hran j shi Izdaja: Tekstilna industrija Tiskanina-In-teks, Kranj — Odg. ured.: P. Gunčar — Ured. odb.: Anton Miklavčič, Viljem Zirkelbach, Boris Pertot, Ivan Mauser, Anica Lokar, Tine Rojina, Ivo Jereb, inž. Franc Indi-har, Vlado Mohorič, Martin Hajdinjak, Stane Primožič — Telefon: 2882-84 — Riše: M. Kelbel — Tisk: CP »Gorenjski tisk«, Kranj LETO IV. 25. OKTOBER 1%1 ST.3 \_________________________________________ LIST TEKSTILNE INDUSTRIJE TISKANI NA-INTEKS KRANJ Izvajanje novega gospodarskega sistema v podjetju Spremembe v gospodarskem sistemu, ki so bile izvedene v letošnjem letu, so povzročile v gospodarstvu na splošno, posebno pa v tekstilni industriji nič koliko problemov, ki so izgledali na prvi pogled nerešljivi, čeprav so bile uvedene razne spremembe v delitev dohodka, s katerimi so se zmanjšale obremenitve podjetja. V našem podjetju smo imeli še večje, prehodne zaloge surovin, obračunane po lanskoletnih deviznih predpisih in ker se spremembe v izvozu še niso v tem letu uveljavile, smo tako imeli nekaj ugodnosti. Vse to in več drugih problemov nam zato zamegljuje dejansko stanje oziroma vpliv novih gospodarskih predpisov na finančni položaj našega podjetja. Vse prej naštete ugodnosti seveda niso v dovoljni meri vplivale na boljšo finančno situacijo našega podjetja. Eden glavnih vzrokov dokaj ugodnega trenutnega stanja pa je, da smo se v novem sistemu hitro znašli. Rezultati raznih notranjih ukrepov se zato že kažejo v ugodnejši finančni situaciji v prvem polletju oziroma v zaključku tretjega četrtletja tega leta. Predvsem so prišle do izraza notranje rezerve podjetja. Delovni kolektiv je bolj ali manj intenzivno iskal možnosti bolj ekonomičnega poslovanja, višje ostvaritve dohodkov in boljšega materialnega položaja delavcev. Lahko trdimo, da je prav razprava o novem gospodarskem sistemu, posebno z vidika že navedenih problemov, povzročila v našem kolektivu tako burno reakcijo, da smo kmalu ugotovili, da v Kranju pod prejšnjimi pogoji naše podjetje nima zajamčenega nadaljnjega razvoja. Kaj kmalu smo zato prišli do prepričanja, da pa z združitvijo režijskih služb in s specializacijo obeh podjetij Tiskanine in Inteksa, lahko damo združene- Današnji obrat II mu podjetju zanesljive temelje. Izhajajoč iz teh rezultatov, sta se oba kolektiva kmalu sporazumela na enakopravno združitev na osnovi perspektivnega programa razvoja obeh podjetij. S tem se je začel v kolektivu nov proces večjega zalaganja posameznika in celote, pri čemer je prišla posebno do izraza večja demokratičnost v delavskem samoupravljanju. Rezultati teh ukrepov so se hitro pokazali, ker imajo ravno ekonomske enote največji vpliv na ustvaritev postavljenih nalog. S tem je bil ustvarjen višji dohodek in zboljšala se je ekonomska moč posameznika in podjetja. V tem obdobju beležimo visoko preseganje osnovnega plana predvsem v obratu I — medtem ko obrat II normalno izpolnjuje planske naloge — kakor tudi dobro realizacijo proizvedenih izdelkov in s tem prilično visok dosežen dohodek. Lahko trdimo, da prav ti rezultati opravičujejo v povprečju dokaj visoke osebne dohodke v primerjavi z doseženimi osebnimi dohodki drugih solidnih podjetij. Tako smo dosegli na osnovi doseženih rezultatov povprečni osebni dohodek v obratu I v juliju 24.005 dinarjev, v avgustu 25.129 dinarjev, v obratu II pa v juliju 24.426 dinarjev in v avgustu 27.344 dinarjev, pri tem pa delitev dohodka ni bila oškodovana v breme skladov podjetja, še boljše rezultate, predvsem veiiko povečanje proizvodnosti dela pa pričakujemo na osnovi združitve obeh obratov v naslednjem letu. Ce primerjamo predvidoma dosežene rezultate med letom 1961 in 1962 vidimo, da se bo po naših izračunih produktivnost dela še povečala v taki meri, da bodo malenkostno višji celo osebni dohodki pri planu, ki bo enak realizaciji v letu 1961, ter pri skrajšanem 45-umem delovniku v tednu. Pri tem pa se bo celo spro- (Nadalievanie na 3. strani) mtiiiimiiiiiiiiitiiiiiiiuiiiiiiuiiiiiiiiuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiuHuiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiimiiimi!« 1 IZPOLNITEV OSNOVNEGA PLANA ZA 1 III. TROMESEČJE 1961 1 Predilnica v obratu I. v obratu II. I = Bombažna in stanična ef—kg 105,1 105,4 1 1 preja: bb—kg 121,5 109.2 Vigogne : ef—kg 105,5 91,6 n j bb—kg 105,5 101,9 — 1 Vata : ef—kg 122,2 — = Tkalnica 1 Surovo blago: tm 107,8 98,7 H Plemenitilnica ü Gotovo blago : m2 113,2 104,7 1 IR Predaval je general polkovnik Jaka Avšič V okviru proslav 20. obletnice revolucije, je v torek, dne 10. oktobra 1961, predaval o pomenu drugega zasedanja AVNOJ-a v Jajcu, generalpolkovnik (v pokoju) tovariš Jaka Avšič. (Jaka Avšič je edini predvojni visoki oficir, ki je po razpustu predvojne Jugoslavije takoj stopil v partizanske vrste!) V svojem referatu ,je tovariš Avšič uvodoma prikazal predvojne razmere, posebno razumljivo pa je opisal fašizem in njegovo takratno vlogo. Po uvodnih besedah je nato izčrpno in poučno prikazal ogromni pomen drugega zasedanja AVNOJ v Jajcu, na katerem je nastala nova Jugoslavija ob prisotnosti preko 400 delegatov iz vseh republik. Tovariš Avšič je govoril lepo in zanimivo. Vsi prisotni smo bili z referatom zelo zadovoljni in lahko rečemo, da je prireditev usitela. Edino skrajno slaba udeležba meče slabo luč na vse podjetje oziroma na njegove organizacije. Predvsem člani ZB in mladinci ter predstavniki obratnih delavskih svetov in sindikalnih obrat- nih odborov bi morali predavanju prisostvovati. S svojo odsotnostjo pa so pokazali, da jih ne zanima niti potek največje borbe jugoslovanskih narodov, da ne znajo ceniti njenih žrtev in zaslug. To je sicer žalostno, toda resnično in kaj jasno prikazuje njihovo nehvaležnost proti vsem tistim, ki so se za nas borili, prezebali in umirali, da danes lahko živimo v svobodni domovini in v lepih življenjskih razmerah. Mislim, da je za vse vas, ki bi lahko prišli, pa se vam ni zdelo vredno, škoda besed! Peter Gunčar Jaka Avšič, generalpolkovnik in prvoborec Otvorìte mojstrske šole v podjetju Po petih letih negotovosti in čakanja se je vendarle uresničila naša želja: pričeli smo s prepotrebno rekonstrukcijo oplemenitil-nice. Novi, uvoženi stroji so večidel že v podjetju. Rekonstrukcija bo zajela sledeče stroje: — stroj firme Benteler, za širin-sko beljenje tkanin, do širine 1500 mm; — morforizirni stroj firme Mon-forts, za krčenje tkanin, delovna Širina 1000 mm; — 4 avtomatske jiggre firme Viseči sušilni stroj ARTOS v obratu II je gotov Pri prvih poizkusih so z njim posušili v 8 urah 24.000 metrov tkanin! 