CIGARETAM,DROGAM IN VSEM OBLIKAM NESTRPNOSTI posamezniki, ki bi jim svoj glas podpore dali na otroških parlamentih.

7. otroški parlament: 1996 – IMAM PRAVICO – IMAŠ PRAVICO

8. otroški parlament: 1997 – DANES SEM TI IN TI SI JAZ

Program Otroški parlamenti je postal tradicionalna oblika javne artikulacije odnosa otrok do svojega otroštva, njihovih pogledov in vrednostnih stališč 9. otroški parlament: 1998 – OTROCI IN MEDIJI

odnosa starejših do njih. Več pa bomo v prihodnje morali storiti za okrepitev 10. otroški parlament: 1999 – IMAVA SE RADA

njihovega glasu, tudi z novimi pristopi, morda z vzpostavitvijo sistema zagovornikov/glasnikov, ki jih bodo sami izbrali. Participacija se namreč nanaša 11. otroški parlament: 2001 – HOČEM, TOREJ ZMOREM

na aktivno udeležbo in resnično vplivanje na odločitve, ki zadevajo njihovo 12. otroški parlament: 2002 – MOJ PROSTI ČAS

življenje. Vpliva pa ne zmorejo uveljavljati, saj nimajo volilne pravice in ne 13. otroški parlament: 2003 – OTROŠTVO BREZ NASILJA IN ZLORAB

poznajo poti uveljavljanja svojih predlogov.

14. otroški parlament: 2004 – HUMANI MEDOSEBNI ODNOSI IN ZDRAVA SPOLNOST





Krepitev


Šolske in lokalne oblasti so najbližje mladim, zato imajo še posebno pomembno 15. otroški parlament: 2005 – MLADI IN EVROPA





glasu otrok


vlogo pri spodbujanju njihove participacije. V nekaterih občinah so razvili redne oblike srečevanja in pogovorov z župani in županjami. Redno jim dajejo 16. otroški parlament: 2006 – TABUJI – PREPOVEDANE STVARI povratne informacije o ravni upoštevanja njihovih predlogov. Žal pa gre 17. otroški parlament: 2007 – NAŠE MNENJE O DEVETLETKI prevečkrat za enkraten dogodek, le za enosmerno komunikacijo, ki ne obrodi 18. otroški parlament: 2008 – ZABAVA IN PROSTI ČAS MLADIH

sadov. Posamezen učenec ima pravico do sprotne in utemeljene povratne informacije o delu in dosežkih. Vsekakor bi bilo treba v prihodnje natančneje 19. otroški parlament: 2009 – LJUBEZEN IN SPOLNOST

opredeliti tudi pravico sodelujočih na šolskem parlamentu do povratne 20. otroški parlament: 2010 – STEREOTIPI, RASIZEM IN DISKRIMINACIJA informacije v zvezi z ocenami in predlogi, sprejetimi na šolskem parlamentu.

21. otroški parlament: 2011 – VPLIV DRUŽBE IN MEDIJEV

Tudi na občinski in nacionalni ravni bi morali vzpostaviti sistem medsebojne komunikacije med mladimi parlamentarci in odločevalci, kar že trideset let NA OBLIKOVANJE MLADOSTNIKA zahtevajo udeleženci otroških parlamentov. Spremembe pa si mladi želijo in 22. otroški parlament: 2012 – JUNAKI NAŠEGA ČASA – KDO SO IN ZAKAJ?

pričakujejo, da bodo slišani.

23. otroški parlament: 2013 – ODRAŠČANJE

24. otroški parlament: 2014 – RAZMERE V DRUŽBI

25. otroški parlament: 2015 – IZOBRAŽEVANJE IN POKLICNA ORIENTACIJA 26. otroški parlament: 2016 – PASTI MLADOSTNIŠTVA

27. otroški parlament: 2017 – OTROCI IN NAČRTOVANJE PRIHODNOSTI 28. otroški parlament: 2018 – ŠOLSTVO IN ŠOLSKI SISTEM

29. otroški parlament: 2019 – ŠOLSTVO IN ŠOLSKI SISTEM

Otroški parlamenti so postali stalnica v slovenskem prostoru.

Dosedanje teme v tridesetletni zgodovini so bile:

30. otroški parlament: 2020 – MOJA POKLICNA PRIHODNOST

46

47



Ključne in najpogostejše ugotovitve, želje in predlogi

PARTICIPACIJA, SODELOVANJE

udeležencev nacionalnih otroških parlamentov

iz njihove tridesetletne zgodovine

Liana Kalčina

Otroci in mladi si želimo, da bi nas odrasli poslušali in

1. slišali, še posebej tisti, ki odločajo o našem življenju.

Želimo sodelovati. Želimo soodločati.

Mladi, ki smo aktivni v različnih organizacijah, izkazujemo 2. večjo mero kritičnosti v družbi, podajamo lastne pobude, smo že sedaj aktivni državljani.

Otroci ne želimo biti zgolj dekoracija na različnih dogodkih, kajti to ni 3. participacija. O participaciji lahko govorimo šele takrat, ko mladi sami podajamo pobude, ko razpravljamo in soodločamo.

Tudi otroke, pripadnike različnih narodnosti, veroizpovedi, 4. osebne drugačnosti ali otroke migrante moramo vključiti v pogovore in jim omogočiti enake možnosti za participacijo.

Ta mora biti vključujoča in ne izključujoča.

Učenci ne poznamo dovolj svojih pravic do sodelovanja, soudeležbe, vključevanja.

5. Predlagamo, da se znanja o tem prenesejo otrokom in mladostnikom ter da se jim omogoči izražanje pogledov, stališč, ugotovitev.

10. zasedanje nacionalnega Otroškega parlamenta, 1999

Enkrat v letu imamo priložnost, da pridemo v takšno zgradbo, kot je Državni 6. zbor, vendar kljub temu nimamo osebe, ki bi imela toliko moči in možnosti, da bi lahko uveljavila spremembe z upoštevanjem našega glasu.

Veliko učencev v osnovnih šolah žal sploh ne ve, kaj je Otroški 7. parlament. Menimo, da bi ga morale obvezno izvajati vse šole v Na voljo imamo kar nekaj zbornikov z razpravami (magnetogrami) otroških parlamentov. Na Slovenji; tako bi postal dostopen vsem učencem.

spletnih straneh ZPMS pa so dosegljivi tudi zaključki večine parlamentov. Iz vse te dokumentacije sem zbrala pomembne in najpogostejše ugotovitve, želje in predloge skoraj 3000 udeležencev nacionalnih otroških parlamentov iz njihove tridesetletne zgodovine.

Šolske oblasti morajo več pozornosti nameniti Otroškim

8. parlamentom, ki morajo postati prostor za obravnavo

Ker se nekatere vsebine in predlogi večkrat ponovijo, sem jih združila v deset vsebinskih sklopov: ključnih tem, ki so v ospredju našega zanimanja.

participacija, sodelovanje; šola; prosti čas in interesne dejavnosti; starši, Osnovnošolci ne sodelujemo dovolj pri oblikovanju

družina; revščina; zdravje, spolnost in varnost; humani medsebojni odnosi; programa dela šole, vzgojnega načrta in pravilnikov.

drugačnost in diskriminacija; mediji ter okolje. To so najpomembnejša sporočila, ki bi jih odrasli morali poznati in storiti več za njihovo uveljavitev. Ob njihovem prebiranju si moramo Pričakujemo, da se bodo odrasli zavedali, kako pomembno lahko mladi 9.

postaviti vprašanji, ali so jim starejši prisluhnili, in ali so odločevalci upoštevali njihove predloge.

prispevamo h kakovosti odločitev v osnovni šoli, srednji šoli, lokalni Vsakdo, ki jih bo prebiral, bo lahko ugotovil, da so mnogi predlogi, ki so nastajali v tridesetletni skupnosti in širše, kajti 'več glav več ve'. Vemo, da nas poslušate, vendar zgodovini, še vedno aktualni.

se sprašujemo, ali nas sploh slišite.

Napredek pa je bil storjen na mnogih področjih. Ali tudi dovoljšen, ocenite sami. V prihodnje pa moramo v prizadevanjih za spreminjanje družbenih razmer, v katerih odraščajo otroci, vedno poudarjati, da so o tem govorili ter spremembe in razvoj zahtevali tudi najmlajši parlamentarci.

48

49



Ključne in najpogostejše ugotovitve, želje in predlogi

PARTICIPACIJA, SODELOVANJE

udeležencev nacionalnih otroških parlamentov

iz njihove tridesetletne zgodovine

Liana Kalčina

Otroci in mladi si želimo, da bi nas odrasli poslušali in

1. slišali, še posebej tisti, ki odločajo o našem življenju.

Želimo sodelovati. Želimo soodločati.

Mladi, ki smo aktivni v različnih organizacijah, izkazujemo 2. večjo mero kritičnosti v družbi, podajamo lastne pobude, smo že sedaj aktivni državljani.

Otroci ne želimo biti zgolj dekoracija na različnih dogodkih, kajti to ni 3. participacija. O participaciji lahko govorimo šele takrat, ko mladi sami podajamo pobude, ko razpravljamo in soodločamo.

Tudi otroke, pripadnike različnih narodnosti, veroizpovedi, 4. osebne drugačnosti ali otroke migrante moramo vključiti v pogovore in jim omogočiti enake možnosti za participacijo.

Ta mora biti vključujoča in ne izključujoča.

Učenci ne poznamo dovolj svojih pravic do sodelovanja, soudeležbe, vključevanja.

5. Predlagamo, da se znanja o tem prenesejo otrokom in mladostnikom ter da se jim omogoči izražanje pogledov, stališč, ugotovitev.

10. zasedanje nacionalnega Otroškega parlamenta, 1999

Enkrat v letu imamo priložnost, da pridemo v takšno zgradbo, kot je Državni 6. zbor, vendar kljub temu nimamo osebe, ki bi imela toliko moči in možnosti, da bi lahko uveljavila spremembe z upoštevanjem našega glasu.

Veliko učencev v osnovnih šolah žal sploh ne ve, kaj je Otroški 7. parlament. Menimo, da bi ga morale obvezno izvajati vse šole v Na voljo imamo kar nekaj zbornikov z razpravami (magnetogrami) otroških parlamentov. Na Slovenji; tako bi postal dostopen vsem učencem.

spletnih straneh ZPMS pa so dosegljivi tudi zaključki večine parlamentov. Iz vse te dokumentacije sem zbrala pomembne in najpogostejše ugotovitve, želje in predloge skoraj 3000 udeležencev nacionalnih otroških parlamentov iz njihove tridesetletne zgodovine.

Šolske oblasti morajo več pozornosti nameniti Otroškim

8. parlamentom, ki morajo postati prostor za obravnavo

Ker se nekatere vsebine in predlogi večkrat ponovijo, sem jih združila v deset vsebinskih sklopov: ključnih tem, ki so v ospredju našega zanimanja.

participacija, sodelovanje; šola; prosti čas in interesne dejavnosti; starši, Osnovnošolci ne sodelujemo dovolj pri oblikovanju

družina; revščina; zdravje, spolnost in varnost; humani medsebojni odnosi; programa dela šole, vzgojnega načrta in pravilnikov.

drugačnost in diskriminacija; mediji ter okolje. To so najpomembnejša sporočila, ki bi jih odrasli morali poznati in storiti več za njihovo uveljavitev. Ob njihovem prebiranju si moramo Pričakujemo, da se bodo odrasli zavedali, kako pomembno lahko mladi 9.

postaviti vprašanji, ali so jim starejši prisluhnili, in ali so odločevalci upoštevali njihove predloge.

prispevamo h kakovosti odločitev v osnovni šoli, srednji šoli, lokalni Vsakdo, ki jih bo prebiral, bo lahko ugotovil, da so mnogi predlogi, ki so nastajali v tridesetletni skupnosti in širše, kajti 'več glav več ve'. Vemo, da nas poslušate, vendar zgodovini, še vedno aktualni.

se sprašujemo, ali nas sploh slišite.

Napredek pa je bil storjen na mnogih področjih. Ali tudi dovoljšen, ocenite sami. V prihodnje pa moramo v prizadevanjih za spreminjanje družbenih razmer, v katerih odraščajo otroci, vedno poudarjati, da so o tem govorili ter spremembe in razvoj zahtevali tudi najmlajši parlamentarci.

48

49



Z otroki se da manipulirati. Če otroci ne razumejo, zakaj nekje 10. sodelujejo, in ne razumejo dejanj, v katerih sodelujejo, potem je to

»Nikdar ne obupajte, nikdar si ne dovolite, da vam drugi govorijo, manipulacija. To ni primeren način za uvajanje otrok in mladih v česa ste sposobni in česa ne. Sledite svojim sanjam,

demokratične procese. Zato je pomembno, da so otroci informirani kajti v kolikor boste resnično verjeli vanje

in imajo možnost izraziti svoje resnično mnenje.

in si zanje prizadevali, se vam bodo uresničile.«

Razen osrednje teme vsakoletnih otroških parlamentov, ki jo 11. izberemo na zasedanju nacionalnega Otroškega parlamenta, ostajajo neobdelane vse druge teme, ki nas zanimajo, o njih Matjaž Nemec, nekdanji udeleženec

želimo spregovoriti v lokalnem in širšem okolju in želimo biti nacionalnega Otroškega parlamenta,

danes poslanec SD

slišani. Predlagamo, da je Otroški parlament večkrat letno.

Nujni so tudi hitrejši odgovori na naše predloge in

12. pobude, z informacijo o tem, ali je bilo povedano tudi upoštevano in zakaj morebiti ne.

Sedanji Urad za mladino naj se preoblikuje v Urad za otroke in mladino ali ustanovi 16. povsem nov Urad za otroke, ki bo sistematično spremljal uresničevanje otrokovih Za sprotno preverjanje uresničevanja sprejetih sklepov predlagamo pravic v Sloveniji ter spodbujal in vzpostavljal oblike participacije otrok in 13. ustanovitev otroške vlade na nacionalni ravni ali ustanovitev mladostnikov na šolskem polju in pred pravosodnimi organi.

posvetovalnega telesa, ki bi lahko sodeloval pri vplivu na odločanje o naših predlogih. To telo bi bilo sestavljeno iz nas, saj vemo o naši Pripravljeni smo sodelovati z lokalnimi oblastmi,

17.

mladosti več kot nekdo, ki je 50 let starejši.

državnimi organi in s parlamentom v razpravah pred

sprejemanjem odločitev o vprašanjih, ki nas zadevajo.

Mladi vse več uporabljamo sodobne komunikacijske medije, ki bi jih morali Povabite nas, želimo biti vključeni.

14. vključiti v razvoj novih oblik participacije otrok in mladostnikov. Dobro bi bilo, da bi se oblikovale posebne spletne strani za Otroške parlamente.

Želimo, da ko starejši odločate o vprašanjih, ki se tičejo 18. nas otrok in mladih ter naše prihodnosti, pridobite naša mnenja in predloge in jih tudi upoštevate.

V osnovni šoli bi lahko spodbujali delovanje krožkov, kjer bi se učili retoriko, 15. utemeljevanje, sodelovanje, razpravljanje. Tako bi se naučili razvijati sposobnosti za odločanje, komunikacijo in reševanje težav.

Udeleženci parlamenta pričakujemo, da bodo institucije naše 19. predloge resno obravnavale in jih kar najbolj upoštevale. Naše predloge želimo predstaviti določenemu organu, ki je

odgovoren, da ta predlog sprejme ali pa ga vsaj preuči.

Želimo si varuha otrokovih pravic na nacionalni ravni

20. in šolskega varuha otrokovih pravic.

Veliko otrok se znajde v postopkih pred sodnimi

21. organi, centri za socialno delo, policijo ali drugimi

državnimi organi. Imeti bi morali dobro in

pravočasno ter otrokom primerno informacijo o

teh postopkih, da bi lahko dobro sodelovali.

Vsak otrok ima pravico, da je vprašan za mnenje, preden odrasli 22. sprejmejo odločitve. Otroci vemo, česa nočemo, vendar tega ne znamo ali ne zmoremo povedati tistim, ki o nas odločajo. Zato Delo v skupini na temo Tabuji - prepovedane stvari v sklopu mora ob nas vselej biti tudi odrasla oseba, starš ali zagovornik.

16. zasedanja nacionalnega Otroškega parlamenta leta 2006.

50

51



Z otroki se da manipulirati. Če otroci ne razumejo, zakaj nekje 10. sodelujejo, in ne razumejo dejanj, v katerih sodelujejo, potem je to

»Nikdar ne obupajte, nikdar si ne dovolite, da vam drugi govorijo, manipulacija. To ni primeren način za uvajanje otrok in mladih v česa ste sposobni in česa ne. Sledite svojim sanjam,

demokratične procese. Zato je pomembno, da so otroci informirani kajti v kolikor boste resnično verjeli vanje

in imajo možnost izraziti svoje resnično mnenje.

in si zanje prizadevali, se vam bodo uresničile.«

Razen osrednje teme vsakoletnih otroških parlamentov, ki jo 11. izberemo na zasedanju nacionalnega Otroškega parlamenta, ostajajo neobdelane vse druge teme, ki nas zanimajo, o njih Matjaž Nemec, nekdanji udeleženec

želimo spregovoriti v lokalnem in širšem okolju in želimo biti nacionalnega Otroškega parlamenta,

danes poslanec SD

slišani. Predlagamo, da je Otroški parlament večkrat letno.

Nujni so tudi hitrejši odgovori na naše predloge in

12. pobude, z informacijo o tem, ali je bilo povedano tudi upoštevano in zakaj morebiti ne.

Sedanji Urad za mladino naj se preoblikuje v Urad za otroke in mladino ali ustanovi 16. povsem nov Urad za otroke, ki bo sistematično spremljal uresničevanje otrokovih Za sprotno preverjanje uresničevanja sprejetih sklepov predlagamo pravic v Sloveniji ter spodbujal in vzpostavljal oblike participacije otrok in 13. ustanovitev otroške vlade na nacionalni ravni ali ustanovitev mladostnikov na šolskem polju in pred pravosodnimi organi.

posvetovalnega telesa, ki bi lahko sodeloval pri vplivu na odločanje o naših predlogih. To telo bi bilo sestavljeno iz nas, saj vemo o naši Pripravljeni smo sodelovati z lokalnimi oblastmi,

17.

mladosti več kot nekdo, ki je 50 let starejši.

državnimi organi in s parlamentom v razpravah pred

sprejemanjem odločitev o vprašanjih, ki nas zadevajo.

Mladi vse več uporabljamo sodobne komunikacijske medije, ki bi jih morali Povabite nas, želimo biti vključeni.

14. vključiti v razvoj novih oblik participacije otrok in mladostnikov. Dobro bi bilo, da bi se oblikovale posebne spletne strani za Otroške parlamente.

Želimo, da ko starejši odločate o vprašanjih, ki se tičejo 18. nas otrok in mladih ter naše prihodnosti, pridobite naša mnenja in predloge in jih tudi upoštevate.

V osnovni šoli bi lahko spodbujali delovanje krožkov, kjer bi se učili retoriko, 15. utemeljevanje, sodelovanje, razpravljanje. Tako bi se naučili razvijati sposobnosti za odločanje, komunikacijo in reševanje težav.

Udeleženci parlamenta pričakujemo, da bodo institucije naše 19. predloge resno obravnavale in jih kar najbolj upoštevale. Naše predloge želimo predstaviti določenemu organu, ki je

odgovoren, da ta predlog sprejme ali pa ga vsaj preuči.

Želimo si varuha otrokovih pravic na nacionalni ravni

20. in šolskega varuha otrokovih pravic.

Veliko otrok se znajde v postopkih pred sodnimi

21. organi, centri za socialno delo, policijo ali drugimi

državnimi organi. Imeti bi morali dobro in

pravočasno ter otrokom primerno informacijo o

teh postopkih, da bi lahko dobro sodelovali.

Vsak otrok ima pravico, da je vprašan za mnenje, preden odrasli 22. sprejmejo odločitve. Otroci vemo, česa nočemo, vendar tega ne znamo ali ne zmoremo povedati tistim, ki o nas odločajo. Zato Delo v skupini na temo Tabuji - prepovedane stvari v sklopu mora ob nas vselej biti tudi odrasla oseba, starš ali zagovornik.

16. zasedanja nacionalnega Otroškega parlamenta leta 2006.

50

51



Izražamo zadovoljstvo nad tem, da se je institut zagovorništva otrok razvil, ŠOLA

23. hkrati pa smo zaskrbljeni, ker o njem ne vemo dovolj, tako otroci kakor tudi svetovalni delavci in starši.

Odrasli naj sprejmejo ukrepe za časovno skrajšanje vseh pravnih 24.

Del obvezne vsebine v osnovni šoli bi moralo biti tudi učenje o prvi pomoči, 32.

postopkov, v katerih so udeleženi otroci, kajti postopki, ko se odloča osnovah bontona, retoriki, upravljanju osebnih financ (finančna pismenost), o otrocih ali njihovih pravicah, so predolgi.

računalništvu, osnovah osebne kulture, podjetništvu, spoznavanju novih tehnologij, ekoloških temah, trajnostnem razvoju, gospodinjstvu, ročnih Volilno pravico naj bi mladi pridobili že s 16. leti. Pri tem predlogu si sicer 25.

spretnostih (šivanje, pletenje, kuhanje) ter pridelavi hrane in samooskrbe.

nismo bili povsem edini. Res pa je, da bi se z volilno pravico interes za politiko in participacijo v družbi povečal. Vendar smo zaskrbljeni, da bi Pričakujemo več medpredmetnega povezovanja, združevanja

33.

politične stranke z nami manipulirale in zavajale najmlajše volivce. Politični podobnih vsebin različnih predmetov.

boji bi se lahko preselili v šolsko polje, kar ne bi bilo sprejemljivo.

Želimo več medgeneracijskega, med razrednega druženja in sodelovanja 34.

Mladi nimamo dovolj informacij in znanj za sodelovanje, za 26.

učencev, na primer da bi učenci višjih razredov pomagali mlajšim učencem participacijo v družbi. O mladih je veliko besed in programov, pri učenju, reševanju težav ipd.

vendar udeleženci pričakujemo večje zagotavljanje ustreznih razmer in več dobrih ukrepov za vzpostavitev sodelovanja mladih.

Želimo več razrednih ur. Primarni cilj bi morala biti vzpostavitev 35. dobrega odnosa med učiteljem in učenci ter graditev dobrih Želimo si posodobitve programov izobraževanja o otrokovih, človekovih in državljanskih 27.

medsebojnih odnosov. Uvede naj se razredna mediacija (učitelj v vlogi pravicah. Tako bomo bolje poznali in aktivno uporabljali poti sodelovanja, skupnega mediatorja) in pogovor o vseh vprašanjih, ki učence bremenijo.

oblikovanja programov, reševanja problemov, sporov in nesoglasij.

Želimo, da bi nas vsi učitelji v šoli obravnavali

36.

Primanjkuje nam dobrih mentorjev otroških parlamentov. To bi lahko bili tudi nekoliko 28.

bolj enakopravno in pravično.

starejši sovrstniki (srednješolci ali študentje), ki bi prihajali v osnovno šolo in nam pomagali s svojimi izkušnjami.

Vzpostaviti moramo večje spoštovanje med učenci, učitelji in delavci šole.

37.

Ugotavljamo, da v osnovni šoli sicer obstaja predmet Domovinska in 29. državljanska kultura in etika v 7. in 8. razredu osnovne šole (ena ura tedensko). Razmisliti bi veljalo o predmetu etike že od 5. razreda dalje, vsekakor je nujen v 9. razredu, kjer ga sedaj ni. Tudi kasneje, v srednji šoli, ni dovolj izobraževalnih vsebin, pri katerih bi osnovnošolsko znanje nadgradili in pridobili dodatna znanja za demokratično državljanstvo.

Primanjkuje vsebin o človekovih pravicah in poteh

30. njihovega uveljavljanja, znanj o delovanju družbe, države in njenih ustanov ter znanj za aktivno vključevanje in

sodelovanje na lokalni, državni in evropski ravni.

Želimo si, da bi se na šolah razvijali debatni klubi ali krožki o 31. državljanski vzgoji in bi tako bili deležni več vzgoje za demokracijo.

emi

ta so razpravljali o t

ega parlamen

ebruar 2002).

viji PIL+, letnik 54, 1. f

Udeleženci 12. nacionalnega Otrošk

Moj pros čas (objavljeno v re

52

53



Izražamo zadovoljstvo nad tem, da se je institut zagovorništva otrok razvil, ŠOLA

23. hkrati pa smo zaskrbljeni, ker o njem ne vemo dovolj, tako otroci kakor tudi svetovalni delavci in starši.

Odrasli naj sprejmejo ukrepe za časovno skrajšanje vseh pravnih 24.

Del obvezne vsebine v osnovni šoli bi moralo biti tudi učenje o prvi pomoči, 32.

postopkov, v katerih so udeleženi otroci, kajti postopki, ko se odloča osnovah bontona, retoriki, upravljanju osebnih financ (finančna pismenost), o otrocih ali njihovih pravicah, so predolgi.

računalništvu, osnovah osebne kulture, podjetništvu, spoznavanju novih tehnologij, ekoloških temah, trajnostnem razvoju, gospodinjstvu, ročnih Volilno pravico naj bi mladi pridobili že s 16. leti. Pri tem predlogu si sicer 25.

spretnostih (šivanje, pletenje, kuhanje) ter pridelavi hrane in samooskrbe.

nismo bili povsem edini. Res pa je, da bi se z volilno pravico interes za politiko in participacijo v družbi povečal. Vendar smo zaskrbljeni, da bi Pričakujemo več medpredmetnega povezovanja, združevanja

33.

politične stranke z nami manipulirale in zavajale najmlajše volivce. Politični podobnih vsebin različnih predmetov.

boji bi se lahko preselili v šolsko polje, kar ne bi bilo sprejemljivo.

Želimo več medgeneracijskega, med razrednega druženja in sodelovanja 34.

Mladi nimamo dovolj informacij in znanj za sodelovanje, za 26.

učencev, na primer da bi učenci višjih razredov pomagali mlajšim učencem participacijo v družbi. O mladih je veliko besed in programov, pri učenju, reševanju težav ipd.

vendar udeleženci pričakujemo večje zagotavljanje ustreznih razmer in več dobrih ukrepov za vzpostavitev sodelovanja mladih.

Želimo več razrednih ur. Primarni cilj bi morala biti vzpostavitev 35. dobrega odnosa med učiteljem in učenci ter graditev dobrih Želimo si posodobitve programov izobraževanja o otrokovih, človekovih in državljanskih 27.

medsebojnih odnosov. Uvede naj se razredna mediacija (učitelj v vlogi pravicah. Tako bomo bolje poznali in aktivno uporabljali poti sodelovanja, skupnega mediatorja) in pogovor o vseh vprašanjih, ki učence bremenijo.

oblikovanja programov, reševanja problemov, sporov in nesoglasij.

Želimo, da bi nas vsi učitelji v šoli obravnavali

36.

Primanjkuje nam dobrih mentorjev otroških parlamentov. To bi lahko bili tudi nekoliko 28.

bolj enakopravno in pravično.

starejši sovrstniki (srednješolci ali študentje), ki bi prihajali v osnovno šolo in nam pomagali s svojimi izkušnjami.

Vzpostaviti moramo večje spoštovanje med učenci, učitelji in delavci šole.

37.

Ugotavljamo, da v osnovni šoli sicer obstaja predmet Domovinska in 29. državljanska kultura in etika v 7. in 8. razredu osnovne šole (ena ura tedensko). Razmisliti bi veljalo o predmetu etike že od 5. razreda dalje, vsekakor je nujen v 9. razredu, kjer ga sedaj ni. Tudi kasneje, v srednji šoli, ni dovolj izobraževalnih vsebin, pri katerih bi osnovnošolsko znanje nadgradili in pridobili dodatna znanja za demokratično državljanstvo.

Primanjkuje vsebin o človekovih pravicah in poteh

30. njihovega uveljavljanja, znanj o delovanju družbe, države in njenih ustanov ter znanj za aktivno vključevanje in

sodelovanje na lokalni, državni in evropski ravni.

Želimo si, da bi se na šolah razvijali debatni klubi ali krožki o 31. državljanski vzgoji in bi tako bili deležni več vzgoje za demokracijo.

emi

ta so razpravljali o t

ega parlamen

ebruar 2002).

viji PIL+, letnik 54, 1. f

Udeleženci 12. nacionalnega Otrošk

Moj pros čas (objavljeno v re

52

53



Vsem otrokom je treba omogočiti dostop

44. do interneta, zlasti na podeželju.

V osnovni šoli se največkrat zaupamo razrednikom in

45. svetovalnim delavkam, vendar imamo velikokrat občutek, da jim ne moremo povsem zaupati (bojazen, da razkrijejo

zaupane probleme). Občutek imamo, da razmišljajo

najprej o kazni in ne o pomoči.

Občutek nezaupanja se razvije tudi zaradi polarizacije, ki jo 46. ustvarjajo pedagogi med mladimi (izbiranje 'ljubljenčkov' in jemanje določenih učencev 'na piko').

Predlagamo uvedbo anonimnih skrinjic, da bi

47. učenci lahko anonimno sporočili osebju šole, kaj

jih moti in tudi s čim so zadovoljni.

V državi in Evropi smo enakopravni, zato bodimo

48. enakopravni tudi v šoli in med seboj. V devetletki nivojski Jaša Ciglič, 9 let, OŠ Simona Jenka Kranj, PŠ Primskovo pouk prinaša med učence razlike in predsodke. Razmisliti bi morali o dobrih in slabih straneh devetletke in pri tem tudi nas povprašati za mnenje.

Predlagamo učinkovitejše pristope pri vzdrževanju reda

38. in discipline v šoli, morda tudi z opravljanjem družbeno koristnih del (pomoč hišniku, snažilkam, v kuhinji, itd. ).

Pričakujemo več poklicnega usmerjanja (ne samo v 9. razredu), 49.

Kazni z vzgojnimi ukrepi (ukori) so zastarele.

spoznavanje poklicev na delovnem mestu, več obiskov podjetij, lokalnih kmetij in obrtnikov in karierne dneve za boljše

informiranje otrok o izobraževanju.

Poostriti je treba kriterije za pridobitev različnih

39. statusov in ukrepati ob njihovem zlorabljanju.

Potrebujemo več znanj za življenje in ne le kopičenje

50. informacij, več praktičnih in življenjskih vsebin, več Pričakujemo več vzgoje in izobraževanja na področju digitalnih 40.

šole v naravi, tematskih dni in ekskurzij. Želimo več

vsebin (varna raba interneta) ter prizadevanja za odpravo

praktičnega pouka, poskusov in eksperimentov pri

odvisnosti od računalniških igric.

pouku biologije, fizike in kemije.

Predlagamo več pogovorov v šoli med učitelji,

41. starši in učenci (tudi na razredni stopnji), več

Ne želimo nositi pretežkih šolskih torb. Razmislite,

51.

povezav med šolami ter srečanja s skupinami in

česa je v njih preveč. Zdravniki namreč ugotavljajo,

mladimi, ki so drugačni, ki so iz različnih okolij

da imamo upognjene hrbtenice.

(mesto, podeželje).

Oblikujejo naj se manj številčni razredi.

52.

Pri gradnji šol, pri njihovi arhitekturi, bi morali paziti predvsem 42. na hodnike in skupne prostore. Ti so ozki in majhni.

Ugotavljamo, da je v učnem načrtu preveč snovi,

53. kar pomeni, da ne moremo predelati vse do

Želimo, da se uveljavi projekt 'Postani dijak za en dan', kjer gre 43.

konca šolskega leta.

za prisotnost učencev osnovnih šol na različnih srednjih šolah.

S pomočjo takšnega projekta lahko dobimo realne

predstavitve srednjih šol in poklicev, saj na informativnih dnevih pridobimo dokaj nerealne informacije.

54

55



Vsem otrokom je treba omogočiti dostop

44. do interneta, zlasti na podeželju.

V osnovni šoli se največkrat zaupamo razrednikom in

45. svetovalnim delavkam, vendar imamo velikokrat občutek, da jim ne moremo povsem zaupati (bojazen, da razkrijejo

zaupane probleme). Občutek imamo, da razmišljajo

najprej o kazni in ne o pomoči.

Občutek nezaupanja se razvije tudi zaradi polarizacije, ki jo 46. ustvarjajo pedagogi med mladimi (izbiranje 'ljubljenčkov' in jemanje določenih učencev 'na piko').

Predlagamo uvedbo anonimnih skrinjic, da bi

47. učenci lahko anonimno sporočili osebju šole, kaj

jih moti in tudi s čim so zadovoljni.

V državi in Evropi smo enakopravni, zato bodimo

48. enakopravni tudi v šoli in med seboj. V devetletki nivojski Jaša Ciglič, 9 let, OŠ Simona Jenka Kranj, PŠ Primskovo pouk prinaša med učence razlike in predsodke. Razmisliti bi morali o dobrih in slabih straneh devetletke in pri tem tudi nas povprašati za mnenje.

Predlagamo učinkovitejše pristope pri vzdrževanju reda

38. in discipline v šoli, morda tudi z opravljanjem družbeno koristnih del (pomoč hišniku, snažilkam, v kuhinji, itd. ).

Pričakujemo več poklicnega usmerjanja (ne samo v 9. razredu), 49.

Kazni z vzgojnimi ukrepi (ukori) so zastarele.

spoznavanje poklicev na delovnem mestu, več obiskov podjetij, lokalnih kmetij in obrtnikov in karierne dneve za boljše

informiranje otrok o izobraževanju.

Poostriti je treba kriterije za pridobitev različnih

39. statusov in ukrepati ob njihovem zlorabljanju.

Potrebujemo več znanj za življenje in ne le kopičenje

50. informacij, več praktičnih in življenjskih vsebin, več Pričakujemo več vzgoje in izobraževanja na področju digitalnih 40.

šole v naravi, tematskih dni in ekskurzij. Želimo več

vsebin (varna raba interneta) ter prizadevanja za odpravo

praktičnega pouka, poskusov in eksperimentov pri

odvisnosti od računalniških igric.

pouku biologije, fizike in kemije.

Predlagamo več pogovorov v šoli med učitelji,

41. starši in učenci (tudi na razredni stopnji), več

Ne želimo nositi pretežkih šolskih torb. Razmislite,

51.

povezav med šolami ter srečanja s skupinami in

česa je v njih preveč. Zdravniki namreč ugotavljajo,

mladimi, ki so drugačni, ki so iz različnih okolij

da imamo upognjene hrbtenice.

(mesto, podeželje).

Oblikujejo naj se manj številčni razredi.

52.

Pri gradnji šol, pri njihovi arhitekturi, bi morali paziti predvsem 42. na hodnike in skupne prostore. Ti so ozki in majhni.

Ugotavljamo, da je v učnem načrtu preveč snovi,

53. kar pomeni, da ne moremo predelati vse do

Želimo, da se uveljavi projekt 'Postani dijak za en dan', kjer gre 43.

konca šolskega leta.

za prisotnost učencev osnovnih šol na različnih srednjih šolah.

S pomočjo takšnega projekta lahko dobimo realne

predstavitve srednjih šol in poklicev, saj na informativnih dnevih pridobimo dokaj nerealne informacije.

54

55

Predlagamo ukinitev ocenjevanja pri predmetih športna vzgoja, glasbena 54.

Nujna je posodobitev nacionalnega preverjanja znanja (NPZ). Za vse šole 65.

umetnost in likovna umetnost ter uporabo pisnih ocen (manj uspešno, naj bo enak tretji predmet in naj bo pravočasno napovedan. Želimo, da uspešno, zelo uspešno). Ti predmeti naj ne vplivajo na vpis v srednjo šolo.

ga minister objavi že na začetku šolskega leta. Zelo bi bilo tudi dobro, da si ga sami izberemo. NPZ v 3. razredu je nesmiseln.

Drugačna stališča učenca od stališč učitelja

55. ne smejo biti razlog slabše ocene znanja.

Računalništvo naj se uvede kot obvezen

66. predmet že v nižjih razredih OŠ.

Želimo, da bi učitelji pri nas iskali

56. predvsem znanje in ne neznanje.

Nekatere vsebine bi bilo treba v programu devetletke izpustiti, določene 67. vsebine pa bolj poglobiti. Razočarani smo bili nad predlogom, da bi izbirne predmete omejili zaradi naše preobremenjenosti.

Pri pouku naj učitelji uporabljajo zanimivejše metode

57. in oblike pouka ter upoštevajo vse stile učenja, tudi

vizualni, slušni ali gibalni način, igre, delo v skupinah.

Manj mobilnih telefonov pri pouku – predlagamo postavitev zabojčkov ob 68. vstopu v razred, kamor bi učenci odložili svoje mobilne telefone, ki bi jih pred tem morali ugasniti/utišati.

Predlagamo alternativne metode učenja: učilnice na prostem in 58. učenje v naravi, medvrstniške predstavitve in debate, učenje s pomočjo filmov, slikovni primeri, terensko in projektno delo, Predlagamo uporabo enotnih učbenikov po vsej Sloveniji.

69.

uporaba konkretnega materiala, več samostojnega in skupinskega dela učencev in manj frontalnega pouka, kjer so učenci le poslušalci.

Želimo si, da otrokom s posebnimi potrebami

70. omogočite usposabljanje za pridobitev več vrst

Učiteljem želimo dati povratne informacije, kaj nam je všeč in kje lahko 59.

poklicev kakor sedaj.

izboljšajo svoje podajanje snovi. Z nami se lahko posvetujejo glede izbire metod in strategij poučevanja. Tukaj smo lahko drzni, da smo slišani.