9. oktobra je bila otvoritev dveletne mojstrske šole, ki jo je organiziral in jo bo .vodil Izobraževalni center podjetja. Namen šole je, da zagotovi podjetju potrebni strokovni kader v prihodnjih letih, ko bo deloma nastala vrzel v tkalnici zaradi odhoda starih mojstrov v pokoj, deloma pa bodo nastopile potrebe po šolanem kadru zaradi predvidenega hitrega razvoja oziroma avtomatizacije obeh tkalnic. Sola bo trajala dve leti, pouk pa bo razdeljen na štiri semestre; približno 4 mesece vsak semester. Zaradi triizmenskega obratovanja bo pouk štirikrat tedensko, in to: od 10. ure pa do 13.25 in od 14.45 do 18.15. Skupno bo okoli 40 kandidatov. Jasno je, da bo zahteval študij od vseh dokajšnje napore, vendar bodo poznejše ugodnosti, tako glede samega dela kakor tudi glede osebnih dohodkov, njihov trud vsestransko poplačale. Čeprav naporna, je šola za vsakogar zelo koristna, saj se počasi vendar zanesljivo bližajo časi, ko bo delo samo zahtevalo od slehernega delavca določeno izohrazbo — teoretično in praktično — če bo hotel delati in živeti pod istimi pogoji kot ostali. Kdor bo smatral odgovarjajočo' šolo kot odvečno, bo Tdmelji za «irinsko bellino napravo BENTELER. pač moral delati na slabšem delovnem mestu, pod težjimi pogoji in ob nižjih osebnih dohodkih ali pa bo morda celo imel problem dobiti zaposlitev. Zato svetujemo vsem, da se pridno učijo in izkoristijo ugodno priliko, ki jim jo nudi podjetje, saj bo končen uspeh koristen, predvsem njim samim. Pohvaliti je tneha uspešno organizacijo in izvršitev dela Centra, saj ni bilo lahko zagotovili kandidatom skripta, prostore, predavatelje ir» ostalo. Kandidati za mojstre, predavatelji in predstavniki podjetja na otvoritvenem sestanku Benteler, delovna širina 1500 mm, — širinski pralni stroj firme Benteler, s tremi kadmi, delovna širina 1500 mm; — na v ija 1 n o — doublirni stroj firme Johannes Menschner, delovna širina 1000 mm: — viseči sušilnik firme Artos, delovna širina 2200 mm. Asortiment naših proizvodov zahteva specifične pogoje plemenitenja tkanin. Pokazalo se je, da vse tkanine ne prenesejo enake kemične in mehanske obdelave pri beljenju, brez škode za kvaliteto v nadaljnjih fazah obdelave (barvanje, apretiranje) ter za končni, komercialni izgled tkanine. Pestro tkane tkanine, predvsem tkanine z majhno ali srednjo gostoto in nizkim vitjem preje, še do neke meje prenesejo energično pramensko obdelavo, medtem ko kvalitetnejše tkanine za perilo, kot so: popelini, cefirji in podobno, takšne obdelave ne prenesejo, ne da bi pri tem občutno trpela kvaliteta. Trenutno pa pri nas vse tkanine, tudi popeline in cefirje, perento in belimo še vedno na pra-menskih pralnih strojih. Nepravilnost se pokaže pri barvanju pramensko beljenih tkanin, ker mehanični zlomi vlakna pri pramenski obdelavi povzročijo več ali manj neenakomerno fiksiranje barvila na vlakno in s tem podolžne ali prečne temnejše proge. Samo indigosolna barvila do neke meje popravijo izgled tako poškodovanega vlakna, vsa ostala barvila pa tega ne zmorejo. Poleg te pomanjki jivos ti je za pramensko obdelane tkanine omejena možnost pri končni obdelavi v apreturi. Vse te pomanjkljivosti pa odpravi šiirimska predobdelava tkanin in prav zato nam je širinska bellina naprava nujno potrebna. Pri manjših količinah tkanin smo si doslej pomagali tako, da smo vse operacije pred barvanjem izvedli tla jliggrih — s tkanino v razpetem stanju — vendar je ta obdelava za večje količine tkanin predraga in zaradi pomanjkanja kapacitet na jiggrih, neizvedljiva. Tkanine, ki vsebujejo mnogo nečistoč v bombažu in ki jih prodajamo beljene, pa zahtevajo popolno obdelavo, ki jo dosežemo v belilnem kotlu s kuhanjem pod pritiskom. Zaradi tega bomo tudi še v prihodnje obdržali; poleg ši-rinskega, tudi klasični način beljenja, t. j.: beljenje v pramenu. Težnja vsake rekonstrukcije je, da se z njo proizvodnja kvalitetno izboljša ali poveča, lahko pa oboje hkrati. Pri rekonstrukciji naše plemenitilnice je dan poudarek izboljšanju kvalitete in manjši poudarek povečanju proizvodnje, vendar pa se bo na nekaterih delovnih mestih oz. v oddelkih tudi proizvodnja lahko občutno povečala (belilnica). Bistveno se ho izboljšala kvaliteta in prodajna sposobnost našita boljših proizvodov, ki bodo obdelani na morforizirnem stroju. Princip obdelave tkanin na tem stroju je v tem, da se tkanina v zadnji fazi obdelave skrči tako, kot bi se skrčila po večkratnem, normalnem pranju. Morforizirni stroj je za konfekcijo, predvsem pa za široko potrošnjo velikega pomena. V konfekcijah ne bo treba več delati srajce za eno ali dve številki večje, zaradi poznejšega skrčenja tkanine pri pranju, in tudi gospo- dinjam ne bo treba namakati tkanine v vroči vodi ali prati pred krojenjem. Stroj bo kombiniran tako, da na njem ne bomo dosegli samo krčenje tkanin, pač pa lahko tudi apretiranje in sušenje oziroma polste-nje flanel. Vso proizvodnjo gladkih tkanin barvamo sedaj na starih, odprtih, ozkih in širokih jiggrih. Naročili smo nove stroje iz uvoza in sicer zato, ker domači jiggri še me odgovarjajo naši komplicirani proizvodnji. Za našo proizvodnjo morajo imeti jiggri predvsem avtomatično regulacijo temperature, napravo za aksialmi premik valjev, morajo biti zaprte konstrukcije in popolni