Število učencev pri posameznem izbirnem predmetu bi bilo treba 71. zmanjšati ter povečati nabor izbirnih predmetov.

Potrebujemo učenje učenja, kjer bi nas poučevali

60. o načinih in metodah, kako se učiti.

Zaradi neobjektivnosti ocenjevanja naj

72. obšolske oz. izven šolske dejavnosti ne

Šolski pravilniki naj bodo bolj strogi. V njih bi moralo

61.

sodijo med izbirne predmete.

bolj natančno pisati, kaj je v šoli dovoljeno in kaj ne, ter kakšne so posledice kršitve pravil.

Ugotovili smo, da so urniki zelo neurejeni, z veliko

73. prostimi urami, in prevečkrat se zgodi, da moramo

Vedenje naj se ocenjuje (tako kot je bilo včasih:

62.

čakati na nadaljevanje pouka.

vzorno, primerno, neprimerno).

Želimo si šolo, ki nas bo manj obremenjevala z delom doma.

74.

Uvedejo naj se rekreativni odmori.

63.

Večkrat ni dovolj časa za vse domače naloge, še posebej, če imamo popoldanske dejavnosti.

Želimo več izbire pri izbirnih predmetih (več računalništva 64.

Delovni zvezki so zelo obširni in imajo veliko strani. Morali bi jih in vsebin z multimedijo), več vključevanja elektronskih

75. razdeliti na dva ali tri dele, pri tem pa bi cena ostala nespremenjena.

naprav in interaktivnih gradiv (modernizacija šole), več

izbirnih in manj obveznih predmetov.

Dejstvo je, da premalo vemo o poklicih.

76. Predstavljanje poklicev je v naši državi

obupno, če sam ne raziskuješ poklica, ne

veš o njemu nič.

56

57

Predlagamo ukinitev ocenjevanja pri predmetih športna vzgoja, glasbena 54.

Nujna je posodobitev nacionalnega preverjanja znanja (NPZ). Za vse šole 65.

umetnost in likovna umetnost ter uporabo pisnih ocen (manj uspešno, naj bo enak tretji predmet in naj bo pravočasno napovedan. Želimo, da uspešno, zelo uspešno). Ti predmeti naj ne vplivajo na vpis v srednjo šolo.

ga minister objavi že na začetku šolskega leta. Zelo bi bilo tudi dobro, da si ga sami izberemo. NPZ v 3. razredu je nesmiseln.

Drugačna stališča učenca od stališč učitelja

55. ne smejo biti razlog slabše ocene znanja.

Računalništvo naj se uvede kot obvezen

66. predmet že v nižjih razredih OŠ.

Želimo, da bi učitelji pri nas iskali

56. predvsem znanje in ne neznanje.

Nekatere vsebine bi bilo treba v programu devetletke izpustiti, določene 67. vsebine pa bolj poglobiti. Razočarani smo bili nad predlogom, da bi izbirne predmete omejili zaradi naše preobremenjenosti.

Pri pouku naj učitelji uporabljajo zanimivejše metode

57. in oblike pouka ter upoštevajo vse stile učenja, tudi

vizualni, slušni ali gibalni način, igre, delo v skupinah.

Manj mobilnih telefonov pri pouku – predlagamo postavitev zabojčkov ob 68. vstopu v razred, kamor bi učenci odložili svoje mobilne telefone, ki bi jih pred tem morali ugasniti/utišati.

Predlagamo alternativne metode učenja: učilnice na prostem in 58. učenje v naravi, medvrstniške predstavitve in debate, učenje s pomočjo filmov, slikovni primeri, terensko in projektno delo, Predlagamo uporabo enotnih učbenikov po vsej Sloveniji.

69.

uporaba konkretnega materiala, več samostojnega in skupinskega dela učencev in manj frontalnega pouka, kjer so učenci le poslušalci.

Želimo si, da otrokom s posebnimi potrebami

70. omogočite usposabljanje za pridobitev več vrst

Učiteljem želimo dati povratne informacije, kaj nam je všeč in kje lahko 59.

poklicev kakor sedaj.

izboljšajo svoje podajanje snovi. Z nami se lahko posvetujejo glede izbire metod in strategij poučevanja. Tukaj smo lahko drzni, da smo slišani.

Število učencev pri posameznem izbirnem predmetu bi bilo treba 71. zmanjšati ter povečati nabor izbirnih predmetov.

Potrebujemo učenje učenja, kjer bi nas poučevali

60. o načinih in metodah, kako se učiti.

Zaradi neobjektivnosti ocenjevanja naj

72. obšolske oz. izven šolske dejavnosti ne

Šolski pravilniki naj bodo bolj strogi. V njih bi moralo

61.

sodijo med izbirne predmete.

bolj natančno pisati, kaj je v šoli dovoljeno in kaj ne, ter kakšne so posledice kršitve pravil.

Ugotovili smo, da so urniki zelo neurejeni, z veliko

73. prostimi urami, in prevečkrat se zgodi, da moramo

Vedenje naj se ocenjuje (tako kot je bilo včasih:

62.

čakati na nadaljevanje pouka.

vzorno, primerno, neprimerno).

Želimo si šolo, ki nas bo manj obremenjevala z delom doma.

74.

Uvedejo naj se rekreativni odmori.

63.

Večkrat ni dovolj časa za vse domače naloge, še posebej, če imamo popoldanske dejavnosti.

Želimo več izbire pri izbirnih predmetih (več računalništva 64.

Delovni zvezki so zelo obširni in imajo veliko strani. Morali bi jih in vsebin z multimedijo), več vključevanja elektronskih

75. razdeliti na dva ali tri dele, pri tem pa bi cena ostala nespremenjena.

naprav in interaktivnih gradiv (modernizacija šole), več

izbirnih in manj obveznih predmetov.

Dejstvo je, da premalo vemo o poklicih.

76. Predstavljanje poklicev je v naši državi

obupno, če sam ne raziskuješ poklica, ne

veš o njemu nič.

56

57

Na koncu devetega razreda ne poznamo dovolj, katere srednje šole so 77.

Zapis regijske koordinatorke

na razpolago, od nas pa se pričakuje, da se bomo poklicno usmerili pri 15 letih, ko o poklicih ne vemo čisto nič.

Pri Otroških parlamentih sem sodelovala od leta 1990. Spominjam se, da sem na 1.

nacionalni Otroški parlament pripeljala več otrok, kot mi je bilo dovoljeno, saj sem v programu prepoznala veliko priložnost, da otrokom in odločevalcem odpremo nove dimenzije vzgoje za demokracijo. Na začetku ni bilo lahko, pozneje sem pridobivala sodelavce, mentorje prostovoljce na vseh osnovnih šolah v občinah Krško in Kostanjevica, PROSTI ČAS in INTERESNE DEJAVNOSTI

kasneje pa tudi v občinah Sevnica in Brežice, v celotni t. i. regiji Posavje. Postala sem regijska koordinatorka za Posavje in organizatorka občinskih Otroških parlamentov vse do leta 2012, ko sem se upokojila.

Moj nasvet, popotnica otrokom in mladim: vsem priporočam, da se vključujete v otroške Prosti čas je čas brez obveznosti, namenjen nam, da počnemo, kar si 78.

parlamente in skozi aktualne vsebine krepite demokracijo, tako da prepoznavate želimo. Nujen je za zdravje in dobro počutje. Postavlja se nam vprašanje, vrednote, ki so pomembne za obstoj tega sveta. Svet se mora preoblikovati na bolje in kako kakovostno preživeti prosti čas ob tolikšni preobremenjenosti s prav mladi ste tisti, ki z aktivnim državljanstvom opozarjate, zahtevate in uresničujete.

šolskimi obveznostmi in vsemi obšolskimi dejavnostmi.

Ustvarite – tudi z otroškimi parlamenti – boljši svet. Svet, ki bo pomiril konflikte med narodi in med verami, svet, ki bo skrbel za naravo in zbliževal ljudi…

Ugotovili smo, da na preživljanje prostega časa preveč avtoritativno 79. vplivata družina in šola, premalo pa otroci sami.

Vida Ban, dolgoletna sekretarka ZPM Krško;

regijska koordinatorka Otroških parlamentov

za Posavje od 1990 do 2012

Skoraj povsod po Sloveniji otrokom primanjkujejo ustrezni prostori za 80. druženje, ustvarjanje in zabavo, še vedno je premalo parkov in tudi v prostem času dostopnih športnih površin in športnih dvoran. V vsakem kraju naj se zagotovi prostor za mlade do 15. leta starosti, kjer se bomo lahko zbirali, se Urediti je treba še več površin, kjer bi se

86.

družili, poslušali glasbo in plesali ob vikendih.

otroci lahko igrali in preživljali prosti čas.

Kritični smo do pomanjkanja ustreznih programov za prosti čas, zlasti v 81.

Med interesnimi dejavnostmi si želimo več lokalnih dejavnosti, 87.

manjših krajih, ter do previsokih cen za organizirane dejavnosti, zlasti s npr. učenje obrti, ki so prisotne v lokalnem okolju, spoznavanje področja športa, kulture in zabave.

značilnosti lokalnega okolja, turistični krožki.

Več časa, denarja in prostorov naj se nameni izven šolskim 82.

Zaradi pomanjkanja prostorov se mladi zbiramo na

88.

dejavnostim, kot so krožki, društva, poletne delavnice, izleti, neprimernih krajih, kjer se pojavlja droga, alkohol, nasilje.

letovanja, zimovanja, taborjenja, raziskovalni tabori.

Predlagamo posebne programe za rešitev teh vprašanj.

V pogovoru o razlikah med mestom in podeželjem smo ugotovili, 83.

Želimo si, da bi v javnih prostorih poostrili nadzor nad

89.

da imajo mesta veliko centrov, kino- in športnih dvoran, dobro prodajo alkohola in preprečili prodajo nedovoljenih drog.

urejenih prevozov. Na podeželju so prometne povezave slabše in redkejše. Igrišč je manj in so slabše urejena.

Želimo si več prireditev, primernih za nas, ki bi bile ob zgodnejših 90. urah, in več brezplačnih ustvarjalnih delavnic in drugih aktivnosti, Ugotovili smo, da je največ problemov in težav povezanih

84.

ki bi popestrile aktivno preživljanje prostega časa.

s prevozi. Zato smo sklenili, da bi bilo dobro imeti širše mreže prevoznih storitev in cenejše avtobusne vozovnice.

Moti nas neupoštevanje in preziranje krožkov s strani

91.

Otroci iz podeželja bi tako imeli več možnosti.

učiteljev. Problem je tudi njihova slaba predstavitev in

vsakoletna enolična ponudba.

Predlagali smo, da šole storijo več za boljšo kakovost različnih interesnih 85. dejavnosti (krožkov) ter za promocijo, da bi lažje prepoznavali njihove Učitelji, ki izvajajo te krožke, pregledujejo prisotnost, jih 92.

vsebine. Želimo si več organiziranih športnih dejavnosti in plesov.

ocenjujejo in dojemajo učence kot neresne. Ob neudeležbi

sprejemajo ukrepe. Opozarjamo, da šolski krožki zrejo bolj k formalnem kot neformalnem izobraževanju.

58

59

Na koncu devetega razreda ne poznamo dovolj, katere srednje šole so 77.

Zapis regijske koordinatorke

na razpolago, od nas pa se pričakuje, da se bomo poklicno usmerili pri 15 letih, ko o poklicih ne vemo čisto nič.

Pri Otroških parlamentih sem sodelovala od leta 1990. Spominjam se, da sem na 1.

nacionalni Otroški parlament pripeljala več otrok, kot mi je bilo dovoljeno, saj sem v programu prepoznala veliko priložnost, da otrokom in odločevalcem odpremo nove dimenzije vzgoje za demokracijo. Na začetku ni bilo lahko, pozneje sem pridobivala sodelavce, mentorje prostovoljce na vseh osnovnih šolah v občinah Krško in Kostanjevica, PROSTI ČAS in INTERESNE DEJAVNOSTI

kasneje pa tudi v občinah Sevnica in Brežice, v celotni t. i. regiji Posavje. Postala sem regijska koordinatorka za Posavje in organizatorka občinskih Otroških parlamentov vse do leta 2012, ko sem se upokojila.

Moj nasvet, popotnica otrokom in mladim: vsem priporočam, da se vključujete v otroške Prosti čas je čas brez obveznosti, namenjen nam, da počnemo, kar si 78.

parlamente in skozi aktualne vsebine krepite demokracijo, tako da prepoznavate želimo. Nujen je za zdravje in dobro počutje. Postavlja se nam vprašanje, vrednote, ki so pomembne za obstoj tega sveta. Svet se mora preoblikovati na bolje in kako kakovostno preživeti prosti čas ob tolikšni preobremenjenosti s prav mladi ste tisti, ki z aktivnim državljanstvom opozarjate, zahtevate in uresničujete.

šolskimi obveznostmi in vsemi obšolskimi dejavnostmi.

Ustvarite – tudi z otroškimi parlamenti – boljši svet. Svet, ki bo pomiril konflikte med narodi in med verami, svet, ki bo skrbel za naravo in zbliževal ljudi…

Ugotovili smo, da na preživljanje prostega časa preveč avtoritativno 79. vplivata družina in šola, premalo pa otroci sami.

Vida Ban, dolgoletna sekretarka ZPM Krško;

regijska koordinatorka Otroških parlamentov

za Posavje od 1990 do 2012

Skoraj povsod po Sloveniji otrokom primanjkujejo ustrezni prostori za 80. druženje, ustvarjanje in zabavo, še vedno je premalo parkov in tudi v prostem času dostopnih športnih površin in športnih dvoran. V vsakem kraju naj se zagotovi prostor za mlade do 15. leta starosti, kjer se bomo lahko zbirali, se Urediti je treba še več površin, kjer bi se

86.

družili, poslušali glasbo in plesali ob vikendih.

otroci lahko igrali in preživljali prosti čas.

Kritični smo do pomanjkanja ustreznih programov za prosti čas, zlasti v 81.

Med interesnimi dejavnostmi si želimo več lokalnih dejavnosti, 87.

manjših krajih, ter do previsokih cen za organizirane dejavnosti, zlasti s npr. učenje obrti, ki so prisotne v lokalnem okolju, spoznavanje področja športa, kulture in zabave.

značilnosti lokalnega okolja, turistični krožki.

Več časa, denarja in prostorov naj se nameni izven šolskim 82.

Zaradi pomanjkanja prostorov se mladi zbiramo na

88.

dejavnostim, kot so krožki, društva, poletne delavnice, izleti, neprimernih krajih, kjer se pojavlja droga, alkohol, nasilje.

letovanja, zimovanja, taborjenja, raziskovalni tabori.

Predlagamo posebne programe za rešitev teh vprašanj.

V pogovoru o razlikah med mestom in podeželjem smo ugotovili, 83.

Želimo si, da bi v javnih prostorih poostrili nadzor nad

89.

da imajo mesta veliko centrov, kino- in športnih dvoran, dobro prodajo alkohola in preprečili prodajo nedovoljenih drog.

urejenih prevozov. Na podeželju so prometne povezave slabše in redkejše. Igrišč je manj in so slabše urejena.

Želimo si več prireditev, primernih za nas, ki bi bile ob zgodnejših 90. urah, in več brezplačnih ustvarjalnih delavnic in drugih aktivnosti, Ugotovili smo, da je največ problemov in težav povezanih

84.

ki bi popestrile aktivno preživljanje prostega časa.

s prevozi. Zato smo sklenili, da bi bilo dobro imeti širše mreže prevoznih storitev in cenejše avtobusne vozovnice.

Moti nas neupoštevanje in preziranje krožkov s strani

91.

Otroci iz podeželja bi tako imeli več možnosti.

učiteljev. Problem je tudi njihova slaba predstavitev in

vsakoletna enolična ponudba.

Predlagali smo, da šole storijo več za boljšo kakovost različnih interesnih 85. dejavnosti (krožkov) ter za promocijo, da bi lažje prepoznavali njihove Učitelji, ki izvajajo te krožke, pregledujejo prisotnost, jih 92.

vsebine. Želimo si več organiziranih športnih dejavnosti in plesov.

ocenjujejo in dojemajo učence kot neresne. Ob neudeležbi

sprejemajo ukrepe. Opozarjamo, da šolski krožki zrejo bolj k formalnem kot neformalnem izobraževanju.

58

59

Problem je tudi plačljivost krožkov. Zaradi finančne obveze 93.

Predlagamo, da se organizirajo šole za starše, delavnice, pogovori in 104.

si le-teh nekateri ne morejo privoščiti, kar ni sprejemljivo.

tematski roditeljski sestanki, na katerih bi se starši izobraževali o vzgoji otroka, kako naj z njim ravnajo in kako vzpostaviti dobre odnose, še posebno, ko pogovori nanesejo na teme odraščanja in spolnega Želimo si več kvalitetnih programov preživljanja

94.

dozorevanja.

prostega časa med počitnicami.

Ugotovili smo, da se starši premalo udeležujejo delavnic in raznih Nujno bi potrebovali izkaznice, s katerimi bi

95.

105. tečajev. Zato je treba starše bolj informirati o teh vsebinah ter jih uveljavljali popuste pri vožnji, obisku kulturnih

spodbujati k udeležbi in sodelovanju.

prireditev ter pri nakupu knjig in igrač.

Poudarili smo vlogo družine in izrazili zaskrbljenost, ker veliko V medijih bi nas morali bolje informirati o možnostih preživljanja prostega 96.

106. staršev prihaja domov zelo pozno in so zelo utrujeni ter nimajo več časa, bolj poudarjati dogodke in prireditve, primerne za nas, ter opozarjati energije in volje, da bi se pogovarjali z otroki in si zanje vzeli čas.

na probleme, ki so povezani s preživljanjem prostega časa.

Otroci smo vedno bolj osamljeni in doma prevečkrat sami.

Razmisliti moramo, na kakšne načine bi se lahko veščine, spretnosti in znanja, 97.

Evropski delovni čas staršev nas prepušča cesti in zato se mladi pridobljena v neformalnem izobraževanju, upoštevalo pri nadaljnjem šolanju.

107. zatekajo k drogam, kajenju in alkoholu.

Nekateri otroci in mladostniki so zaradi geografske lege prikrajšani za 98.

Zaradi vse daljšega delovnika staršev zmanjka časa za pripravo zdrave nekatere interesne dejavnosti, krožke. Tako nekateri otroci nimajo enakih 108. prehrane. Hitro pripravljena hrana ne more biti dovolj dober možnosti razvoja svojih talentov kot otroci, ki so bližje večjim mestom.

nadomestek za topli obrok, za kosilo, ki naj bi ga imeli na voljo vsi mladi, ne glede na njihov socialni status.

Posebej smo izpostavili tudi varnost na zabavah in prireditvah ter 99. ugotovili, da je bilo včasih za varnost bolje poskrbljeno, in tudi, da so Če nas imajo naši starši radi, potem se lahko od njih naučimo imeti radi starši svojim otrokom bolj zaupali kot danes.

109. sebe in druge. Velikokrat se zgodi, da nas obremenjujejo še s svojimi službenimi težavami in včasih tudi z ambicijami, ki jih sami niso uresničili.

Iz trgovin bi morali izločiti vse igrače, ki kakorkoli spominjajo na 100. orožje, ter prepovedati prodajo petard.

Starši in mediji nam vsiljujejo stereotipe, predsodke o poklicih, ki v 110. družbi trenutno nimajo večjega ugleda. Če bo neko znanje izumrlo, bodo v družbi velike težave, kajti vsak bo enkrat potreboval tesarja, vodovodarja, čevljarja ali čistilko.

STARŠI, DRUŽINA

Nekoč so bila pravila strožja in starši so postavljali strožje omejitve. Je že prav, 111. da nam starši povedo, kaj je prav in kaj narobe, ni pa prav, da nas starši usmerjajo prav v vsem. Če bodo že zdaj razmišljali namesto nas, bodo tudi v prihodnosti, to pa vodi v nesamostojnost in neodgovornost za dejanja.

Od staršev pričakujemo pomoč, zaupanje, ljubezen, toplino in veliko 101. pogovarjanja o vseh temah, tudi o spolnosti. Starši naj nas jemljejo Starše je treba osveščati o prednostih in pomanjkljivostih interneta, da bi resno in se z nami odkrito pogovarjajo.

112. lahko svetovali svojim otrokom, katere vsebine so zanje primerne in katere ne. Tako kot starši bi tudi učitelji morali otroke opozarjati na Starši nas morajo bolj spodbujati in nam svetovati, obenem pa 102.

nevarnosti, ki prežijo na internetu.

morajo spoštovati naša mnenja in odločitve. Starše bi morali spodbujati, da pomagajo mladostniku razviti kritično mišljenje.

O spolnosti se nekateri vrstniki težko pogovarjajo s starši. O tem se lažje 113. pogovarjamo z vrstniki. Žal so teme o spolnosti še vedno tabu teme v Sporočamo staršem, naj nam zaupajo in nam dovolijo, da se

103.

mnogih družinah in prevečkrat tudi v šolah. V šolah naj bi tem vprašanjem učimo iz lastnih napak, a nam ob tem stojijo ob strani.

posvečali več pozornosti in časa.

60

61

Problem je tudi plačljivost krožkov. Zaradi finančne obveze 93.

Predlagamo, da se organizirajo šole za starše, delavnice, pogovori in 104.

si le-teh nekateri ne morejo privoščiti, kar ni sprejemljivo.

tematski roditeljski sestanki, na katerih bi se starši izobraževali o vzgoji otroka, kako naj z njim ravnajo in kako vzpostaviti dobre odnose, še posebno, ko pogovori nanesejo na teme odraščanja in spolnega Želimo si več kvalitetnih programov preživljanja

94.

dozorevanja.

prostega časa med počitnicami.

Ugotovili smo, da se starši premalo udeležujejo delavnic in raznih Nujno bi potrebovali izkaznice, s katerimi bi

95.

105. tečajev. Zato je treba starše bolj informirati o teh vsebinah ter jih uveljavljali popuste pri vožnji, obisku kulturnih

spodbujati k udeležbi in sodelovanju.

prireditev ter pri nakupu knjig in igrač.

Poudarili smo vlogo družine in izrazili zaskrbljenost, ker veliko V medijih bi nas morali bolje informirati o možnostih preživljanja prostega 96.

106. staršev prihaja domov zelo pozno in so zelo utrujeni ter nimajo več časa, bolj poudarjati dogodke in prireditve, primerne za nas, ter opozarjati energije in volje, da bi se pogovarjali z otroki in si zanje vzeli čas.

na probleme, ki so povezani s preživljanjem prostega časa.

Otroci smo vedno bolj osamljeni in doma prevečkrat sami.

Razmisliti moramo, na kakšne načine bi se lahko veščine, spretnosti in znanja, 97.

Evropski delovni čas staršev nas prepušča cesti in zato se mladi pridobljena v neformalnem izobraževanju, upoštevalo pri nadaljnjem šolanju.

107. zatekajo k drogam, kajenju in alkoholu.

Nekateri otroci in mladostniki so zaradi geografske lege prikrajšani za 98.

Zaradi vse daljšega delovnika staršev zmanjka časa za pripravo zdrave nekatere interesne dejavnosti, krožke. Tako nekateri otroci nimajo enakih 108. prehrane. Hitro pripravljena hrana ne more biti dovolj dober možnosti razvoja svojih talentov kot otroci, ki so bližje večjim mestom.

nadomestek za topli obrok, za kosilo, ki naj bi ga imeli na voljo vsi mladi, ne glede na njihov socialni status.

Posebej smo izpostavili tudi varnost na zabavah in prireditvah ter 99. ugotovili, da je bilo včasih za varnost bolje poskrbljeno, in tudi, da so Če nas imajo naši starši radi, potem se lahko od njih naučimo imeti radi starši svojim otrokom bolj zaupali kot danes.

109. sebe in druge. Velikokrat se zgodi, da nas obremenjujejo še s svojimi službenimi težavami in včasih tudi z ambicijami, ki jih sami niso uresničili.

Iz trgovin bi morali izločiti vse igrače, ki kakorkoli spominjajo na 100. orožje, ter prepovedati prodajo petard.

Starši in mediji nam vsiljujejo stereotipe, predsodke o poklicih, ki v 110. družbi trenutno nimajo večjega ugleda. Če bo neko znanje izumrlo, bodo v družbi velike težave, kajti vsak bo enkrat potreboval tesarja, vodovodarja, čevljarja ali čistilko.

STARŠI, DRUŽINA

Nekoč so bila pravila strožja in starši so postavljali strožje omejitve. Je že prav, 111. da nam starši povedo, kaj je prav in kaj narobe, ni pa prav, da nas starši usmerjajo prav v vsem. Če bodo že zdaj razmišljali namesto nas, bodo tudi v prihodnosti, to pa vodi v nesamostojnost in neodgovornost za dejanja.

Od staršev pričakujemo pomoč, zaupanje, ljubezen, toplino in veliko 101. pogovarjanja o vseh temah, tudi o spolnosti. Starši naj nas jemljejo Starše je treba osveščati o prednostih in pomanjkljivostih interneta, da bi resno in se z nami odkrito pogovarjajo.

112. lahko svetovali svojim otrokom, katere vsebine so zanje primerne in katere ne. Tako kot starši bi tudi učitelji morali otroke opozarjati na Starši nas morajo bolj spodbujati in nam svetovati, obenem pa 102.

nevarnosti, ki prežijo na internetu.

morajo spoštovati naša mnenja in odločitve. Starše bi morali spodbujati, da pomagajo mladostniku razviti kritično mišljenje.

O spolnosti se nekateri vrstniki težko pogovarjajo s starši. O tem se lažje 113. pogovarjamo z vrstniki. Žal so teme o spolnosti še vedno tabu teme v Sporočamo staršem, naj nam zaupajo in nam dovolijo, da se

103.

mnogih družinah in prevečkrat tudi v šolah. V šolah naj bi tem vprašanjem učimo iz lastnih napak, a nam ob tem stojijo ob strani.

posvečali več pozornosti in časa.

60

61





REVŠČINA

V Sloveniji še vedno živijo nekateri otroci pod pragom revščine in 122. niso deležni ustrezne zaščite. Nimajo enakih možnosti za razvoj svojih sposobnosti in zmožnosti, in to ni prav.

Poudarjamo in hkrati zahtevamo, da mora odločanje o reševanju Nadiža Okorn, 7 let, OŠ Milana Šuštaršiča

123. socialne stiske vsakega otroka potekati vedno ob sodelovanju otroka in v njegovo največjo korist. Imamo dovolj pravnih podlag za V primeru spolne zlorabe bi moral otrok imeti možnost stisko najprej 114.

reševanje socialnih stisk, vendar v praksi številni živijo v revščini, zaupati staršem, prijateljem in psihologom. Če pa je oseba, ki zlorablja, odrinjeni, socialno izključeni in brez prihodnosti.

član družine, bi moral zlorabljeni otrok imeti informacije o tem, na katere ustanove in strokovnjake se lahko obrne po pomoč.

Ne strinjamo se s prakso, da včasih socialne probleme in posledice revščine 124. rešujejo predvsem humanitarne organizacije, tudi z enkratnimi akcijami.

Kadar dobimo v šoli slabšo oceno, nas je strah pred starši. Nekateri želijo pri 115.

Zahtevamo sistemske rešitve, ki bodo zagotavljale preživetje in razvoj svojih otrocih doseči svoje sanje, ki jih sami niso dosegli. Nanje pritiskajo, jim ne vsakega otroka, neodvisno od socialnega položaja staršev.

dajo možnosti izbire srednje šole, smeri študija.

Človeštvo se srečuje z vojnami, naravnimi katastrofami in drugimi 125.

Ugotavljali smo, da otroci vedno pogosteje izvajajo nasilje nad starši 116.

nesrečami. V njih so predvsem prizadeti otroci in mladi ljudje. Hitreje se in učitelji. Starši jim ne postavljajo meja, zato so nekateri otroci moramo odzivati na te dogodke in pomagati revnim in prizadetim, tako nepravilno vzgojeni in razvajeni.

mi mladi kakor tudi nevladne organizacije in država.

Strinjali smo se, da ločitev staršev ne bi smela biti tabu tema. Ugotovili smo, da 117.

Še vedno so doma in v svetu nekateri otroci izkoriščani v različne 126.

ločitev povzroči veliko težav, zlasti otrokom. Menimo, da bi moral otrok imeti namene. Tudi naša država bi morala več storiti za njihovo zaščito.

stik z obema staršema, ne glede na to, pri katerem od staršev živi, za kar bi morali poskrbeti starši in država. To je pravica otrok, ki je pogosto kršena.

Država mora več sredstev nameniti za različne štipendije in jih 127. dodeliti vsem učencem enakopravno, da bi imeli socialno ogroženi Alkohol je ena od najpogostejših in najbolj razširjenih zasvojenosti v 118.

učenci iste možnosti za nadaljnje izobraževanje kot drugi učenci.

naših družinah. Razpravo smo sklenili z mnenjem, da ima vsak izmed nas Kriteriji naj ne bodo le socialni ali finančni status, temveč tudi možnost, da si izbere svoj stil življenja, tudi če v starših nima dobrega znanje in sposobnosti učencev.

zgleda. S tem želimo poudariti, da vsi otroci alkoholikov niso nujno tudi sami alkoholiki, ko odrastejo.





Moje


V družinah, šolah, na ulicah in drugje se mladi srečujemo z vse več nasilja.

119.

razmišljanje

Tako starši kot šola naj nas naučijo, kako reševati spore brez nasilja, kako se naučiti krotiti jezo ali jo izraziti na primeren način.

Sveti staršev na šolah sodelujejo pri sprejemanju odločitev v šoli in mnenja 120. staršev se upoštevajo, medtem ko učencev večkrat niti ne povprašajo za mnenja in predloge. Postati moramo upoštevanja vreden partner pri oblikovanju šolskega programa in dogovarjanja o šolskih pravilih.

Spodbujamo podporo družinskim podjetjem, kajti tako se

121. zagotovijo nova delovna mesta in delo teče iz roda v rod.

Leja, Osrednja Slovenija

62

63





REVŠČINA

V Sloveniji še vedno živijo nekateri otroci pod pragom revščine in 122. niso deležni ustrezne zaščite. Nimajo enakih možnosti za razvoj svojih sposobnosti in zmožnosti, in to ni prav.

Poudarjamo in hkrati zahtevamo, da mora odločanje o reševanju Nadiža Okorn, 7 let, OŠ Milana Šuštaršiča

123. socialne stiske vsakega otroka potekati vedno ob sodelovanju otroka in v njegovo največjo korist. Imamo dovolj pravnih podlag za V primeru spolne zlorabe bi moral otrok imeti možnost stisko najprej 114.

reševanje socialnih stisk, vendar v praksi številni živijo v revščini, zaupati staršem, prijateljem in psihologom. Če pa je oseba, ki zlorablja, odrinjeni, socialno izključeni in brez prihodnosti.

član družine, bi moral zlorabljeni otrok imeti informacije o tem, na katere ustanove in strokovnjake se lahko obrne po pomoč.

Ne strinjamo se s prakso, da včasih socialne probleme in posledice revščine 124. rešujejo predvsem humanitarne organizacije, tudi z enkratnimi akcijami.

Kadar dobimo v šoli slabšo oceno, nas je strah pred starši. Nekateri želijo pri 115.

Zahtevamo sistemske rešitve, ki bodo zagotavljale preživetje in razvoj svojih otrocih doseči svoje sanje, ki jih sami niso dosegli. Nanje pritiskajo, jim ne vsakega otroka, neodvisno od socialnega položaja staršev.

dajo možnosti izbire srednje šole, smeri študija.

Človeštvo se srečuje z vojnami, naravnimi katastrofami in drugimi 125.

Ugotavljali smo, da otroci vedno pogosteje izvajajo nasilje nad starši 116.

nesrečami. V njih so predvsem prizadeti otroci in mladi ljudje. Hitreje se in učitelji. Starši jim ne postavljajo meja, zato so nekateri otroci moramo odzivati na te dogodke in pomagati revnim in prizadetim, tako nepravilno vzgojeni in razvajeni.

mi mladi kakor tudi nevladne organizacije in država.

Strinjali smo se, da ločitev staršev ne bi smela biti tabu tema. Ugotovili smo, da 117.

Še vedno so doma in v svetu nekateri otroci izkoriščani v različne 126.

ločitev povzroči veliko težav, zlasti otrokom. Menimo, da bi moral otrok imeti namene. Tudi naša država bi morala več storiti za njihovo zaščito.

stik z obema staršema, ne glede na to, pri katerem od staršev živi, za kar bi morali poskrbeti starši in država. To je pravica otrok, ki je pogosto kršena.

Država mora več sredstev nameniti za različne štipendije in jih 127. dodeliti vsem učencem enakopravno, da bi imeli socialno ogroženi Alkohol je ena od najpogostejših in najbolj razširjenih zasvojenosti v 118.

učenci iste možnosti za nadaljnje izobraževanje kot drugi učenci.

naših družinah. Razpravo smo sklenili z mnenjem, da ima vsak izmed nas Kriteriji naj ne bodo le socialni ali finančni status, temveč tudi možnost, da si izbere svoj stil življenja, tudi če v starših nima dobrega znanje in sposobnosti učencev.

zgleda. S tem želimo poudariti, da vsi otroci alkoholikov niso nujno tudi sami alkoholiki, ko odrastejo.





Moje


V družinah, šolah, na ulicah in drugje se mladi srečujemo z vse več nasilja.

119.

razmišljanje

Tako starši kot šola naj nas naučijo, kako reševati spore brez nasilja, kako se naučiti krotiti jezo ali jo izraziti na primeren način.

Sveti staršev na šolah sodelujejo pri sprejemanju odločitev v šoli in mnenja 120. staršev se upoštevajo, medtem ko učencev večkrat niti ne povprašajo za mnenja in predloge. Postati moramo upoštevanja vreden partner pri oblikovanju šolskega programa in dogovarjanja o šolskih pravilih.

Spodbujamo podporo družinskim podjetjem, kajti tako se

121. zagotovijo nova delovna mesta in delo teče iz roda v rod.

Leja, Osrednja Slovenija

62

63

V Sloveniji je šolanje brezplačno, vendar je kljub temu treba vse več dodatno 128. plačevati, zaradi česar so mnogi otroci in mladostniki, katerih starši ne ZDRAVJE, SPOLNOST IN VARNOST

zmorejo plačevati teh obveznosti, v slabšem položaju.

Vsak otrok le enkrat preživlja leta odraščanja. Zato mu moramo 129. omogočiti ugodne razmere za preživetje in razvoj danes, ne nekoč v prihodnosti. Družba ne bo mogla opravljati popravnih izpitov. Zato Za našo večjo informiranost o zdravju in spolnosti bi morali izdati več pozivamo vse odločevalce, da varčujejo drugje, ne pri otrocih.

135. informativnih gradiv, zloženk, publikacij, plakatov ter organizirati več delavnic, naravoslovnih dni, pogovorov, predavanj ter pogovorov v Razmišljanja, da bi revščino v šoli prikrili z uniformami (enakimi oblačili za vse 130.

šolah v naravi ali med bivanjem v centrih šolskih in obšolskih učence), niso primerna, kajti revščino bi prikrili le na videz in je tako ne bi rešili.

dejavnosti. Pogovore naj bi vodili tudi mladi, študentke in študentje, nam bližji po starosti.

Velikokrat razumemo revščino le kot pomankanje materialnih dobrin, vendar 131. so posledice revščine tudi, da imajo revni otroci slabo zdravje in so njihovi Predlagamo, da Ministrstvo za šolstvo in šport vključi spolno 136.

starši prekomerno zadolženi. Premalo je razumevanja za njihov dejanski vzgojo v učni načrt rednega pouka.

položaj, saj so iz mnogih stanovanj deložirane družine, med njimi tudi otroci, ne da bi se predhodno poiskale ustrezne rešitve.

Zagotoviti bi morali več varnih točk, tudi na podeželju,

137. in večjo informiranost mladih, prav tako tudi splošno Dobra stran globalizacije je, da so odprte gospodarske poti, da lažje 132.

informiranost vseh ljudi o spolnih zlorabah.

potujemo in si prosto izmenjujemo informacije. Prinaša pa tudi slabe strani, med temi pa poudarjamo revščino, brezposelnost, vdor tujih podjetij v našo Če se zgodi posilstvo, je zelo pomembno, da ima žrtev

državo in s tem propad slovenskih podjetij. Vsi bi se morali zavedati vplivov 138. možnost zaupati ljudem, ki lahko pomagajo. Predlagamo globalizacije in kaj storiti za zmanjševanje njenih negativnih vplivov.

večjo zaščito žrtve, ko spregovori o nasilju.

Premožnejše pozivamo, da del svojega premoženja odstopijo

133.

Kadar se odločamo za izbiro pomoči v stiskah, smo

dobrodelnim organizacijam. Organizacije naj povratno podajo dokaz o 139. pogosto precej zmedeni in ne vemo, kam bi se obrnili. Še porabi sredstev. Ni dobro, da dajemo denar, pa potem iz tega ni nič.

posebej se to kaže pri zlorabah na spletu.

Predlagamo, da bi učenci opravljali več prostovoljstva.

134.

Ugotovili smo, da imajo mnoge revije neprimerne, tudi

140. pornografske vsebine. Te so tudi na internetnih straneh.

Omejiti bi morali prikazovanje spolnosti, zlasti v

resničnostnih šovih. Predlagamo strožji nadzor.