avtomati. Dalje morajo biti vodilni valji izdelani iz nerjavečega jekla, ker pridejo v dotik s floto, ki razjeda in končno naj imajo stroji še možnost za regulacijo napetosti tkanine. Do posebnega izraza pride ta naprava pri različnih strukturah tkanin. Zaradi teh zahtev smo se odločili za nabavo štirih barvalnih jiggrov zaprtega tipa popolnih avtomatov, opremljenih z vsemi sodobnimi kontrolnimi instrumenti za egalno barvanje z vsemi vrstami barvil. Z ozirom na montažo novih strojev smo demontirali stari šd-rinskl pralni stroj in ozki bobna-sti sušilni stroj, tako da so kapacitete sušenja precej okrnjene. Sirinskega pralnega stroja pa sploh nimamo, dokler ne bo montiran nov stroj. Za nov sušilnik je že postavljeno ogrodje, enako so že izdelani temelji za širinski pralni stroj. Navijalno — doublirni stroj pa je že postavljen v adjustirnid. Zavedamo se, da se bo pred dokončno montažo vseh strojev pojavilo še dokaj težav, ker (moramo kljub ukrnjenefcnu strojnemu parku izpolniti planske naloge. V naslednjem letu pa, ko bodo novi stroji že vsi obratovali, bomo z boljšo kvaliteto in večjo proizvodnjo lahko dokazali upravičenost rekonstrukcije v naši oplemeni-tilnici. SREČKO TERAN Stari jiggri v obratu II, ki čakajo na pokoj SKRAJŠANI DELAVNIK: DA - NE? Pred meseci smo že pisali o tem, da bi morda uvedli tudi v našem podjetju 45-urni delavnik namesto 48-umega. Danes je postalo to vprašanje skoraj resnično, saj odgovorni v podjetju že iščejo najboljšo pot k temu cilju. Razumljivo je, da to ne gre kar od danes na jutri in tudi ne brez predhodnih priprav in proučitve vseh problemov ozir. zaprek, ki so se pojavile. Zavedati se moramo, da pomeni ta skrajšani delovnik ina leto kar 26 proizvodnih dni manj, kar predstavlja že velik izpad oziroma veliko zahtevo v tistih obratih, kjer so že sedaj do skrajnosti izkoriščene zmogljivosti (obe tkalnici in deloma ople-menitilnici). Ne bo torej lahko najti rešitev, kako v enem letu nadoknaditi 26 izgubljenih dni, kar pa bo vendar potrebno, če bomo želeli obdržati enake osebne dohodke kot smo jih imeli dosedaj. Rešitev je mogoča le, če bomo po eni strani še povečali produktivnost dela, izboljšali kvaliteto izdelkov in asortiment in če bomo po drugi strani povečali zmogljivost z novimi stroji tam, kjer druge rešitve ni. Čeprav so torej težave velike in jih je treba proučiti in odpraviti, pa verjetno ni v podjetju človeka, ki bi ini proti 45-u.rnemu delavniku. Le-ta nam bo nudil vrsto ugodnosti, tako za podjetje kakor tudi za posameznika, in to: prosta bo vsaka druga sobota, kar bo velika prednost za delavca (družinski opravki, pranje, izleti, počitek), v podjetju pa bo splošni obrat laže izvedel razna popravila, zamenjave itd. Dalje bo velika ugodnost tudi za tiste delavke, ki bodo v dotičnem tednu delale v nočni izmeni, saj bodo nočno izmeno za šesti dan lahko preložile na dopoldansko ali pa popoldansko' delo. V tistem tednu bodo torej delale le pet noči! Verjetno so še razne prednosti, ki se bodo pokazale pozneje; vendar že navedene zadoščajo. Gre le še zato, da čimiprej odpravimo vse zapreke ter da enoglasno sprejmemo sklep: HOČEMO PETIX-STIRIDESETURNI DELAVNIK! Zadevo je obravnavala tudi sindikalna podružnica in sprejela na delovna polletni konferenci sklep, da uvedemo omenjeni skrajšani delovnik. Rekonstrukcija oplemenitilnice II V zadnjem času opažamo v vsej industriji, posebno pa v tekstilni, vedno večji poudarek kvaliteti proizvodov. Tudi v inašem podjetju se po posameznih obratih odgovorni močno trudijo, da bi bili naši izdelki čimbolj kvalitetni, predvsem pa sé trudijo, da bi zmanjšali odstotek neregularnega blaga. Čeprav je odstotek neregularnega tiskanega blaga nižji od jugoslovanskega povprečja, ga moramo že zaradi ekonomičnosti obratovanja še zmanjšati. Zavedati se moramo, da neregularna proizvodnja zmanjšuje dohodek podjetja, kar je tesno povezano z osebnimi dohodki naših delavcev. V obratu plemenitilnica I že dalj časa. resno proučujejo ta problem. Obravnavali so ga tudi na eni, zadnjih sej obratnega delavskega sveta. Študij te problematike in njeno rešitev je ODS naložil ohratovodstvu in komisiji za osebne dohodke. V ta namen so že poostrili medfazno kontrolo, medtem ko si prizadevajo najti tak način, da bi vsak posameznik Odgovarjal za kvaliteto' svojega dela. Za izvedbo te naloge in za postavitev individualnih kvalitetnih norm pa bo treba premostiti še mnoge težave. Značaj plemenitid-n;ice in množica po funkciji različnih strojev ter delovnih opera- Preberite! REPUBLIŠKO POSVETOVANJE 11. oktobra letos je ibilo v Ljubljani širše republiško posvetovanje o aktualnih problemih, ki se pojavljajo v zvezi z uveljavljanjem novih pogojev gospodarjenja in nove delitve dohodka v gospodarskih organizacijah. Posvetovanje je sklical in vodil Republiški svet Zveze sindikatov v sodelovanju z Republiškim srekre-tariatom za delo in z Zbornica za industrijo, rudarstvo1, gradbeništvo in promet LRS. Pod vodstvom predsednika Republiškega sveta ZSS, Staneta Kavčiča, je imelo posvetovanja izreden pomen. Referirali so: inž. Ivo Klemenčič o stanju gospodarstva v Sloveniji, Leopold Krese o problematiki gospodarjenja in upravljanja v gospodarskih organizacijah in Milan Košmeij o delavskem samoupravljanju in o samoupravnih predpisih. V koreferatih je med drugimi govoril tudi direktor podjetja, tovariš Dušan Horjak, itn sicer o problematiki tekstilne industrije in njenem gospodarjenju v novih pogojih. Po daljši in pestri razpravi je tovariš Kavčič podal analizo najvažnejših družbeno-političn-ih problemov in procesov, ki spremljajo uveljavljanje noveega gospodarskega sistema. Ta analiza bo lahko marsikomu kažipot pri nadaljnjem delu. cij je prva med njimi. Nadalje je bilo treba preiti na drugačen način ugotavljanja napak, ker se je dosedanji pokazal kot neprimeren oziroma kot neustrezen. Zelo težko je včasih določiti, v kateri fazi predelave je določena