Opažamo, da je med našimi sovrstniki in srednješolci vse več različnih 141. oblik zasvojenosti. V boju proti tem si želimo več informacij,

»Gotovo je naša naloga, da se osredotočimo nase, na svoje šolanje pogovorov, skupin za samopomoč, ki bi pripomogle k večji

in izobrazbo ter pripravo na bodoči poklic. Ne pravim, da bi nam osveščenosti mladih o škodljivosti tega početja.

morali vse 'servirati na pladnju', a vseeno ne morejo pričakovati, da bomo kar naenkrat bili pripravljeni na življenje, popolno Na šolah so sicer zaposleni psihologi in svetovalni

samostojnost in prevzemanje odgovornosti, če smo bili do tedaj 142. delavci, pa žal mnogokrat niso tudi zaupne osebe za

dejansko zaviti v vato in ločeni od sveta odraslih, saj smo 'samo otroci'.«

pogovore, h katerim bi se učenci lahko zatekli ob

katerikoli uri ali kateremkoli dnevu.

Zelo pogrešamo več zdravih prireditev za mlade brez alkohola.

143.

Izjava mladega parlamentarca 24. Otroškega

parlamenta Severnoprimorske regije na temo

Razmere v družbi, marec 2014

64

65

V Sloveniji je šolanje brezplačno, vendar je kljub temu treba vse več dodatno 128. plačevati, zaradi česar so mnogi otroci in mladostniki, katerih starši ne ZDRAVJE, SPOLNOST IN VARNOST

zmorejo plačevati teh obveznosti, v slabšem položaju.

Vsak otrok le enkrat preživlja leta odraščanja. Zato mu moramo 129. omogočiti ugodne razmere za preživetje in razvoj danes, ne nekoč v prihodnosti. Družba ne bo mogla opravljati popravnih izpitov. Zato Za našo večjo informiranost o zdravju in spolnosti bi morali izdati več pozivamo vse odločevalce, da varčujejo drugje, ne pri otrocih.

135. informativnih gradiv, zloženk, publikacij, plakatov ter organizirati več delavnic, naravoslovnih dni, pogovorov, predavanj ter pogovorov v Razmišljanja, da bi revščino v šoli prikrili z uniformami (enakimi oblačili za vse 130.

šolah v naravi ali med bivanjem v centrih šolskih in obšolskih učence), niso primerna, kajti revščino bi prikrili le na videz in je tako ne bi rešili.

dejavnosti. Pogovore naj bi vodili tudi mladi, študentke in študentje, nam bližji po starosti.

Velikokrat razumemo revščino le kot pomankanje materialnih dobrin, vendar 131. so posledice revščine tudi, da imajo revni otroci slabo zdravje in so njihovi Predlagamo, da Ministrstvo za šolstvo in šport vključi spolno 136.

starši prekomerno zadolženi. Premalo je razumevanja za njihov dejanski vzgojo v učni načrt rednega pouka.

položaj, saj so iz mnogih stanovanj deložirane družine, med njimi tudi otroci, ne da bi se predhodno poiskale ustrezne rešitve.

Zagotoviti bi morali več varnih točk, tudi na podeželju,

137. in večjo informiranost mladih, prav tako tudi splošno Dobra stran globalizacije je, da so odprte gospodarske poti, da lažje 132.

informiranost vseh ljudi o spolnih zlorabah.

potujemo in si prosto izmenjujemo informacije. Prinaša pa tudi slabe strani, med temi pa poudarjamo revščino, brezposelnost, vdor tujih podjetij v našo Če se zgodi posilstvo, je zelo pomembno, da ima žrtev

državo in s tem propad slovenskih podjetij. Vsi bi se morali zavedati vplivov 138. možnost zaupati ljudem, ki lahko pomagajo. Predlagamo globalizacije in kaj storiti za zmanjševanje njenih negativnih vplivov.

večjo zaščito žrtve, ko spregovori o nasilju.

Premožnejše pozivamo, da del svojega premoženja odstopijo

133.

Kadar se odločamo za izbiro pomoči v stiskah, smo

dobrodelnim organizacijam. Organizacije naj povratno podajo dokaz o 139. pogosto precej zmedeni in ne vemo, kam bi se obrnili. Še porabi sredstev. Ni dobro, da dajemo denar, pa potem iz tega ni nič.

posebej se to kaže pri zlorabah na spletu.

Predlagamo, da bi učenci opravljali več prostovoljstva.

134.

Ugotovili smo, da imajo mnoge revije neprimerne, tudi

140. pornografske vsebine. Te so tudi na internetnih straneh.

Omejiti bi morali prikazovanje spolnosti, zlasti v

resničnostnih šovih. Predlagamo strožji nadzor.

Opažamo, da je med našimi sovrstniki in srednješolci vse več različnih 141. oblik zasvojenosti. V boju proti tem si želimo več informacij,

»Gotovo je naša naloga, da se osredotočimo nase, na svoje šolanje pogovorov, skupin za samopomoč, ki bi pripomogle k večji

in izobrazbo ter pripravo na bodoči poklic. Ne pravim, da bi nam osveščenosti mladih o škodljivosti tega početja.

morali vse 'servirati na pladnju', a vseeno ne morejo pričakovati, da bomo kar naenkrat bili pripravljeni na življenje, popolno Na šolah so sicer zaposleni psihologi in svetovalni

samostojnost in prevzemanje odgovornosti, če smo bili do tedaj 142. delavci, pa žal mnogokrat niso tudi zaupne osebe za

dejansko zaviti v vato in ločeni od sveta odraslih, saj smo 'samo otroci'.«

pogovore, h katerim bi se učenci lahko zatekli ob

katerikoli uri ali kateremkoli dnevu.

Zelo pogrešamo več zdravih prireditev za mlade brez alkohola.

143.

Izjava mladega parlamentarca 24. Otroškega

parlamenta Severnoprimorske regije na temo

Razmere v družbi, marec 2014

64

65

Zapis regijske koordinatorke

Medije pozivamo, da nam realnejše prikazujejo, kaj je dobro in zdravo za 144. našo rast in razvoj ter da bi nas bolje osveščali o zdravi prehrani. Na Za tiste, ki smo otroke

jedilnike vključiti še več zdrave prehrane. Podpiramo sodelovanje učencev želeli slišati in ne le poslušati, je

bodisi

bil sleherni

kot pogovori

otroški parlament,

pri sestavi šolskih jedilnikov.

na šoli bodisi na ravni občine ali regije

nep

in

re

države,

računlji

prava

ve in

ura

isk

odprte,

rene razprave med mladimi,

demokracije,

skratka ura

po

p

kateri

arlam

bi

en

se

tar

lahko

ne

Veliko otrok si ne more več privoščiti šolske malice, zato predlagamo, da zgledovali tudi odrasli.

bodo

Začetna

zmogli

bojazen,

sami voditi

da otroci

145.

'svojega

ne

inštituta',

država uvede brezplačne malice.

je bila odveč.

Sprehod po tridesetletni poti koordinatorice otroških parlamentov nasmeh. V spomin

mi na obrazu

so zarezane

zariše

posamezne slike.

V našem okolju je vedno bolj prisotno psihično in fizično nasilje. Med Od osnovnošolca,

obnašanju bolj

ki je

podoben

bil po obleki

resnemu

in

poslovnežu

146.

kot

mlajšimi otroki so to predvsem prepiri in pretepi, med starejšimi otroki najstniku;

politični

najstnice,

lokalni

ki si

vrh

je

stopiti

upala pred

z frizuro in ličili, ki bi

pa je poleg tega tudi več psihičnega in verbalnega nasilja. Zato sodili v

ponosno

noč čarovnic;

in glasno

mladeniča,

razpravljal

ki je

v svojem narečju,

potrebujemo več znanja o tem, kako se ubraniti pred nasiljem in do mladega

strašansko

nadobudneža,

želel biti član

ki

delegacije

si je

za nacionalni

pridobiti tudi veščine samoobrambe.

parlament

drugih

… in

slik,

vse

vse

te,

te

pa

slike

še na

so

stotine

ostale zato, ker je bila za njimi vsebina.

V točki dnevnega reda, ki so jo sredi devetdesetih zahtevali otroci sami, še vedno nosi Država bi morala ostreje nadzorovati prodajo alkohola

147.

naslov 'Kje pa mene čevelj žuli', so ponosno izražali

mladoletnikom, ki je lahko dosegljiv, in zvišati starostno svoja

t

mnenja,

erjali o

postavljali

dgovore.

vprašanja

V društvu

in

smo uspeli velik

mejo za možnost nakupa cigaret.

o njih

odločevalcev

ovih pobud

prenesti

preko

v

lo

realnost.

kalnih

Med drugim smo njihova

po

pogosta

urejenosti

vprašanja

otroških

in

in

pobude

športnih igrišč vzeli z vso resnostjo.

V času

Ugotovili smo, da so kontracepcijska sredstva tako nujna, da bi lahko 148.

12. OP na temo Moj pros čas smo v sodelovanju

skupnostmi

z vrtci, šolami

bila dostopnejša. Žal je med mladimi razlog za njihovo ne-uporabo opravili

in

oceno

krajevnimi

stanja igrišč na terenu, na podlagi

analizo

zbranih

najpogosteje občutek sramu: sram pred pozornostjo drugih kupcev ali stanja

podatkov

in postavili

izdelali

prioritetni vrstni red obnove

športnih

oz. novogradnje

samih prodajalk, sram pred starši (starše ni lahko prositi za kondome).

igrišč na Goriškem.

otroških in

Dokument, skupaj s predlogom,

svojih proračunih

da lokalne

Manjka preprosto anonimno razdeljevanje kontracepcijskih sredstev ali umestijo

skupnosti

posebno

v

postavko za vzdrževanje

športnih

in

igrišč,

urejanje

pa, da se na javnih mestih postavijo avtomati s kondomi.

smo

otroških

predali županom

in

…. vsi predlogi so

obnove

bili upoštevani,

in gradnje

tudi

novih

vrstni

igrišč

red

… in postavke v občinskih proračunih

Vse povedano

stojijo

pa

še

se

danes!

Med seboj se moramo več pogovarjati, se

149.

gotovo ni zgodilo brez skrbnega

mentorjev

in predanega

v osnovnih

dela mentoric

šolah, ki

in

spoštovati in strpno reševati medsebojne probleme

so najbolj uspešni prav takrat,

vselej

ko

na

otroci

voljo,

čutijo,

jim ne

da so

vsiljujejo

jim

in nesoglasja. Mladi si moramo prizadevati za manj

svojega mišljenja in

pedagoškim

jih s svojim

znanjem

strokovnim

znajo voditi

in

nasilja med nami. Kaj več pa morajo storiti tudi na

čez čeri mladostniške zagnanosti.

šolah in v krajih, kjer živimo.

Želimo si več projektov za preprečevanje nasilja, več

150. informacij o tem, kam se lahko zatečemo otroci ob

Iva Devetak, predsednica MDPM

nasilju nad nami, kdo nam lahko pomaga.

za Goriško, 30 let koordinatorica

programa Otroški parlamenti na Goriškem,

Z učenci, ki se vedejo nasilno, se je treba veliko pogovarjati 151.

večino let tudi za vso severno Primorsko regijo;

in tudi skupaj s starši iskati primerne rešitve ter jih usmerjati dolgoletna članica Komisije

k pozitivnemu mišljenju.





za otrokove pravice pri ZPMS


Sovrstniki se ne znamo poslušati med seboj, pogovarjati bi se 152. morali med sabo v živo, ne samo preko socialnih omrežij.

Nasilja je največ v drugi triadi (od četrtega do šestega razreda). Zelo 154. razširjeno je spletno nasilje. Internet nam omogoča anonimnost in hkrati daje krinko, pod katero lahko nekdo izvaja nasilje.

Zakaj nekdo izvaja nasilje? Velikokrat zato, ker išče potrditev. Oseba ima 153. nizko samopodobo in si jo na ta način gradi. To velja tudi za družbena Voditelji držav bi nam morali prisluhniti, ko zahtevamo mirno reševanje omrežja. Več kot imaš všečkov, več veljaš.

155. sporov in ne z uporabo orožja. Želimo si miru, ker nam le-ta prinaša napredek na vseh področjih.

66

67

Zapis regijske koordinatorke

Medije pozivamo, da nam realnejše prikazujejo, kaj je dobro in zdravo za 144. našo rast in razvoj ter da bi nas bolje osveščali o zdravi prehrani. Na Za tiste, ki smo otroke

jedilnike vključiti še več zdrave prehrane. Podpiramo sodelovanje učencev želeli slišati in ne le poslušati, je

bodisi

bil sleherni

kot pogovori

otroški parlament,

pri sestavi šolskih jedilnikov.

na šoli bodisi na ravni občine ali regije

nep

in

re

države,

računlji

prava

ve in

ura

isk

odprte,

rene razprave med mladimi,

demokracije,

skratka ura

po

p

kateri

arlam

bi

en

se

tar

lahko

ne

Veliko otrok si ne more več privoščiti šolske malice, zato predlagamo, da zgledovali tudi odrasli.

bodo

Začetna

zmogli

bojazen,

sami voditi

da otroci

145.

'svojega

ne

inštituta',

država uvede brezplačne malice.

je bila odveč.

Sprehod po tridesetletni poti koordinatorice otroških parlamentov nasmeh. V spomin

mi na obrazu

so zarezane

zariše

posamezne slike.

V našem okolju je vedno bolj prisotno psihično in fizično nasilje. Med Od osnovnošolca,

obnašanju bolj

ki je

podoben

bil po obleki

resnemu

in

poslovnežu

146.

kot

mlajšimi otroki so to predvsem prepiri in pretepi, med starejšimi otroki najstniku;

politični

najstnice,

lokalni

ki si

vrh

je

stopiti

upala pred

z frizuro in ličili, ki bi

pa je poleg tega tudi več psihičnega in verbalnega nasilja. Zato sodili v

ponosno

noč čarovnic;

in glasno

mladeniča,

razpravljal

ki je

v svojem narečju,

potrebujemo več znanja o tem, kako se ubraniti pred nasiljem in do mladega

strašansko

nadobudneža,

želel biti član

ki

delegacije

si je

za nacionalni

pridobiti tudi veščine samoobrambe.

parlament

drugih

… in

slik,

vse

vse

te,

te

pa

slike

še na

so

stotine

ostale zato, ker je bila za njimi vsebina.

V točki dnevnega reda, ki so jo sredi devetdesetih zahtevali otroci sami, še vedno nosi Država bi morala ostreje nadzorovati prodajo alkohola

147.

naslov 'Kje pa mene čevelj žuli', so ponosno izražali

mladoletnikom, ki je lahko dosegljiv, in zvišati starostno svoja

t

mnenja,

erjali o

postavljali

dgovore.

vprašanja

V društvu

in

smo uspeli velik

mejo za možnost nakupa cigaret.

o njih

odločevalcev

ovih pobud

prenesti

preko

v

lo

realnost.

kalnih

Med drugim smo njihova

po

pogosta

urejenosti

vprašanja

otroških

in

in

pobude

športnih igrišč vzeli z vso resnostjo.

V času

Ugotovili smo, da so kontracepcijska sredstva tako nujna, da bi lahko 148.

12. OP na temo Moj pros čas smo v sodelovanju

skupnostmi

z vrtci, šolami

bila dostopnejša. Žal je med mladimi razlog za njihovo ne-uporabo opravili

in

oceno

krajevnimi

stanja igrišč na terenu, na podlagi

analizo

zbranih

najpogosteje občutek sramu: sram pred pozornostjo drugih kupcev ali stanja

podatkov

in postavili

izdelali

prioritetni vrstni red obnove

športnih

oz. novogradnje

samih prodajalk, sram pred starši (starše ni lahko prositi za kondome).

igrišč na Goriškem.

otroških in

Dokument, skupaj s predlogom,

svojih proračunih

da lokalne

Manjka preprosto anonimno razdeljevanje kontracepcijskih sredstev ali umestijo

skupnosti

posebno

v

postavko za vzdrževanje

športnih

in

igrišč,

urejanje

pa, da se na javnih mestih postavijo avtomati s kondomi.

smo

otroških

predali županom

in

…. vsi predlogi so

obnove

bili upoštevani,

in gradnje

tudi

novih

vrstni

igrišč

red

… in postavke v občinskih proračunih

Vse povedano

stojijo

pa

še

se

danes!

Med seboj se moramo več pogovarjati, se

149.

gotovo ni zgodilo brez skrbnega

mentorjev

in predanega

v osnovnih

dela mentoric

šolah, ki

in

spoštovati in strpno reševati medsebojne probleme

so najbolj uspešni prav takrat,

vselej

ko

na

otroci

voljo,

čutijo,

jim ne

da so

vsiljujejo

jim

in nesoglasja. Mladi si moramo prizadevati za manj

svojega mišljenja in

pedagoškim

jih s svojim

znanjem

strokovnim

znajo voditi

in

nasilja med nami. Kaj več pa morajo storiti tudi na

čez čeri mladostniške zagnanosti.

šolah in v krajih, kjer živimo.

Želimo si več projektov za preprečevanje nasilja, več

150. informacij o tem, kam se lahko zatečemo otroci ob

Iva Devetak, predsednica MDPM

nasilju nad nami, kdo nam lahko pomaga.

za Goriško, 30 let koordinatorica

programa Otroški parlamenti na Goriškem,

Z učenci, ki se vedejo nasilno, se je treba veliko pogovarjati 151.

večino let tudi za vso severno Primorsko regijo;

in tudi skupaj s starši iskati primerne rešitve ter jih usmerjati dolgoletna članica Komisije

k pozitivnemu mišljenju.





za otrokove pravice pri ZPMS


Sovrstniki se ne znamo poslušati med seboj, pogovarjati bi se 152. morali med sabo v živo, ne samo preko socialnih omrežij.

Nasilja je največ v drugi triadi (od četrtega do šestega razreda). Zelo 154. razširjeno je spletno nasilje. Internet nam omogoča anonimnost in hkrati daje krinko, pod katero lahko nekdo izvaja nasilje.

Zakaj nekdo izvaja nasilje? Velikokrat zato, ker išče potrditev. Oseba ima 153. nizko samopodobo in si jo na ta način gradi. To velja tudi za družbena Voditelji držav bi nam morali prisluhniti, ko zahtevamo mirno reševanje omrežja. Več kot imaš všečkov, več veljaš.

155. sporov in ne z uporabo orožja. Želimo si miru, ker nam le-ta prinaša napredek na vseh področjih.

66

67

Naučiti bi se morali, kako odreagirati ob nasilju, kako pomagati žrtvi 156. nasilja in kako (če sploh) kaznovati povzročitelja nasilja.

HUMANI MEDSEBOJNI ODNOSI

Kot možne rešitve za vrstniško nasilje predlagamo vrstniško mediacijo.

157. To je proces, v katerem učenca, ki sta usposobljena za reševanje problemov, pomagata drugim učencem; vodita pogovor in najdeta rešitve za spor. Mediacija je tajna, nihče ne izve. Še posebej zato se Včasih zaradi različnih pritiskov vrstnikov ali celo medsebojnega nam je zdela dobra ideja in bi jo morali uvesti na vsaki šoli.

163. tekmovanja silimo v dejanja ali odnose, na katere še nismo pripravljeni.

Vrstniki imajo lahko tudi napačne informacije, ki jih pridobijo iz Otroški parlament od države zahteva, da uzakoni takšen šolski sistem, kjer 158.

nezanesljivih virov. Prav šola nam lahko tu največ pomaga, da pridobimo bosta učenec in učitelj lahko navezovala bolj pristne stike, ter omogoči zanesljive informacije in da lahko kasneje sami ocenjujemo, sprejmemo ali pogovore o nasilju vse leto.

zavržemo tisto, kar je zapisano na internetu ali v revijah.

Predlagamo več pogovorov med otroki, učitelji in starši

159.

Res je, da se včasih mladi neprimerno vedemo do starejših, vendar se 164.

ter natis zloženk ali plakatov, ki bi vsebovali informacije o mnogokrat tudi starejši neprimerno vedejo do nas. Pomembna je strpnost tem, kam se lahko žrtev nasilja ali spolno zlorabljen otrok med generacijami. Če so odnosi med generacijami dobri, se lahko iz njih zateče po pomoč.

veliko naučimo. V družbi si moramo medsebojno pomagati: tako mladi med seboj, kot tudi medgeneracijsko.

Država porablja preveč denarja v različne obrambne in vojne namene.

160. Ta denar bi lahko namenili za izobraževanje, pomoč revnim, razne Želimo si, da bi v šolah imeli zunanjega neodvisnega posrednika, ki bi lahko 165.

humanitarne in dobrodelne pomoči.

pomagal pri reševanju sporov med učenci in učitelji.

Manj bi moralo biti nasilja nad živalmi.

161.

Za medsebojno informiranje v šoli bi morali več uporabljati tudi oglasne deske, 166. šolski radio in spletne strani. Odgovori na vprašanja iz 'skrinjic zaupanja', ki naj bodo nameščene na šoli, naj bodo javno predstavljeni.

Zahtevamo varne poti v šolo, tudi preko

162. železniških prehodov, s semaforji in

Starejši so nam vzor in sami bi morali paziti, kako se obnašajo, saj se 167.

zapornicami. Še vedno ni dovolj

ravno skozi njihov način obnašanja učimo vzorcev. Starejši naj poskušajo označenih prehodov za pešce.

razumeti, da se časi spreminjajo. S tem, ko vsiljujejo svoje navade in mnenja mlajšim, jih zavirajo v njihovi samostojnosti in ustvarjalnosti.

Izražamo nezadovoljstvo z ravnjo kulture dialoga in z

168. medsebojnimi odnosi ljudi, ki delujejo v slovenski politiki.

Ugotavljamo, da v današnji družbi vsemu vlada denar. Temu se podrejajo 169.

»Moč argumenta je znati debatirati in predstavljati svoje poglede, tudi medsebojni odnosi, vzori in ideali. Biti human pomeni biti plemenit, to je pomembno, ne glede na to, kaj boste v življenju delali… v Otroškem biti pripravljen pomagati in strpno sodelovati, zato se morajo ljudje parlamentu razmišljate o pomembnih temah, ki sooblikujejo danes, in izobraževati o strpnosti.

bodo še kako pomembno sooblikovale prihodnost.«

Starejši nas ne obravnavajo v pogovorih kot

170. sogovornike. Vsiljujejo nam svoja mnenja in ne

upoštevajo naših želja. To ni prav, saj imamo tudi mi

Žiga Vavpo č, nekdanji predsednik

izkušnje, ki bi jih lahko starejši upoštevali.

mestnega Otroškega parlamenta

v Ljubljani, danes pobudnik projekta

Pohvalili smo delovanje otroškega telefona TOM, ki bi ga morali še Simbioza in bivši predsednik uprave Ou it7

171. razširiti. Delovati bi moral ves dan in vedno, ko bi ga potrebovali, ne samo v določenem času.

68

69

Naučiti bi se morali, kako odreagirati ob nasilju, kako pomagati žrtvi 156. nasilja in kako (če sploh) kaznovati povzročitelja nasilja.

HUMANI MEDSEBOJNI ODNOSI

Kot možne rešitve za vrstniško nasilje predlagamo vrstniško mediacijo.

157. To je proces, v katerem učenca, ki sta usposobljena za reševanje problemov, pomagata drugim učencem; vodita pogovor in najdeta rešitve za spor. Mediacija je tajna, nihče ne izve. Še posebej zato se Včasih zaradi različnih pritiskov vrstnikov ali celo medsebojnega nam je zdela dobra ideja in bi jo morali uvesti na vsaki šoli.

163. tekmovanja silimo v dejanja ali odnose, na katere še nismo pripravljeni.

Vrstniki imajo lahko tudi napačne informacije, ki jih pridobijo iz Otroški parlament od države zahteva, da uzakoni takšen šolski sistem, kjer 158.

nezanesljivih virov. Prav šola nam lahko tu največ pomaga, da pridobimo bosta učenec in učitelj lahko navezovala bolj pristne stike, ter omogoči zanesljive informacije in da lahko kasneje sami ocenjujemo, sprejmemo ali pogovore o nasilju vse leto.

zavržemo tisto, kar je zapisano na internetu ali v revijah.

Predlagamo več pogovorov med otroki, učitelji in starši

159.

Res je, da se včasih mladi neprimerno vedemo do starejših, vendar se 164.

ter natis zloženk ali plakatov, ki bi vsebovali informacije o mnogokrat tudi starejši neprimerno vedejo do nas. Pomembna je strpnost tem, kam se lahko žrtev nasilja ali spolno zlorabljen otrok med generacijami. Če so odnosi med generacijami dobri, se lahko iz njih zateče po pomoč.

veliko naučimo. V družbi si moramo medsebojno pomagati: tako mladi med seboj, kot tudi medgeneracijsko.

Država porablja preveč denarja v različne obrambne in vojne namene.

160. Ta denar bi lahko namenili za izobraževanje, pomoč revnim, razne Želimo si, da bi v šolah imeli zunanjega neodvisnega posrednika, ki bi lahko 165.

humanitarne in dobrodelne pomoči.

pomagal pri reševanju sporov med učenci in učitelji.

Manj bi moralo biti nasilja nad živalmi.

161.

Za medsebojno informiranje v šoli bi morali več uporabljati tudi oglasne deske, 166. šolski radio in spletne strani. Odgovori na vprašanja iz 'skrinjic zaupanja', ki naj bodo nameščene na šoli, naj bodo javno predstavljeni.

Zahtevamo varne poti v šolo, tudi preko

162. železniških prehodov, s semaforji in

Starejši so nam vzor in sami bi morali paziti, kako se obnašajo, saj se 167.

zapornicami. Še vedno ni dovolj

ravno skozi njihov način obnašanja učimo vzorcev. Starejši naj poskušajo označenih prehodov za pešce.

razumeti, da se časi spreminjajo. S tem, ko vsiljujejo svoje navade in mnenja mlajšim, jih zavirajo v njihovi samostojnosti in ustvarjalnosti.

Izražamo nezadovoljstvo z ravnjo kulture dialoga in z

168. medsebojnimi odnosi ljudi, ki delujejo v slovenski politiki.

Ugotavljamo, da v današnji družbi vsemu vlada denar. Temu se podrejajo 169.

»Moč argumenta je znati debatirati in predstavljati svoje poglede, tudi medsebojni odnosi, vzori in ideali. Biti human pomeni biti plemenit, to je pomembno, ne glede na to, kaj boste v življenju delali… v Otroškem biti pripravljen pomagati in strpno sodelovati, zato se morajo ljudje parlamentu razmišljate o pomembnih temah, ki sooblikujejo danes, in izobraževati o strpnosti.

bodo še kako pomembno sooblikovale prihodnost.«

Starejši nas ne obravnavajo v pogovorih kot

170. sogovornike. Vsiljujejo nam svoja mnenja in ne

upoštevajo naših želja. To ni prav, saj imamo tudi mi

Žiga Vavpo č, nekdanji predsednik

izkušnje, ki bi jih lahko starejši upoštevali.

mestnega Otroškega parlamenta

v Ljubljani, danes pobudnik projekta

Pohvalili smo delovanje otroškega telefona TOM, ki bi ga morali še Simbioza in bivši predsednik uprave Ou it7

171. razširiti. Delovati bi moral ves dan in vedno, ko bi ga potrebovali, ne samo v določenem času.

68

69

DRUGAČNOST IN DISKRIMINACIJA

oškega parlamenta

Spomin udeleženca 1. otr

Vprašanje Zveze prijateljev Mladine Slovenije, ali sem se pred nekoč zdavnaj res Otroci v Evropi ne smemo biti diskriminirani in drugače obravnavani samo udeležil prvega otroškega parlamenta, kar jim nakazuje ime, ki so ga našli v arhivih, 172. zato, ker pripadamo različnim narodom ali veram ali ker so naši starši revni ali je pri meni sprožilo spominsko arheološko odpravo. Menda sem nekoč še čisto bogati. Tudi v Sloveniji opažamo, da se to dogaja. Hočemo, da nas otroke in majhen opazoval proslavo štafete mladosti. Sedel sem na rami in gledal pionirja, mlade obravnavajo enakopravno.

fanta z očali, ki je stal pred mikrofonom in nekaj govoril. »Jaz bi tudi kaj povedal,«

sem vztrajal. A so mi odgovorili, da bom moral še malo počakati. In sem počakal.

Si resnično želimo razlike med ljudmi? Ne, mi si tega ne

Najprej na šolske proslave, na katerih so me skoraj vedno zadolžili za deklamacije ali uvodne nagovore, nato na svoje prvo srečanje s politiki in politiko: udeležbo na 173. želimo! Nastajajo pa ogromne razlike, npr. revni in bogati.

otroškem parlamentu.

Ko govorimo o diskriminaciji na podlagi revščine, se moramo osredotočiti na Dogodka sem se spomnil, a šele po priklicu. Vem, da je bila zraven še ena deklica iz naše šole. Zdi se mi, da sem sedel nekje v sprednji tretjini. Nagovorila nas je najbolj 174. prave vzroke revščine in jo poskušati odpraviti pri koreninah. Le z dajanjem denarja ne bomo dovolj dobro pomagali ljudem.

znana brada v slovenski politiki, ki še vedno označuje Lojzeta Peterleta, in njegova govorica je spominjala na nastope duhovnika v domači cerkvi. Skoraj zagotovo sem se priglasil za nastop pri govorniškem odru in nagovoril dvorano, a ne vem več, Morda sem že takrat poudaril skrb za

Biti moramo strpni do drugače verujočih. Ugotovili smo namreč, da ni kakšno je bilo moje sporočilo udeležencem.

175. važno, v kaj veruješ, pomembno je, da si strpen in spoštljiv do vseh okolje in pomembnost znanja, kar bi izpostavil tudi danes.

veroizpovedi. Menimo, da tudi verske skupnosti včasih s svojimi stališči Opazoval sem marmor in slike in dvorano državnega zbora, ki sem jo znova videl šele in

in vrednotami spodbujajo oblike nestrpnosti do drugače mislečih.

dve desetletji pozneje, najprej kot novinar, nato še večkrat v različnih drugih vlogah.

Ustvarjajo nekakšne tabuje in norme, o katerih ni zaželeno govoriti.

Vse ostale vtise si najbrž samo zamišljam ali sestavljam iz pripovedovanja poznejših podob. Ne morem reči, da me je dogodek zelo zaznamoval, vplival na Med nami so tudi mladi, ki so invalidi in slepi. So drugačni le poznejše odločitve ali izbiro poklica. Razen v nečem. Na televiziji se zdijo politiki nekaj posebnega: oddaljeni, včasih vzvišeni, in vedno pomembni, saj si na zaslonu z prisvojijo celoten kader. Pred dvorano, ki je lahko tudi

176. zaradi nekaterih fizičnih posebnosti. Žal pa se med seboj premalo poznamo. Že od prvega razreda naprej bi morali spoznavati

nekakšno samoumevnostjo

drugačne ter z njimi živeti.

napol prazna, in kjer jih poslušalci včasih poslušajo ali še večkrat prebirajo svoje papirje, pa postanejo samo navadni odrasli, kakršne sem lahko srečal kjer koli drugje.

Kar je do danes ostal moj odnos do večine politikov.

Mladim, ki živijo v našem okolju že dlje časa, pa se še vedno niso dobro 177. naučili slovenskega jezika, je treba omogočiti obiskovanje dodatnih oblik učenja jezika.

Lenart Kučič, udeleženec 1. zasedanja

nacionalnega Otroškega parlamenta,





danes novinar preiskovalnega


»Moja popotnica mladim je, da naj omejitev tega, kar videvajo medija Pod črto

okoli sebe, ne jemljejo kot dejstvo. Da lahko spremenijo svet, vsak zase, z majhnimi, a pomembnimi koraki. Predvsem pa, da je danes spremenljiv. Naj bodo pri tem uporniški, večkrat rečejo ne kot da in nikoli ne pozabijo, da 'slovenstvo' ni vezano na prostor, ampak na povezave med nami, kjerkoli že smo.«

Anžej Dežan, nekdanji predsednik

nacionalnega Otroškega parlamenta,

danes urednik digitalnih vsebin v Parizu

70

71

DRUGAČNOST IN DISKRIMINACIJA

oškega parlamenta

Spomin udeleženca 1. otr

Vprašanje Zveze prijateljev Mladine Slovenije, ali sem se pred nekoč zdavnaj res Otroci v Evropi ne smemo biti diskriminirani in drugače obravnavani samo udeležil prvega otroškega parlamenta, kar jim nakazuje ime, ki so ga našli v arhivih, 172. zato, ker pripadamo različnim narodom ali veram ali ker so naši starši revni ali je pri meni sprožilo spominsko arheološko odpravo. Menda sem nekoč še čisto bogati. Tudi v Sloveniji opažamo, da se to dogaja. Hočemo, da nas otroke in majhen opazoval proslavo štafete mladosti. Sedel sem na rami in gledal pionirja, mlade obravnavajo enakopravno.

fanta z očali, ki je stal pred mikrofonom in nekaj govoril. »Jaz bi tudi kaj povedal,«

sem vztrajal. A so mi odgovorili, da bom moral še malo počakati. In sem počakal.

Si resnično želimo razlike med ljudmi? Ne, mi si tega ne

Najprej na šolske proslave, na katerih so me skoraj vedno zadolžili za deklamacije ali uvodne nagovore, nato na svoje prvo srečanje s politiki in politiko: udeležbo na 173. želimo! Nastajajo pa ogromne razlike, npr. revni in bogati.

otroškem parlamentu.

Ko govorimo o diskriminaciji na podlagi revščine, se moramo osredotočiti na Dogodka sem se spomnil, a šele po priklicu. Vem, da je bila zraven še ena deklica iz naše šole. Zdi se mi, da sem sedel nekje v sprednji tretjini. Nagovorila nas je najbolj 174. prave vzroke revščine in jo poskušati odpraviti pri koreninah. Le z dajanjem denarja ne bomo dovolj dobro pomagali ljudem.

znana brada v slovenski politiki, ki še vedno označuje Lojzeta Peterleta, in njegova govorica je spominjala na nastope duhovnika v domači cerkvi. Skoraj zagotovo sem se priglasil za nastop pri govorniškem odru in nagovoril dvorano, a ne vem več, Morda sem že takrat poudaril skrb za

Biti moramo strpni do drugače verujočih. Ugotovili smo namreč, da ni kakšno je bilo moje sporočilo udeležencem.

175. važno, v kaj veruješ, pomembno je, da si strpen in spoštljiv do vseh okolje in pomembnost znanja, kar bi izpostavil tudi danes.

veroizpovedi. Menimo, da tudi verske skupnosti včasih s svojimi stališči Opazoval sem marmor in slike in dvorano državnega zbora, ki sem jo znova videl šele in

in vrednotami spodbujajo oblike nestrpnosti do drugače mislečih.

dve desetletji pozneje, najprej kot novinar, nato še večkrat v različnih drugih vlogah.

Ustvarjajo nekakšne tabuje in norme, o katerih ni zaželeno govoriti.

Vse ostale vtise si najbrž samo zamišljam ali sestavljam iz pripovedovanja poznejših podob. Ne morem reči, da me je dogodek zelo zaznamoval, vplival na Med nami so tudi mladi, ki so invalidi in slepi. So drugačni le poznejše odločitve ali izbiro poklica. Razen v nečem. Na televiziji se zdijo politiki nekaj posebnega: oddaljeni, včasih vzvišeni, in vedno pomembni, saj si na zaslonu z prisvojijo celoten kader. Pred dvorano, ki je lahko tudi

176. zaradi nekaterih fizičnih posebnosti. Žal pa se med seboj premalo poznamo. Že od prvega razreda naprej bi morali spoznavati

nekakšno samoumevnostjo

drugačne ter z njimi živeti.

napol prazna, in kjer jih poslušalci včasih poslušajo ali še večkrat prebirajo svoje papirje, pa postanejo samo navadni odrasli, kakršne sem lahko srečal kjer koli drugje.

Kar je do danes ostal moj odnos do večine politikov.

Mladim, ki živijo v našem okolju že dlje časa, pa se še vedno niso dobro 177. naučili slovenskega jezika, je treba omogočiti obiskovanje dodatnih oblik učenja jezika.

Lenart Kučič, udeleženec 1. zasedanja

nacionalnega Otroškega parlamenta,





danes novinar preiskovalnega


»Moja popotnica mladim je, da naj omejitev tega, kar videvajo medija Pod črto

okoli sebe, ne jemljejo kot dejstvo. Da lahko spremenijo svet, vsak zase, z majhnimi, a pomembnimi koraki. Predvsem pa, da je danes spremenljiv. Naj bodo pri tem uporniški, večkrat rečejo ne kot da in nikoli ne pozabijo, da 'slovenstvo' ni vezano na prostor, ampak na povezave med nami, kjerkoli že smo.«

Anžej Dežan, nekdanji predsednik

nacionalnega Otroškega parlamenta,

danes urednik digitalnih vsebin v Parizu

70

71

Svet ni črno-bel, je v barvah in mi smo si različni. Ravno to nas dela MEDIJI

178. lepše. Med seboj smo drugačni, ampak čisto vsi smo enakopravni.

Smo različni, ampak odlični. Podirajmo tabuje!

V programe obveznih in izbirnih predmetov v osnovni šoli je treba vključiti 179.

Mediji imajo na nas velik vpliv. Le-ta je lahko pozitiven ali več vsebin, ki smo jih obravnavali v okviru teme otroških parlamentov: stereotipi, rasizem, diskriminacija.