napaka nastala. Rešitev te in podobnih težav zahteva mnogo truda, vendar so prvi koraki že storjeni. Osnovno vodilo pri postavljanju individualnih kvalitetnih norm je bilo, naj bo vsak posameznik materialno odgovoren za napake, ki jih bo pri svojem delu povzročil zaradi osebne nepazljivosti oziroma malomarnosti. V nasprotnem primeru, če si bo pri delu prizadeval in napravil sorazmerno malo napak, naj prejme določeno nagrado. S tem bo vsakdo materialno zainteresiran za kvaliteto svojega dela. Računamo lahko, da bo padel tako procent neregularnega blaga, posledica pa bo, da bo vsa ekonomska enota prišla do višjih osebnih dohodkov. Pri tiskarjih je problem kvalitetnih norm večidel že rešen. Za vsak tiskarski stroj je določeno, kakšen maksimalni procent neregularnega blaga lahko nek tiskar napravi. Ce bo tiskar ta procent pri svojem delu presegel, bo moral plačati penale, v nasprotnem primeru pa bo prejel odgovarjajočo nagrado. Hitro se1 bo- ipokazal uspeh ozir. pravilnost tega načina stimulacije. Upajmo, da bo procent neregularnega blaga zares občutno padel. Seveda je to šele prvi korak. V prihodnjih mesecih bo treba v individualno kvalitetno normo zajeti vsa važnejša delovna mesta, Delavec iz oplemenitilnice I polaga teoretični del izpila V začetku oktobra so' bili v obratu I 'kvalifikacijski izpiti za starejše člane ZB, ki imajo nad 10 let prakse v tekstilni panogi. Izpite je delalo 19 delavk in delavcev, in sicer: iz predilnice — 6, iz tkalnice - 7 in_ iz oplemenitilnice — 6. Vsi kandidati so izpit (teoretični in praktični del) uspešno opravili. Delavka iz tkalnice, ki je uspešno položila praktični in teoretični del izpita za kvalifikacijo postopno pa tudi vse delavce na dija, pa tudi razumevanja vseh strojih. Jasno- jè, da bo to delo' prizadetih. zahtevalo še mnogo truda, štu- inž. Franc Indihar ZANIMIVOSTI IZ PREDILNICE I 1. Dne 9. oktobra 1961 smo pri- iogh, vendar so1 tu predilci naj- ter v drugem nadstropju nove čeli z demontažo prstančevih sfero- bolj zaskrbljeni, ker je od p-roiz- zgradbe še nadaljujejo in bodo za-jev v stari zgradbi. Vse te stroje vodnje teh kard odvisna izpolni- ključih predvidoma v začetku pri- NORME KVALITETE V OPLEMENITILNICI I SELITEV bomo namreč iz stare zgradbe tev predvidenega piana v prihod- hodinjega leta. Zaradi premajhnih pisarniških prostorov v enem in drugem obratu, ni bilo mogoče prenesti upravo v en ali drug obrat. Zaradi emoternega in lažjega poslovanja pa je nujno potrebno, da so določeni sektorji veindar na enem mestu in je bila zato selitev neizbežna. Selitev je bila izvedena v mesecu oktobru, razporeditev oddelkov pa je sedaj naslednja: Finančni sektor je ves v obratu II (razen blagajne, ki je ostala v obratu I). Komercialni sektor, kadrovško-socialni sektor in tajništvo pa so> ostali oziroma so se preselili v obrat I. Kot rečemo je bila ta razporeditev potrebna, je pa le začasna, ker bo podjetje že v letu 1962 začelo graditi veliko upravno poslopje v obratu I, v katerega bodo, pozneje prišli vsi sektorji oziroma oddelki splošne uprave. Do takrat pa bo pravilno1, če boste vsi »prizadeti« tudi ;na novih prostorih delali z enako voljo' in razumevanjem, čeprav imate sedaj glede poti, prehrane in podobno morda težje pogoje. P. G. prestavili po predvidenem programu v II. nadstropje nove zgradbe. Ta premestitev bo gotova približno 15. aprila 1962. leta. Rok de-montaže in montaže je razmeroma kratek ter bodo morali »predilci« krepko zagrabiti, da jim bo to uspelo izvesti. Verjetno v prihodnjih mesecih ne bodo- smeli misliti ne na prosti čas in ne na zabavo, temveč samo na delo. Njihovo delo je namreč povezano tudi z obnovitvijo stare zgradbe predilnice, kjer bo- njem letu. Vsekakor so mišljenja, da je nujno potrebno hitro rešiti nabavo ustreznih manjkajočih strojnih delov odnosno tudi novih jeklenih mikalnih garnitur iz uvoza. 4. Z delom na rekonstrukciji — starih strojev »Ingolstadt« in Rie- Iz navedenih novosti je razvidno, da naši predilci preživljajo pravo revolucionarno obdobje predil.ni-cp, kar ni doživela nobena generacija poprej in verjetno' v takšnem obsegu ne bo doživela nobena generacija kasneje. M. S. Opozarjamo na nove pravilnike IZREDEN DOGODEK V OBRATU I 12. oktober 1961 je pravzaprav eden pomembnejših dni v zgodovini rekonstrukci je Tiskan ine oziroma sedanj ega obrata I. Na ta dan se je prvič, odkar obstoja tovarna, zgodilo, da smo odpeljali iz podjetja dotrajam stroj — bile so navadne statve — medtem ko smo poprej stare stroje vedno zopet namestili v kak drug kot, če smo na njih mesta pripeljali nove. Tako ise je začelo važno obdobje, v katerem se bo tovarna počasi znebila starih in dotrajanih strojev, na njih mesto pa bodo prišli močni PICANOLI in drugi avtomati, ki bodo dali tkalnici novih moči in večji polet. Po tem planu bo odstranjenih iz tkalnice 280 statev, in sicer: v prvi etapi okoli 60, potem pa vzporedno s prihodom novih avtomatov, ker bi bil drugače izpad proizvodnje prevelik. Ker trenutno teh statev ne bo odpeljal kupec, jih bonto viskla-diščili v prostorih obrata II. Upajmo-, da bo posebna ekipa, ki dela na demontaži in montaži, uspela oziroma da bo svoje delo pravilno in pravočasno izvršila, ker je vsaka izgubljena minuta dragocena. P. G. do1 pričeli z delom spomladi 1962. 2. Poleg navedenega poteka še zamenjava dotrajanih raztezalk z novimi raztezali »Zimser« v starem obratu predpajedilmice, od katerih pričakujejo predilci lepši medfazni proizvod — »raztezalkin pramen«. Ta montaža, vključno z zamenjavo starih z novimi flajer-ji, jih nekoliko skrbi, deloma zaradi prepočasne dobave strojev od firme Zinser, deloma zaradi počasnega dela molet er j a te firme. 3. Nadaljujejo tudi dela za ureditev mifcalnikov — Howard Bu- gospodarskega Izvajanje novega sistema v podjetju (Nadaljevanje s 1. strani) stilo nekaj delovne sile, ki jo bomo prestavili oziroma zaposlili v novem samostojnem podjetju za izdelavo konfekcijskih izdelkov. Iz teh kratkih obrazložitev gospodarskega stanja, v katerem se trenutno nahaja naše podjetje, vidimo, da novi gospodarski sistem sili k stabilizaciji gospodarstva na sploh. — Podjetja, ki se bodo v tem sistemu znašla in uporabila svoje notranje rezerve za bolj ekonomično poslovanje pa imajo tudi osnovo za nadaljnji gospodarski uspeh. Iz tega stališča se mora usmeriti predvsem gospodarjenje v ekonomskih enotah. Rezultati le-teh se bodo kaj kmalu pokazali v krepitvi gospodarskega potenciala našega podjetja. D. H. Upravni odbor podjetja je na seji dne 25. 9. 1961 sprejel naslednje nove pravilnike: Pravilnik o postopku v zvezi z obiisik tujih oseb. Pravilnik o- požarno' varnostni zaščiti podjetja ter Pravilnik o organizaciji in delovanju čuvajsko -vratarske službe. Da bi bili člani delovnega kolektiva seznanjeni s predpisi, ki so zanje obvezni, podajamo v naslednjem tista določila teh pravilnikov, ki vsebujejo' določene obveznosti za. vse člane delovnega kolektiva ali vsaj za večje število zaposlenih. Pravilnik o postopku v zvezi z obiski tujih oiseb določa poleg drugega, da je fotografiranje na vsem področju podjetja praviloma prepovedano' Izjema velja le za osebe, ki opravljajo to delo po svoji službeni dolžnosti (urednik tovarniškega glasila) oziroma, ki jim fotografiranje posebej dovoli glavni direktor. Vsi ostali pa morajo puščati svoje fotoaparate v vratami in jih me isimejo jemati s seboj v podjetje — pa bodisi, da so to tuje osebe, ki pridejo na ogled podjetja, ali 1 pa člani našega delovnega kolektiva. Torej nima nihče ipraviice delati kakršnekoli posnetke v podjetju, če nima za to posebnega dovoljenja. Enako tudi ni dovoljeno jemati e seboj v podjetje prenosne radijske aparate in je treba tudi te ob prihodu v podjetje postiti v vratami. Pravilnik o požarno varnostni zaščiti podjetja vsebuje več določil, ki so obvezna za vse člane delovnega kolektiva, ali vsaj za večje število' teh. Pravilnik predpisuje ukrepe, ki so potrebni ,da se prepreči, da bi do požara sploh prišlo, kakor tudi ukrepe, ki jih je treba podVzeti, če je požar že nastopil. Ukrepom za preprečitev požara moramo posvečati posebno1 pozornost. Boljše je požar preprečiti kot gasiti. Izkušnje v bližnji preteklosti kažejo, da je v več primerih prisilo' v industrijskih podjetjih do* velikih požarov zaradi neprevidnosti, malomarnosti ali pa zato, ker niso bili izvedeni preventivni ukrepi za varstvo pred požarom. Tehnično- vodstvo- in obraitovod-stva posameznih obratov so- odgovorni, da se v obratih izvede (Nadaljevanje na 7. strani) Delitev čistega dohodka V smislu zakonskih predpisov morajo podjetja do konca decembra letošnjega leta sprejeti pravilnike o' delitvi čistega dohodka, kakor tudi pravilnike o delitvi osebnih dohodkov. Oba pravilnika predpise delavski svet podjetja; pred tem pa mora biti dan predlog obeh pravilnikov na vpogled delovnemu kolektivu in to najmanj 15 dni prej, prfeden gre na sejo delavskega sveta v končno obravnavo in potrditev. Na ta način imajo člani delovnega kolektiva možnost, da predloge pravilnikov podrobno prouče in stavijo svoje pripombe, katere mora delavskijsvet nato obravnavati in zavzeti glede njih svoje stališče. Oba pravilnika veljata od prvega dne naslednjega meseca po sprejetju. Torej bi oba pravilnika stopila v veljavo s 1. januarjem 1962. Prejšnji podjetji Tiskamina in Inteks sta. sicer imeli svoje pravilnike, vendar pa ti veljajo le do konca decembra tega leta. Zaradi spojitve obeh podjetij je s 1. 7.1961 nastalo novo podjetje in je torej treba sprejeti tudi nove pravilnike. V odločbi Občinskega ljudskega odbora Kranj z dne 30.6. 1961, s katero je bila dana pritrditev k sklepu o spojitvi obeh podjetij, je izrecno določeno, da se nagrajevanje delovnega kolektiva vrši po dosedanjih pravilnikih, dokler ne bo sprejet nov pravilnik o delitvi osebnih dohodkov — vendar pa to najdalje do 31.12. 1961. Glede na to bo vsekakor treba najkasneje v mesecu novembru sestaviti predlog Pravilnika o delitvi čistega dohodka, kakor tudi Pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. IKer sta oba pravilnika izredno važna, je treba, da se o njih razpravlja v kar največjem obsegu. Ne bi bilo dovolj, če bi predloge teh pravilnikov obravnavali le organi delavskega samoupravljanja dn družbene organizacije, marveč je treba, da vsak Slan delovnega kolektiva predloge obeh pravilnikov dobro prouči in iznese svoje pripombe. Da pa bi bilo članom delovnega kolektiva jasno, na kakšen način se čisti dohodek podjetja formira in kaj čisti dohodek pravzaprav predstavlja, bomo v naslednjem prikazali, kako pridemo 3o čistega dohodka in obrazložili nekatere pojme, ki pri .tem nastopajo. Pri tem se bomo izognili raznih podrobnosti, ki niso bistvene in ki bi samo otežkočale preglednost in razumevanje podanega, prikaza. Tak-o bomo pričeli kar od kraja. Če si ogledamo skico, vidimo, da se ta začne zgaraj z veliko posodo, ki predstavlja celotni dohodek podjetja, KAKO SE TVORI OZIROMA KAKO SE UGOTAVLJA CELOTEN DOHODEK? V smislu zakonskih predpisov sestavljajo celotni dohodek gospodarske organizacije: — vrednost prodanega blaga in opravljenih storitev po izdanih fakturah, — vrednost proizvodov lastne proizvodnje in vrednost lastnih storitev, ki jih gospodarska organizacija uporabi za svoje investicijske namene, — vrednost dajatev oziroma storitev, ki jih gospodarska organizacija brezplačno da oziroma opravi drugim, — razni izredni dohodki (ina drugi strani pa se od celotnega dohodka odštejejo izredni izdatki). V grobem povzeto bi lahko rekli, da se celotni dohodek formira iz prodaje proizvedenega blaga. Celotni dohodek je izhodiščna točka delitve in s tem temelj ceiotine finančne situacije podjetja. Ce podijetjb ne pritekajo redno denarna sredstva iz prodaje, potem seveda ni denarja niti za poravnavo družbenih obveznosti, niti za plačila dobaviteljem in seveda tudi ni