188. negativen. Negativnega opazimo pri medijski manipulaciji, katere se večinoma sploh ne zavedamo.

Bolje moramo spoznati posameznike, sošolce in sošolke, ki so zaradi Mediji nas pogosto spodbujajo k sprejemanju napačnih vrednot. Pretirano 180. osebnostnih okoliščin (jezik, kultura, narodnostna ali verska pripadnost, invalidnost) drugačni, in se spopasti s stereotipi in predsodki do njih.

189. izpostavljajo nekatere vrednote, kot so moč, slava, pridobivanje bogastva, pomembnost zunanjega videza. V medijih lahko zasledimo tudi pozitivne vrednote – humanost, solidarnost, ustvarjalnost, vendar vse prevečkrat Še vedno obstaja neenakopravnost med spoloma. Tudi

pozabljajo na ljubezen, družino, prijateljstvo.

181. to ni prav, da morajo punce več pospravljati po malici.

Mediji nam prikazujejo popolnost, čemur seveda mladi želimo Postalo je pomembno, koliko ima kdo denarja, kako je

190. slediti. Žal se nam s tem, ko je ne moremo doseči, znižuje naša 182.

samopodoba. Večkrat nam ponujajo tudi negativne vzore, saj si kdo oblečen in kakšen avto ima. Duhovno bogastvo pa je

preko nekaterih medijev najdemo vzornike, ki niso primerni.

žal manj pomembno.

Naučiti se moramo kritičnega razmišljanja in dojemanja

Zdi se nam samoumevno, da imamo dostop do interneta

183. in da imamo računalnik, vendar ga mnogi še nimajo.

191. medijev. Naučiti se moramo, da informacije, ki jih

sprejemamo, kritično preverimo še pri drugih virih.

Pričakovanje učiteljev, da bodo naši vrstniki nalogo

Potrebujemo več medijske vzgoje.

naredili s pomočjo računalnika, je diskriminatorno do

tistih, ki te možnosti nimajo.

Dogaja se, da mediji manipulirajo z javnim mnenjem in nas prepričajo Spoštovati moramo vsakega posameznika, pripadnika določenih 192. v stvari, ki so velikokrat neresnične in tudi nepomembne.

184. skupin in ne sprejemati vsevprek uporabljenih stereotipov o Romih, blondinkah, 'čefurjih' in drugih. Nesprejemljivo je, da veliko Mediji naj predstavljajo probleme na nam

stereotipov opravičujemo s humorjem.

193. razumljiv način. Promovirajo naj strpnost in

spodbujajo narodno zavest in hkrati zavest

Tisti, ki bi nam morali biti vzor, zlasti politiki,

o pripadnosti evropski kulturi.

185. ki želijo voditi našo državo, nam niso vedno

dober vzor, kajti prevečkrat širijo nestrpne

izjave, polne predsodkov in stereotipov ter

Mediji pomembno prispevajo k oblikovanju naših stereotipov o diskriminatornih stališč do nekaterih skupin.

194. najprimernejši in želeni postavi (suha in anoreksična), objavljajo vice o neumnih blondinkah, o 'čefurjih' ter predvsem negativne informacije o določenih skupinah ljudi glede na njihovo narodnostno ali versko Ocenili smo, da predstavlja nivojski pouk svojevrsten 'pedagoški 186.

pripadnost. Predlagamo več pozitivnih sporočil medijev o drugačnih.

rasizem', ker v šolah otroke razvrščajo in oblikujejo homogene skupine glede na nivo znanja. V nižjih nivojih je težje ali nemogoče dosegati najboljše ocene.

Internet zahteva odgovornost pri razumevanju; informacije je treba 195. premišljeno brati in si jih še bolj premišljeno razlagati.

Spremljali smo zaplete z gradnjo džamije v Ljubljani. V Sloveniji imamo 187. katoliške cerkve, pravoslavne cerkve in ni razloga, da ne bi tudi muslimani imeli svojega verskega hrama, imeli svojo cerkev in se izpovedali svojemu bogu. Od oblasti pričakujemo pojasnilo, zakaj je to problem.

72

73

Svet ni črno-bel, je v barvah in mi smo si različni. Ravno to nas dela MEDIJI

178. lepše. Med seboj smo drugačni, ampak čisto vsi smo enakopravni.

Smo različni, ampak odlični. Podirajmo tabuje!

V programe obveznih in izbirnih predmetov v osnovni šoli je treba vključiti 179.

Mediji imajo na nas velik vpliv. Le-ta je lahko pozitiven ali več vsebin, ki smo jih obravnavali v okviru teme otroških parlamentov: stereotipi, rasizem, diskriminacija.

188. negativen. Negativnega opazimo pri medijski manipulaciji, katere se večinoma sploh ne zavedamo.

Bolje moramo spoznati posameznike, sošolce in sošolke, ki so zaradi Mediji nas pogosto spodbujajo k sprejemanju napačnih vrednot. Pretirano 180. osebnostnih okoliščin (jezik, kultura, narodnostna ali verska pripadnost, invalidnost) drugačni, in se spopasti s stereotipi in predsodki do njih.

189. izpostavljajo nekatere vrednote, kot so moč, slava, pridobivanje bogastva, pomembnost zunanjega videza. V medijih lahko zasledimo tudi pozitivne vrednote – humanost, solidarnost, ustvarjalnost, vendar vse prevečkrat Še vedno obstaja neenakopravnost med spoloma. Tudi

pozabljajo na ljubezen, družino, prijateljstvo.

181. to ni prav, da morajo punce več pospravljati po malici.

Mediji nam prikazujejo popolnost, čemur seveda mladi želimo Postalo je pomembno, koliko ima kdo denarja, kako je

190. slediti. Žal se nam s tem, ko je ne moremo doseči, znižuje naša 182.

samopodoba. Večkrat nam ponujajo tudi negativne vzore, saj si kdo oblečen in kakšen avto ima. Duhovno bogastvo pa je

preko nekaterih medijev najdemo vzornike, ki niso primerni.

žal manj pomembno.

Naučiti se moramo kritičnega razmišljanja in dojemanja

Zdi se nam samoumevno, da imamo dostop do interneta

183. in da imamo računalnik, vendar ga mnogi še nimajo.

191. medijev. Naučiti se moramo, da informacije, ki jih

sprejemamo, kritično preverimo še pri drugih virih.

Pričakovanje učiteljev, da bodo naši vrstniki nalogo

Potrebujemo več medijske vzgoje.

naredili s pomočjo računalnika, je diskriminatorno do

tistih, ki te možnosti nimajo.

Dogaja se, da mediji manipulirajo z javnim mnenjem in nas prepričajo Spoštovati moramo vsakega posameznika, pripadnika določenih 192. v stvari, ki so velikokrat neresnične in tudi nepomembne.

184. skupin in ne sprejemati vsevprek uporabljenih stereotipov o Romih, blondinkah, 'čefurjih' in drugih. Nesprejemljivo je, da veliko Mediji naj predstavljajo probleme na nam

stereotipov opravičujemo s humorjem.

193. razumljiv način. Promovirajo naj strpnost in

spodbujajo narodno zavest in hkrati zavest

Tisti, ki bi nam morali biti vzor, zlasti politiki,

o pripadnosti evropski kulturi.

185. ki želijo voditi našo državo, nam niso vedno

dober vzor, kajti prevečkrat širijo nestrpne

izjave, polne predsodkov in stereotipov ter

Mediji pomembno prispevajo k oblikovanju naših stereotipov o diskriminatornih stališč do nekaterih skupin.

194. najprimernejši in želeni postavi (suha in anoreksična), objavljajo vice o neumnih blondinkah, o 'čefurjih' ter predvsem negativne informacije o določenih skupinah ljudi glede na njihovo narodnostno ali versko Ocenili smo, da predstavlja nivojski pouk svojevrsten 'pedagoški 186.

pripadnost. Predlagamo več pozitivnih sporočil medijev o drugačnih.

rasizem', ker v šolah otroke razvrščajo in oblikujejo homogene skupine glede na nivo znanja. V nižjih nivojih je težje ali nemogoče dosegati najboljše ocene.

Internet zahteva odgovornost pri razumevanju; informacije je treba 195. premišljeno brati in si jih še bolj premišljeno razlagati.

Spremljali smo zaplete z gradnjo džamije v Ljubljani. V Sloveniji imamo 187. katoliške cerkve, pravoslavne cerkve in ni razloga, da ne bi tudi muslimani imeli svojega verskega hrama, imeli svojo cerkev in se izpovedali svojemu bogu. Od oblasti pričakujemo pojasnilo, zakaj je to problem.

72

73



Ugotavljamo, da v šolah obravnavamo vsebine o varni

196. rabi interneta in mobilnih telefonov, vendar teh znanj še vedno ni dovolj. Otroci bi morali znati zaščititi svojo

oškega parlamenta

Spomin udeleženke 1. Otr

zasebnost, se obvarovati pred ustrahovanjem in delovati

v skladu s spletno etiko. Zavedati se moramo, da se na

spletu objavljenih informacij ne da več izbrisati.

zahajali. Zato sem se še kako razveselila

nismo pogosto

v mojem otroštvu

V Ljubljano

klopi je v isti vrsti sedel g. Peterle, ki sem

pavze

Predlagamo več izobraževanja o pasteh interneta in socialnih novice, da grem v Otroški parlament. Prišli smo otroci iz vse Slovenije. Sedela sem v 197. omrežij, še posebej želimo, da bi mladi svojim sovrstnikom vrsti klopi, ki je bila čisto na desni. Na sosednji

Da dela, nam je pel Jani Kovačič, ki je popestril

Osnovna

moji vrstniki iz drugih šol.

poslušam.

podajali svoje lastne izkušnje in mnenja.

ga že kdaj prej videla na Poročilih.

Pozorno

ki so jih pripravili

kot Damijan.

med vrsto govorov,

da

nastopi fant, ki se predstavi

Po govoru sledim, kam odide sedet. Ti

Kar naenkrat

Od medijev pričakujemo več poučnih oddaj, tudi takšnih, kamor bi g. Peterleta.

šola Dekani. Čakaj malo. Je to moj dopisovalec?

dregnem

Odločno

unega

198. mladi lahko poklicali, povedali svoje mnenje. Tako bi nas spodbujali šment, sedi dva sedeža proč od mene, med nama je samo g. Peterle. A priložnosti, v živo, nisem želela zamuditi.

Jaz pa rečem: »A dregnete

k razmišljanju in življenju.

Peterle ustreže moji

ga končno spoznam

dopisovalec?«

sva

se vljudno nagne k meni in mi prisluhne.

Po zaključku

Gospod

pomaha.

mi presenečen

živi še danes.

Želimo, da bi se nam predstavili

fanta zraven vas, mislim, da je moj dolgoletni

opozori name. Damijan

To, da sem s

199. poklici, povezani z mediji.

prošnji in Damijana

zmedena.

nekaj besed tudi v ustni obliki. Najino prijateljstvo

je bila nekoliko

si zato lahko izmenjala

parlamentom

z Otroškim

zavejo, da bi lahko vsi skupaj kaj naredili za dobro

Moja izkušnja

povsem nepripravljena.

Ugotovili smo, kar je zaskrbljujoče, da prihaja do

kjer se ljudje premalokrat

podeželja,

ker sem šla na srečanje naučila, da samo če spregovorim,

200. neke nove vrste medčloveških odnosov. Realnost

parlamentu

vseh, se je še kako poznalo,

tudi tako, da se vsakič

odrivamo in nekakovostno preživljamo svoj prosti

Kljub temu sem se prav na Otroškem

In tega se še vedno držim, mogoče

omleto, s katero so nas tisti dan

čas. Mladost izgubljamo v virtualnem svetu in vse

spremenim.

pohorsko

lahko marsikaj

za najboljšo

zahvalim

bolj postajamo od njega odvisni.

znova gostiteljem

menzi.

v parlamentarni

počastili

Imeti bi morali svojo oddajo, ki bi jo sami sestavljali in vodili. Morda otroški 201. dnevnik, tako na lokalni kot tudi na nacionalni ravni. Mladi bi oblikovali novice, ki bi bile zanimive za nas. Vključevali bi se s poročanjem o dejavnostih, ki niso mag. Livija Rojc Štremfelj, udeleženka 1. zasedanja

medijsko pokrite, npr. delovanje različnih klubov, tabornikov in drugo. Otroci nacionalnega Otroškega parlamenta,

pogrešamo kontaktne oddaje za mlajše mladostnike.





danes svetovalka nepridobitnim organizacijam


Ugotovili smo, da mladim mediji, politika in družba sporočajo: 202. bodi grebator, komolčar, laži, kradi, bodi agresiven in nestrpen.

Vsa ta negativna sporočila v nas vzbujajo občutke nezaupanja.

Mladi si tega ne želimo in predlagamo takojšnjo uvedbo

bontona obnašanja javnih funkcionarjev.

Želimo si več radijskih prispevkov, ki bi

203. pritegnili mlade, da bi več poslušali radio

in manj gledali TV.

Mladi parlamen

Potrebujemo več oddaj za mlade ter otroških in

tarci so po zgledu starejših kolegov nek

namenili tudi medijem (objavljeno v re

aj besed o temi Moj pros

204. mladinskih revij, ki bi bile cenejše in tako dostopnejše.

viji PIL+, letnik 54, 1. f

čas

ebruar 2002).

74

75



Ugotavljamo, da v šolah obravnavamo vsebine o varni

196. rabi interneta in mobilnih telefonov, vendar teh znanj še vedno ni dovolj. Otroci bi morali znati zaščititi svojo

oškega parlamenta

Spomin udeleženke 1. Otr

zasebnost, se obvarovati pred ustrahovanjem in delovati

v skladu s spletno etiko. Zavedati se moramo, da se na

spletu objavljenih informacij ne da več izbrisati.

zahajali. Zato sem se še kako razveselila

nismo pogosto

v mojem otroštvu

V Ljubljano

klopi je v isti vrsti sedel g. Peterle, ki sem

pavze

Predlagamo več izobraževanja o pasteh interneta in socialnih novice, da grem v Otroški parlament. Prišli smo otroci iz vse Slovenije. Sedela sem v 197. omrežij, še posebej želimo, da bi mladi svojim sovrstnikom vrsti klopi, ki je bila čisto na desni. Na sosednji

Da dela, nam je pel Jani Kovačič, ki je popestril

Osnovna

moji vrstniki iz drugih šol.

poslušam.

podajali svoje lastne izkušnje in mnenja.

ga že kdaj prej videla na Poročilih.

Pozorno

ki so jih pripravili

kot Damijan.

med vrsto govorov,

da

nastopi fant, ki se predstavi

Po govoru sledim, kam odide sedet. Ti

Kar naenkrat

Od medijev pričakujemo več poučnih oddaj, tudi takšnih, kamor bi g. Peterleta.

šola Dekani. Čakaj malo. Je to moj dopisovalec?

dregnem

Odločno

unega

198. mladi lahko poklicali, povedali svoje mnenje. Tako bi nas spodbujali šment, sedi dva sedeža proč od mene, med nama je samo g. Peterle. A priložnosti, v živo, nisem želela zamuditi.

Jaz pa rečem: »A dregnete

k razmišljanju in življenju.

Peterle ustreže moji

ga končno spoznam

dopisovalec?«

sva

se vljudno nagne k meni in mi prisluhne.

Po zaključku

Gospod

pomaha.

mi presenečen

živi še danes.

Želimo, da bi se nam predstavili

fanta zraven vas, mislim, da je moj dolgoletni

opozori name. Damijan

To, da sem s

199. poklici, povezani z mediji.

prošnji in Damijana

zmedena.

nekaj besed tudi v ustni obliki. Najino prijateljstvo

je bila nekoliko

si zato lahko izmenjala

parlamentom

z Otroškim

zavejo, da bi lahko vsi skupaj kaj naredili za dobro

Moja izkušnja

povsem nepripravljena.

Ugotovili smo, kar je zaskrbljujoče, da prihaja do

kjer se ljudje premalokrat

podeželja,

ker sem šla na srečanje naučila, da samo če spregovorim,

200. neke nove vrste medčloveških odnosov. Realnost

parlamentu

vseh, se je še kako poznalo,

tudi tako, da se vsakič

odrivamo in nekakovostno preživljamo svoj prosti

Kljub temu sem se prav na Otroškem

In tega se še vedno držim, mogoče

omleto, s katero so nas tisti dan

čas. Mladost izgubljamo v virtualnem svetu in vse

spremenim.

pohorsko

lahko marsikaj

za najboljšo

zahvalim

bolj postajamo od njega odvisni.

znova gostiteljem

menzi.

v parlamentarni

počastili

Imeti bi morali svojo oddajo, ki bi jo sami sestavljali in vodili. Morda otroški 201. dnevnik, tako na lokalni kot tudi na nacionalni ravni. Mladi bi oblikovali novice, ki bi bile zanimive za nas. Vključevali bi se s poročanjem o dejavnostih, ki niso mag. Livija Rojc Štremfelj, udeleženka 1. zasedanja

medijsko pokrite, npr. delovanje različnih klubov, tabornikov in drugo. Otroci nacionalnega Otroškega parlamenta,

pogrešamo kontaktne oddaje za mlajše mladostnike.





danes svetovalka nepridobitnim organizacijam


Ugotovili smo, da mladim mediji, politika in družba sporočajo: 202. bodi grebator, komolčar, laži, kradi, bodi agresiven in nestrpen.

Vsa ta negativna sporočila v nas vzbujajo občutke nezaupanja.

Mladi si tega ne želimo in predlagamo takojšnjo uvedbo

bontona obnašanja javnih funkcionarjev.

Želimo si več radijskih prispevkov, ki bi

203. pritegnili mlade, da bi več poslušali radio

in manj gledali TV.

Mladi parlamen

Potrebujemo več oddaj za mlade ter otroških in

tarci so po zgledu starejših kolegov nek

namenili tudi medijem (objavljeno v re

aj besed o temi Moj pros

204. mladinskih revij, ki bi bile cenejše in tako dostopnejše.

viji PIL+, letnik 54, 1. f

čas

ebruar 2002).

74

75



Spomin udeleženke 1. Otr

OKOLJE

oškega parlamenta

Mi pa kar v Skupščino … Tako smo rekli Parlamentu 30 let nazaj, takrat, ko sem osnovnošolka

se kot

ene od ljubljanskih šol

Mladi smo zelo občutljivi na to, v kakšnem okolju živimo.

205.

udeležila prvega Otroškega parlamenta.

Brskam po spominu in se skušam spomniti,

Udeleženci iz Pomurja so izpostavili problem bistvenega

kako sem prav jaz imela možnost

se

udeležiti

tega srečanja. A spomini so že precej

povečanja prometa na njihovem območju, zlasti po vključitvi zabrisani, film je razpadel na posamezne

pa še

slike,

te so precej zbledele. Spomnim

Slovenije v Evropsko unijo. Ogrožena so življenja mladih ob se le, da sem na takratnem občinskem,

regijskem

morda

srečanju, predstavila nekaj

prometnicah, tudi hrup in slab zrak ogrožata naše zdravje.

o prometni varnosti na naši šoli, razmišljanja

otrok.

nas

Kot kaže je bila predstavitev prepričljiva in mi prinesla možnost udeležbe Otroškem

na

parlamentu. In s tem možnost povedati svoje mnenje.