čistega dohodka in s tem sredstev za osebne dohodke dn za Sklade. Zato mora delovni kolektiv doseganju celotnega dohodka posvečati vso pažnjo. Povsem razumljivo je, da je treba vlagati vse napore za čim večjo proizvodnjo, pri čemer pa mora biti blago dobre kvalitete, da se lahko prodaja in take vrste, kakršnega tržišče zahteva. Se večja proizvodnja nič ne koristi, če ostaja blago v skladišču. Obenem s prodajo pa je treba skrbeti, tudi za .pravočasno izterjevanje dolgov, kajti najboljša je taka prodaja, kjer se neposredno po odpremi blaga prejme denar po izstavljenih računih. Če so računi dalj časa neporavnani, pomeni to občutno škodo za podjetje, saj bi tisti denar rabili za poravnavo lastnih obveznosti. To je tembolj važno zaradi tega, ker je najemanje novih posojil pri banki močno otežkočono in včasih tudi nemogoče. KAKO SE DELI CELOTNI DOHODEK? Iz skice vidimo, da celotni dohodek odteka po treh kanalih. Najprej je treba poravnati poslovne stroške, za tem je treba plačati prometni davek — kar ostane, pa predstavlja dohodek gospodarske organizacije. Prometni davek se obračunava in plačuje po zakonskih predpisih, ki določajo, v kakšnem roku ga je "treba plačati. Na ta del izdatkov podjetje ne more vplivati. Drugače pa je s poslovnimi stroški. Kaj spada v poslovne stroške, je določeno s predpisi, vendar pa podjetje lahko vpliva na višino teh poslovnih stroškov in mora biti posebna skrb delovnega kolektiva, da iskrbi za to, da se s sistematičnim varčevanjem in smotrnim trošenjem poslovni stroški znižujejo, s čemer se istočasno povečuje dohodek gospodarske organizacije. Kot že rečeno, je z zakono-m določeno, kateri izdatki spadajo med poslovne stroške. Da bi bila zadeva jasnejša, prikazujemo to na posebni skici. Tako vidimo, da spadajo v poslovne stroške; — materialni stroški, — amortizacija osnovnih sredstev, — obresti od poslovnega Sklada, — članarine, ki jiih plačuje podjetje kot poslovne stroške po uradnih predpisih, — stroški za financiranje šol in strokovnega izobraževanja kadrov. O amortizaciji smo govorili v prejšnji številki. Višina, obresti na poslovni sklad je določena s predpisom (6 %). Kot je znano je nastal poslovni sklad z združitvijo sklada osnovnih sredstev in sklada obratnih sredstev, ki se je izvedla s 1. januarjem 1961. Članarine se plačujejo v breme poslovnih stroškov le, če je to določeno z uradnim predpisom. Tako n. pr. spada v poslovne stroške članarina Zvezni industrijski zbornici, Zvezni zunanjetrgovinski zbornici, ne pa članarina n.pr. DIT-u ali Društvu iznajditeljev in novatorjev; zato ni vseeno, v katerih organizacijah je podjetje včlanjeno, kajti take članarine gredo v breme čistega dohodka. Kar se tiče financiranja šol in strokovnega izobraževanj,a določa zakon, da sme kriti gospodarska organizacija te izdatke v breme poslovnih stroškov le v višini 1 odstotka izplačanih osebnih dohodkov delavcev. Ostanejo torej še materialni stroški. V smislu zakonskih določil spadajo med materialne stroške: izdatki za nabavljeni material, za električno energijo iz javnega omrežja, za izvršene storitve drugih podjetij (n. pr. tovonmna za prevoz blaga na železnici), obresti od posojil za Obratna in osnovna sredstva, plačani penali (n. pr. za prekoračenje dobavnega roka), zamudne obresti (za zakasnela plačila računov dobaviteljem). Ne spadajo pa med materialne stroške izdatki za, osebne dohodke delavcev, izdatki za investicije in kazni za, gospodarske prestopke. Posebni predpisi določajo, da se smejo kriti iz materialnih stroškov določeni stroški Delavske restavracije (kurjava, razsvetljava) in določeni izdatki, izplačani zaposlenim delavcem (n. pr. dnevnice dn stroški za službena potovanja do določene višine ali pa n. pr. stroški za prevoze na delo in z dela. Zaradi jasnosti naj obrazložimo ta primer: če stane mesečna vozovnica za avtobus n. pr. 5009 dinari e v, sme podjetje plačati v breme materialnih stroškov naj več 4400 din — če seveda tako sklene delavski svet. Znesek 600 dinarjev mora plačati delavec Siam. Ce pa, bi tudi teh 600 dinarjev hotelo plačati podjetje, bi šlo to v breme osebnih dohodkov). Iz navedenega vidimo, da delovni kolektiv lahko vpliva predvsem na materialne stroške in stroške za strokovno izobraževanje. Ko smo na kratko obdelali poslovne stroške, se vrnimo zopet h glavni skici. Po poravnavi poslovnih stroškov in prometnega davka, nam je ostal dohodek gospodarske organizacije. deli na dva dela. Odvesti je treba prispevek iz DOHODEK GOSPODARSKE ORGANIZACIJE se dohodka, ki je določen s proporcionalno stopnjo 15 dostotkov (to se pravi, da se bračuna vedno s 15 odstotki me glede na višino tega dohodka). Ta prispevek se plačuje v proračun in je namenjen za kritje splošnih družbenih potreb. Ko smo poravnali ta prispevek iz dohodka,, nam je ostal čisti dohodek podjetja. V čisti dohodek se prilijejo tudi nagrade, ki jih podjetje dobi na sejmih in razstavah (za izredno kvaliteto izdelkov). Poglejmo še enkrat skico, da bomo dobro ločili naslednje pojme: celotni dohodek — dohodek gospodarske organizacije — čisti dohodek. Cisti dohodek gre zopet v dve smeri. Kot vidimo iz istoice, je treba zopet odvesti nak prispevek. Imenuje se prispevek iz rednega dohodka, ki je določen s 25 odstotki in ki je predmet pogostih razprav. Zakon pravi, da plačajo ta prispevek — v višini 25 odstotkov — tiste gospodarske organizacije, ki dosegajo v letu 1961 izredni dohodek. Po besedilu zakona in po izjavah odgovornih činiteljev sodeč naj bi se torej ta prispevek plačeval le v letošnjem letu. Za izredni dohodek pa se šteje, če doseže podjetje poleg sredstev za določene osebne dohodke še sredstva za, sklade, ki so večja od 6 odstotkov od skupnih osnovnih in obratnih sredstev podjetja. Z določenimi osebnimi dohodki pa so mišljeni ne stvarno izplačani osebni dohodki, marveč tisti osebni dohodki, ki se obračunavajo na podlagi povprečnih osebnih dohodkov, ki so bili v preteklem letu doseženi v dotični gospodarski delavnosti (za naše podjetje: doseženi v panogi tekstilne industrije). Ta prispevek gre v korist zveznega proračuna. Ta prispevek je boleč iz razloga, ker so osebni dohodki v našem podjetju nad povprečjem celotne panoge, na drugi strani pa je, kot je znano, vrednost osnovnih sredstev zaradi skrajne iztroše-nost: zelo nizka. Ko smo odračunailii, prispevek iz rednega, dohodka, nam ostane neto 1 čisti dohodek. Ta neto čisti dohodek pa se deli is pravilnikom podjetja. S tem čistim dohodkom razpolaga skoro v celoti delovni kolektiv sam. Izjema velja le za nekatere posebne namene, pri čemer pa ne gre za pomembne zneske, kot bomo to videli. NETO CISTI DOHODEK se deli na dva dela: a) na osebne dohodke s prispevki, b) na sklade. O osebnih dohodkih s prispevki ne bi obširneje razpravljali, ker je ta pojem več ali manj jasen. V osebne dohodke s prispevki spadajo: — čisti oseoni dohodki (neto prejemki), — proračunski prispevek od osebnega dohodka (15 odstotkov), Kako pravilno Da dobimo čisto in brezhibno prejo, je treba paziti posebino na naslednje delovne postopke: - NEPRAVILNO! V NOBENEM primeru se ne sme položiti čez kazalec »-DOLG KONEC PREJE« za privezovanje. 1. ODPRAVLJANJE (privezovanje) PREJNIH PRETRGOV Pri privezovanju prejnih (nit-nih) pretrgov, moramo konec kop-sove preje prijeti s PALCEM IN KAZALCEM kolikor mogoče KRATKO ter jo prisukati, odnosno naglo ZASUKATI (zaviti) v SMERI TVORJENJA VITJA (v splošnem imamo desno vitje ali »S« imenovano) tako da v nobenem primeru ,ne ustvarimo vozlov, ki škodujejo izgledu tkanine. (Glej slike: 1, 2 in 3!) 2. NASTAVITEV PREDPREJ-NIH NAVITKOV Pri nastavitvi (bolje rečeno pri vstavitvi) predprejnih navitkov ni dopustno v nobenem primeru pri-sukovatd predolge konce predpre-je. Oba konca torej kolikor je le mogoče zelo kratko medsebojna povijamo. Ce medsebojno nepravilno povita konca predpreje »SLUČAJNO« pretečeta skozi raztezala, je OBVEZNO že izpred eno prejo z debelejšim mestom iztrgati (vozel izločiti) in ponovno privezati. (Glej slike: 4, 5 in 6!) Slika 1 Slika 5 in, 6 - NEPRAVILNO! ŠKODLJIVO! Poidiprejine niti so (predolge pri povijanju in pcetekajo skozi raztezalo »DVOJNO«. Slika nazorno prikazuje debelo izpredeno mesto v preji — kar je škodljivo in NEDOPUSTNO. 3. ČIŠČENJE STROJEV Posebno pozornost je treba na prstančuih strojih polagati na vzurzevanje čistoče strojev. V NOBENEM PRIMERU NI DOPUSTNO RAZNA GNEZDA SVIŽA (kratkih vlaken) PAHLJATI S KARTONI ALI PIHATI Z USTI. Vse lahko zaprašljive strojne dele je treba pravilno dn pravočasno ter v enakih časovnih presledkih odstraniti z zato predvidenimi čistilnimi pripomočki tako, da pod nobenim pogojem ne pride kakršnakoli smet odnosno vlakem-sko gnezdo (sviž) v prejo, ker to povzroča, debelejša (mesta v preji — kar zlasti škoduje pri tkanju tkanin. Takšno gnezdo namreč ni povito v vlakenski steber izpre-dene preje. (Glej sliko 7!) 4. POSBENO JE TREBA PAZITI NA NAPAKE V PRED-PREJI Ker se predpreja na prslančnih strojih zaradi večjih pretrgov razmeroma počasi odvija, se lahko pojavljajoče napake čestokrat - PRRAVILNO! (Glej sliko 1 iin 2!) Privezovanje (prisukanj^) pretrga se lahko izvrši bodisi na zgornjem gumi valjčku ali na spodnjem rebričastem valju. Slika 2 . Slika 3 Slika 4 - PRRAVILNO ! Predprejmi konci so praviln* kratko poviti. predemo Sirka 7 NEČISTOČA! kvaliteto in število tlajerskih na-vitkov, si je kljub temu treba zelo oprezno ogledati vsak na,vitek, da v nobenem primeru ne pride do zamenjave različnih kvalitet. 6. ZAVIRANJE VRETENA Ce je treba med obratovanjelm posamezno vreteno ustaviti, SMEMO PRIJETI SAMO NASTAVEK VRETENA, NE PA KOPS ALI CEVKO. (Glej sliko 11 in 12!) ABC POJASNJUJE — prispevek za socialno zavarovanje (po splošni stopnji 22 odstotkov in posebni prispevek po stopnji 2 odstotka), — stanovanjski prispevek (4 odstotke). Prispevki so določeni, z zakonskimi predpisi, do- čim se osebni dohodki (čisti prejemki) določajo s Pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov. SREDSTVA ZA SKLADE ,pa se dele, kot je razvidno iz skice, takole: — prispevek za skupne rezerve gospodarskih organizacij (2 do 3 odstotka), — rezervni sklad podjetja, — poslovni sklad podjetja, — sklad skupne porabe. delavska restavracija itd.), za plačevanje štipendij, za strokovno izobraževanje, za zadovoljevanje kulturnih potreb delavcev itd. Sredstev skupne porabe pa se ne sme nalbdti za povečanje osebnih dohodkov delavcev. PRISPEVEK ZA DRUŽBENE INVESTICIJSKE SKLADE se plača, ,po zakonskem predpisu od tistega dela čistega dohodka, ki ga podjetje nameni za svoj poslovni sklad in za, sklad skupne porabe. Ta prispevek znaša največ 20 odstotkov — od tega največ 10 odstotkov za republiški investicijski Sklad m največ 10 odstotkov za občinski investicijski sikad. Ta prispevek se ho plačal praviloma po zaključnem računu. Nastala zaradi gnezd plavajočih vlaken v fini preji (vzrok v neči-»ti preji). ie pravočasno odstranijo. To so predvsem v predpreji škodljiva »PREDEBELA« ali »PRETANKA« mesta, ki izredno ŠKODUJEJO ENAKOMERNOSTI PREJE. (Glej »liko 9 in 10!) Pretanko predprejo, ki jo običajno spoznamo po tem, da se iz ■je predena preja pogosto trga, je treba brezpogojno odstraniti in izročiti mojstru, da odstrani vzrok ie v prejšnjih predelovalnih stopnjah (običajno je to na flajerjih). Prav tako je treba odstraniti debela mesta z dvojno predprejo, katerih začetek (nastanek) se cesto opazi na predprejnih navitkih. Slika 12 ŠKODLJIVO! - PRAVILNO! Slika prikazuje prstov pri zaustavljanju MESTA PREDREJI tvorijo neenakomerno fino prejo na prstančnih strojih. 