Zavedati se moramo posledic vse večjega onesnaževanja

206.

Dogodek mi je ostal v lepem spominu. Tudi posredno sporočilo tistega okolja. S tem je kršena osnovna človekova pravica – pravica dne.

otrok

Da

šteje,

glas

da je prav, da otroci povedo, kar jih teži, kaj in kako razmišljajo.

do zdravega življenja. Pozivamo pristojne, da ukrenejo vse Da

da

so glasni,

se njihov glas sliši. Na mladih svet stoji. In prav to danes sporočam potrebno za zdravo in varno okolje.

štirinajstletni

tudi svoji

hčeri, ki kot predstavnica njenega razreda sodeluje pri parlamentu znotraj njihove šole. Zdaj je čas za vas mlade, zdaj začenjate korake v družbo, Na šolah bi lahko organizirali merjenje hrupa in

207.

ki

soustvarjali.

jo boste

Vzemite vajeti v svoje roke in povejte, v kakšnem svetu si želite živeti.

ozavestili tako učence kot tudi učitelje o

prevelikem hrupu v našem okolju.

Za večjo ekološko ozaveščenost bi lahko ob šolah

208. imeli majhne vrtove, sadovnjake in čebelnjake.

mag. Mateja Nose Marolt, udeleženka

1. zasedanja nacionalnega Otroškega parlamenta,

danes biologinja in naravovarstvena svetnica





Moje


razmišljanje

Želimo boljše ceste in nove oznake na cestah,

209. semaforizirana križišča, dovolj parkirišč, da ne

bodo avtomobili parkirani pred šolo.

Želimo si zgrajene, pokrite

210. avtobusne postaje, na katerih

čakamo na šolske avtobuse.

Graditelji naj se ob gradnji cest

211. izognejo šolam in šolskim potem.

Protestiramo proti odlaganju gradnje pomembnih

212. cestnih povezav, na katerih umre veliko otrok.

Veliko je ozkih, slabih, nevarnih in neoznačenih cest skozi 213. naselja, ki so pogosto brez pločnikov in kolesarskih stez.

Živa, Dolenjska

Takšne ceste so vzrok številnim nesrečam, v katerih

umirajo naši sovrstniki. Do kdaj?

76

77



Spomin udeleženke 1. Otr

OKOLJE

oškega parlamenta

Mi pa kar v Skupščino … Tako smo rekli Parlamentu 30 let nazaj, takrat, ko sem osnovnošolka

se kot

ene od ljubljanskih šol

Mladi smo zelo občutljivi na to, v kakšnem okolju živimo.

205.

udeležila prvega Otroškega parlamenta.

Brskam po spominu in se skušam spomniti,

Udeleženci iz Pomurja so izpostavili problem bistvenega

kako sem prav jaz imela možnost

se

udeležiti

tega srečanja. A spomini so že precej

povečanja prometa na njihovem območju, zlasti po vključitvi zabrisani, film je razpadel na posamezne

pa še

slike,

te so precej zbledele. Spomnim

Slovenije v Evropsko unijo. Ogrožena so življenja mladih ob se le, da sem na takratnem občinskem,

regijskem

morda

srečanju, predstavila nekaj

prometnicah, tudi hrup in slab zrak ogrožata naše zdravje.

o prometni varnosti na naši šoli, razmišljanja

otrok.

nas

Kot kaže je bila predstavitev prepričljiva in mi prinesla možnost udeležbe Otroškem

na

parlamentu. In s tem možnost povedati svoje mnenje.

Zavedati se moramo posledic vse večjega onesnaževanja

206.

Dogodek mi je ostal v lepem spominu. Tudi posredno sporočilo tistega okolja. S tem je kršena osnovna človekova pravica – pravica dne.

otrok

Da

šteje,

glas

da je prav, da otroci povedo, kar jih teži, kaj in kako razmišljajo.

do zdravega življenja. Pozivamo pristojne, da ukrenejo vse Da

da

so glasni,

se njihov glas sliši. Na mladih svet stoji. In prav to danes sporočam potrebno za zdravo in varno okolje.

štirinajstletni

tudi svoji

hčeri, ki kot predstavnica njenega razreda sodeluje pri parlamentu znotraj njihove šole. Zdaj je čas za vas mlade, zdaj začenjate korake v družbo, Na šolah bi lahko organizirali merjenje hrupa in

207.

ki

soustvarjali.

jo boste

Vzemite vajeti v svoje roke in povejte, v kakšnem svetu si želite živeti.

ozavestili tako učence kot tudi učitelje o

prevelikem hrupu v našem okolju.

Za večjo ekološko ozaveščenost bi lahko ob šolah

208. imeli majhne vrtove, sadovnjake in čebelnjake.

mag. Mateja Nose Marolt, udeleženka

1. zasedanja nacionalnega Otroškega parlamenta,

danes biologinja in naravovarstvena svetnica





Moje


razmišljanje

Želimo boljše ceste in nove oznake na cestah,

209. semaforizirana križišča, dovolj parkirišč, da ne

bodo avtomobili parkirani pred šolo.

Želimo si zgrajene, pokrite

210. avtobusne postaje, na katerih

čakamo na šolske avtobuse.

Graditelji naj se ob gradnji cest

211. izognejo šolam in šolskim potem.

Protestiramo proti odlaganju gradnje pomembnih

212. cestnih povezav, na katerih umre veliko otrok.

Veliko je ozkih, slabih, nevarnih in neoznačenih cest skozi 213. naselja, ki so pogosto brez pločnikov in kolesarskih stez.

Živa, Dolenjska

Takšne ceste so vzrok številnim nesrečam, v katerih

umirajo naši sovrstniki. Do kdaj?

76

77



Predlagamo, da se središča mest zaprejo za promet z vozili.

oškega parlamenta leta 1999

Spis udeleženca o zasedanju Otr

214.

Želimo več varnih kolesarskih stez.

Otroški parlament

215.

Na šoli sem že več let sodeloval pri pripravah na občinski parlament, letos sem se ga pa tudi prvič sam Iz leta v leto v nekaterih slovenskih krajih

udeležil in bilo mi je zelo všeč. Rad povem svoje mnenje in rad razpravljam o mnogih temah. Teme na 216. narašča onesnaženost zraka. Nas otroke

otroškem parlamentu so aktualne in primerne za nas mlade, mladi pa radi brez zadržkov povemo, če smo za pozivajo, naj ostanemo v zaprtih prostorih.

ali pro , zakaj imamo neko stališče in kaj bi radi spremenili, izboljšali in kaj zamerimo starejšim. Zdi se mi, da Nihče nič ne ukrene. Le govorijo kar naprej.

je to sto 'uveljavljanje pravice do lastnega mnenja' .

Naši sovrstniki v Trbovljah, Šaleški dolini in

V Mariboru smo se že od začetka šolskega leta pripravljali na parlament. Za ' ogrevanje' smo na šoli s svojo drugje imajo pogosteje raka, bolezni dihal in

o predstavo, ki govori o

mentorico pripravili okrogle mize, se o temi dodobra informirali, povabili smo tudi strokovnjake (zdravnik-druge bolezni. Do kdaj, vas sprašujemo ?

ginekolog za mladostnice, medicinska sestra, pedagoginja) in si ogledali gledališk oblikah zasvojenos , zdravju in nevarnos h, ki jih prinašajo spolno nalezljive bolezni. Mnogo smo Koliko časa nam boste le prepovedovali piti onesnaženo

razpravljali, vključevali v razgovore tudi mlajše učence in naše starše. Pripravili smo zaključke, plakate in že smo bili na občinskem parlamentu.

217. vodo iz pip in ponujali ustekleničeno vodo?

Začeli smo z recitalom, zabavno pesmijo in sproščeno nadaljevali. Tukaj je bila zame glavna debata. Imeli smo dovolj časa, ni nas bilo preveč, bilo mi je zelo všeč. Poču l sem se že kot v pravem parlamentu, sedeli Zahtevamo čiste reke, v katerih se bomo lahko

smo skupaj, nekaj učencev pa je bilo pred nami in si zapisovalo glavne točke razprave in opozarjalo, če smo 218. poleti kopali. Vsi nimajo denarja za počitnice na

'zašli od teme'. Ob koncu so izbrali najbolj 'glasne' razpravljavce. Med njimi sem bil tudi jaz. Čez nekaj dni morju. Nočemo živeti v uničenem svetu z

smo se dobili na regionalnem parlamentu, kjer smo sami sestavili zaključke vseh občinskih parlamentov in umazanimi rekami.

se dogovorili, kako jih bomo predstavili v Ljubljani.

Ko smo skupaj potovali v Ljubljano, smo ponavljali nastop, ga dopolnjevali in se ob tem krasno zabavali.

Morja postajajo iz leta v leto nevarnejša za

Na nacionalnem otroškem parlamentu, ki je potekal v prostorih, kjer razpravljajo 'ta pravi ' parlamentarci, smo zaključke predstavili predstavniki posameznih regij, nato nekaj debate, malica (in torta ob 10.

219. živali, morske rastline in ljudi. Tovarne naj

prenehajo spuščati strupene odplake v reke

obletnici) in zaključek.

in naj poskrbijo za čistilne naprave. Preide

Bilo je zanimivo sliša , o čem vse so se pogovarjali drugod, vendar sem bil hkra tudi razočaran. Skoraj vsi naj se na biološki način kmetovanja.

so brali zaključke, ki so jih očitno napisali mentorji ali pa vsaj pod njihovim nadzorom. Tudi učenci niso kazali veselja. Otroški parlament je le otroški in to bi morali dela z veseljem. Saj smo tudi mi delali skupaj z našimi Zahtevamo več denarja za čistilne naprave in manj za orožje.

mentorji, ki pa so nam bolj pomagali in nas usmerjali, niso pa nas v našem razmišljanju omejevali in nam predpisovali, kaj smemo poveda . Zato pa je bil tudi naš nastop oziroma predstavitev drugačna. Pred 220.

govorniški oder smo stopili vsi – celotna MB ekipa. Seveda nismo govorili vsi, vsi pa so nekako sodelovali, nekateri plesali, drugi govorili, sam pa sem med posameznimi vsebinskimi sklopi zapel refrene različnih pesmi. Parlament bi moral poteka v celo bolj sproščeno in drugače, kot ga izpeljejo odrasli, čeprav se bi pogovarjali o resnih temah in resnih predlogih nas mladih.

Tudi nekateri mentorji bi morali sodelova z več zagnanos in večjim veseljem, mo lo me je, da so v odmoru najprej prižgali cigareto.

Mediji parlament krepijo, vendar bi ga morali še bolj podpira . To je nujno in pravilno!

Organizacija je bila sicer zelo dobra, vendar bi morali ime na razpolago več mikrofonov in več časa za razpravo, saj šele v razpravi mladi brez zadržkov povedo, kar mislijo.

Otroški parlament je dobra zamisel, zanimiv in potreben. Drobne napake ne izničijo dejstva, da imamo tako možnost izrazi naša mnenja, ideje in predloge.

Uroš Kaurin, 8. b OŠ Tabor I, Maribor

(1999, tema OP: Imava se rada);

alec,

danes akademski gledališki igr

ovnega gledališča Maribor

član ansambla Lutk

ega parlamenta, april 2019; foto: Rok Dolenc

Udeleženci 29. zasedanja nacionalnega Otrošk

78

79



Predlagamo, da se središča mest zaprejo za promet z vozili.

oškega parlamenta leta 1999

Spis udeleženca o zasedanju Otr

214.

Želimo več varnih kolesarskih stez.

Otroški parlament

215.

Na šoli sem že več let sodeloval pri pripravah na občinski parlament, letos sem se ga pa tudi prvič sam Iz leta v leto v nekaterih slovenskih krajih

udeležil in bilo mi je zelo všeč. Rad povem svoje mnenje in rad razpravljam o mnogih temah. Teme na 216. narašča onesnaženost zraka. Nas otroke

otroškem parlamentu so aktualne in primerne za nas mlade, mladi pa radi brez zadržkov povemo, če smo za pozivajo, naj ostanemo v zaprtih prostorih.

ali pro , zakaj imamo neko stališče in kaj bi radi spremenili, izboljšali in kaj zamerimo starejšim. Zdi se mi, da Nihče nič ne ukrene. Le govorijo kar naprej.

je to sto 'uveljavljanje pravice do lastnega mnenja' .

Naši sovrstniki v Trbovljah, Šaleški dolini in

V Mariboru smo se že od začetka šolskega leta pripravljali na parlament. Za ' ogrevanje' smo na šoli s svojo drugje imajo pogosteje raka, bolezni dihal in

o predstavo, ki govori o

mentorico pripravili okrogle mize, se o temi dodobra informirali, povabili smo tudi strokovnjake (zdravnik-druge bolezni. Do kdaj, vas sprašujemo ?

ginekolog za mladostnice, medicinska sestra, pedagoginja) in si ogledali gledališk oblikah zasvojenos , zdravju in nevarnos h, ki jih prinašajo spolno nalezljive bolezni. Mnogo smo Koliko časa nam boste le prepovedovali piti onesnaženo

razpravljali, vključevali v razgovore tudi mlajše učence in naše starše. Pripravili smo zaključke, plakate in že smo bili na občinskem parlamentu.

217. vodo iz pip in ponujali ustekleničeno vodo?

Začeli smo z recitalom, zabavno pesmijo in sproščeno nadaljevali. Tukaj je bila zame glavna debata. Imeli smo dovolj časa, ni nas bilo preveč, bilo mi je zelo všeč. Poču l sem se že kot v pravem parlamentu, sedeli Zahtevamo čiste reke, v katerih se bomo lahko

smo skupaj, nekaj učencev pa je bilo pred nami in si zapisovalo glavne točke razprave in opozarjalo, če smo 218. poleti kopali. Vsi nimajo denarja za počitnice na

'zašli od teme'. Ob koncu so izbrali najbolj 'glasne' razpravljavce. Med njimi sem bil tudi jaz. Čez nekaj dni morju. Nočemo živeti v uničenem svetu z

smo se dobili na regionalnem parlamentu, kjer smo sami sestavili zaključke vseh občinskih parlamentov in umazanimi rekami.

se dogovorili, kako jih bomo predstavili v Ljubljani.

Ko smo skupaj potovali v Ljubljano, smo ponavljali nastop, ga dopolnjevali in se ob tem krasno zabavali.

Morja postajajo iz leta v leto nevarnejša za

Na nacionalnem otroškem parlamentu, ki je potekal v prostorih, kjer razpravljajo 'ta pravi ' parlamentarci, smo zaključke predstavili predstavniki posameznih regij, nato nekaj debate, malica (in torta ob 10.

219. živali, morske rastline in ljudi. Tovarne naj

prenehajo spuščati strupene odplake v reke

obletnici) in zaključek.

in naj poskrbijo za čistilne naprave. Preide

Bilo je zanimivo sliša , o čem vse so se pogovarjali drugod, vendar sem bil hkra tudi razočaran. Skoraj vsi naj se na biološki način kmetovanja.

so brali zaključke, ki so jih očitno napisali mentorji ali pa vsaj pod njihovim nadzorom. Tudi učenci niso kazali veselja. Otroški parlament je le otroški in to bi morali dela z veseljem. Saj smo tudi mi delali skupaj z našimi Zahtevamo več denarja za čistilne naprave in manj za orožje.

mentorji, ki pa so nam bolj pomagali in nas usmerjali, niso pa nas v našem razmišljanju omejevali in nam predpisovali, kaj smemo poveda . Zato pa je bil tudi naš nastop oziroma predstavitev drugačna. Pred 220.

govorniški oder smo stopili vsi – celotna MB ekipa. Seveda nismo govorili vsi, vsi pa so nekako sodelovali, nekateri plesali, drugi govorili, sam pa sem med posameznimi vsebinskimi sklopi zapel refrene različnih pesmi. Parlament bi moral poteka v celo bolj sproščeno in drugače, kot ga izpeljejo odrasli, čeprav se bi pogovarjali o resnih temah in resnih predlogih nas mladih.

Tudi nekateri mentorji bi morali sodelova z več zagnanos in večjim veseljem, mo lo me je, da so v odmoru najprej prižgali cigareto.

Mediji parlament krepijo, vendar bi ga morali še bolj podpira . To je nujno in pravilno!

Organizacija je bila sicer zelo dobra, vendar bi morali ime na razpolago več mikrofonov in več časa za razpravo, saj šele v razpravi mladi brez zadržkov povedo, kar mislijo.

Otroški parlament je dobra zamisel, zanimiv in potreben. Drobne napake ne izničijo dejstva, da imamo tako možnost izrazi naša mnenja, ideje in predloge.

Uroš Kaurin, 8. b OŠ Tabor I, Maribor

(1999, tema OP: Imava se rada);

alec,

danes akademski gledališki igr

ovnega gledališča Maribor

član ansambla Lutk

ega parlamenta, april 2019; foto: Rok Dolenc

Udeleženci 29. zasedanja nacionalnega Otrošk

78

79

»Publikacija je financirana s strani Evropske komisije. Vsebina publikacije odraža izključno stališča avtorja/jev. Nacionalna agencija in Evropska Komisija nista odgovorni za kakršno koli uporabo informacij, ki jih publikacija vsebuje.«

Publikacija je brezplačna.

Izdala: Zveza prijateljev mladine Slovenije

Uredniški odbor: Liana Kalčina, Breda Krašna, mag. Pavla Peterle Udovič, mag. Nina Uratarič Malnar in Petra Zega

Uredili: mag. Nina Uratarič Malnar in Petra Zega

Lektorirala: mag. Nina Uratarič Malnar

Fotografije: Alen Milavec, Srednja šola za oblikovanje in fotografijo Ljubljana, in arhiv ZPMS; Ilustracije: likovna dela, ki so prispela na natečaj ZPMS 'Naše pravice', razpisan ob 30. obletnici Konvencije o otrokovih pravicah

Oblikovanje: Alenka Vuk Trotovšek

Tisk: Tiskarna Januš

Naklada: 1000 izvodov

Ljubljana, maj 2020

CIP - Kataložni zapis o publikaciji

Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

323.212-053.2

342.7-053.2

DRŽAVLJANI prihodnosti : zbornik o uresničevanju pravice otrok do participacije /

[uredili Nina Uratarič Malnar in Petra Zega ; fotografije Alen Milavec, Srednja šola za oblikovanje in fotografijo Ljubljana, in arhiv ZPMS]. - Ljubljana : Zveza prijateljev mladine Slovenije, 2020

ISBN 978-961-6331-67-8

1. Uratarič Malnar, Nina

COBISS.SI-ID 15934211