5. VSE KVALITETE RAZLIČNIH SUROVIN (sortimentov) JE STROGO LOČITI! Pri vstavitvi VSAKEGA posameznega predprejnega navltka je treba paziti, da se ne pojavijo zamenjave različnih vlakenskih surovin (egiptovski bombaž z ameriškim — starne no vlakno z bombažem itd.) Vlakenske surovine (odnosno proizvodi) ki so pri neugodnih ali včasih tudi pri ugodnih svetlobnih razlmerah zelo podobne, so: — bombaž (ameriški) in matira-na stanična volna — belkasti bombaž in krem (rumenkasti) bombaž — beljena matirana, stanična volna in sijajna stanična volna in tako dalje. Tudi če se posamezne kvalitete (sortimenti) ločijo z različno obarvanimi flajerskimi cevkami in se te po barvah ločijo z ozirom na Ce se namesto nastavka vretena prime 'kops, se povzroči premik preje (glej belo puščico), kar je zlasti nevarno pri stanimi preji. 7. NA FLAJERSKIH CEVKAH NE SMEMO PUŠČATI PREVELIKIH OSTANKOV (Glej sliko 13!) Slika 13 tldter/a/nr if roški Amortizacija osnova/h areoi' s/ev __ ________ Obresti ko po ai ovai s k/o c/ Članarina /a poc/obfzo Tinatt vira* je io/ in. ti roko v. irobtoir ***/<> PRISPEVEK ZA SKUPNE REZERVE GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ znaša po zveznem predpisu 2 odstotka, občinski ljudski odbor pa ga lahko poviša na, 3 odstotke. Računa se od čistega dohodka po izplačilu osebnih dohodkov in po odvodu sredstev, ki, jih mora podjetje obvezno prenesti v svoj rezervni sklad. Ta prispevek se odvaja v rezervni sklad ljudski republiki in občini in je namenjen S tem, da je bila delitev čistega dohodka prepuščena delovnim kolektivom, je bila dana ne le močna materialna baza za, delo organov delavskega samoupravljanja, marveč tudi gospodarsko pomembna in odgovorna naloga. Delovni kolektiv se mora zavedati. da z delitvijo čistega dohodka postavlja temelje bodočega razvoja podjetja. Delitev čistega dohodka na osebne dohodke in sklade mora izhajati za kritje poslovnih izgub in za sanacijo podjetij Ter za pospeševanje gospodarskih dejavnosti. Sredstva so torej namenskega značaja in se za druge namene ne morejo trošiti. REZERVNI SKLAD PODJETJA je predpisan z zakonom. Vanj mora gospodarska organizacija odvajati po izplačilu osebnih dohodkov tolikšen del, ki odgovarja 2 odstotkom, obratnih sredstev podjetja. V ta rezervni sklad se odvaja, dokler ne doseže višine 10 odstotkov obratnih sredstev. Namenjen pa j.e za kritje poslovnih izgub in za Izplačevanje seb-nih dohodkov v slučaju, da podjetje med letom ne bi doseglo tolikšnega čistega dohodka, ki, bi zadoščal za izplačilo zasluženih osebnih dohodkov. Ta rezervni sklad torej v celoti ostaja podjetju. POSLOVNI SKLAD PODJETJA. Denarna sredstva POSLOVNEGA SKLADA uporablja podjetje za osnovna sredstva ali pa za obratna sredstva po svojih potrebah. Denarna sredstva SKLADA SKUPNE PORABE so namenjena za investicije v sredstva skupne porabe (družbeni standard: stanovanja, počitniški dom. iz analize trenutnega stanja podjetja In perspektive nadaljnjega razvoja. Delovni kolektiv in zlasti še organi delavskega samoupravljanja morajo pri tem odločiti s potrebno zrelostjo in razsodnostjo. Povsem napačno bi bilo, porabiti ves čisti dohodek na osebne dohodke. V tem primeru ne bi bilo sredstev za modernizacijo podjetja, ni,tii za gradnjo stanovanj in ostale potrebe družbenega standarda. Razvoj vseh zadnjih let kaže, da se konkurenčna borba nia tržišča zaostruje. Ce podjetje ne bo vlagalo sredstev v modernizacijo strojnega parka, v avtomatizacijo, patera bo težko držalo korak s konkurenčnimi podjetji. Pričelo bi zaostajati dn bi postopoma oslabelo in shiralo. Nasprotno pa vlaganja v osnovna sredstva omogočaj« modernizacijo strojnega parka, s tem pa večanje obsega proizvodnje in zbolj sevanj e kvalitete proizvodov. To pa zagotavlja v bodočnosti povečan dohodek — kar pomeni' istočasno tudi povečanje čistega dohodka, pa obenem tudi osebnih dohodkov. V nekaterih podjetjih so se spustili v nerazumljive skrajnosti. Obstojajo celo primeri, da »o pod- (Nadaljevanje s 5. strani) Predprejni na vitki se morajo odvijati najmanj tako dolgo, da se skozi enkratno navitje predpreje opazi površina prazne flajerske cevke, (slika 13) Po možnosti naj se v vsakem primeru odvije in uporabi pred-preja tako, kot kaže slika 13. (DO PRVE POLNAVITE VRSTE FLA-JERSKEGA STENJA!) O delitvi čistega dohodka v podjetju Namen našega glasila je, da obvešča člane kolektiva o važnih sklepih organov upravljanja in važnih vprašanjih, ki se tičejo podjetja kot celote ter vsakega posameznika. S te strani je morda eno od najvažnejših vprašanj delitev čistega dohodka podjetja in v zvezi z delitvijo čistega dohodka delež posameznega člana kolektiva pri skupnem čistem dohodku ali kot Običajno rečemo zaslužek posameznika. O tem važnem vprašam ju do sedaj v našem glasilu nismo še ničesar spregovorili. Vzrok za to je v veliki meri v dejstvu, da nekatera bistvena načela delitve čistega dohodka iin osebnih dohodkov še niso do konca izdelana. Pri takem stanju pa je o delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov pisati včasih kočljivo, ker bi lahko nerazsodni bralci vzeli posamezne načrte bodoče ureditve posameznih dohodkov kot gotovo dejstvo in bi lahko nastopilo razočaranje, če bi organi upravljanja pri sprejemu mu pravilnika sprejeli drugačna načela. Pri razpravljanju o delitvi čistega dohodka in o- pravilnikih o osebnih dohodkih moramo imeti pred očmi najprej to, da Zvezni izvršni sivet pripravlja novo uredbo' O' delitvi čistega dohodka gospodarskih organizacij, ki bo verjetno veljala od 1. 1. tekočega leta. Točna določila te uredbe nam še niso znana, znamo nam je le, da je namen te uredbe podjetja na administrativni način prisiliti, da bodo pri razdeljevanju čistega dohodka upoštevala porast produktivnosti. V nekaterih podjetjih so namreč v letošnjem letu osebni dohodki izčrpali celotni čisti dohodek ali pa so ga celo presegli. Razponi med najnižjo postavko so v nekaterih podjetjih nesorazmerno visoki. Po naši presoji delitev čisteiga dohodka po pravilnikih o delitvi čistega dohodka bivših podjetij Tiskanima in Indeks, ki se še sedaj uporabljajo za delitev osebnih dohodkov, zagotavljajo članom kolektiva osebne dohodke, ki bistveno ne presegajo dopustnih osebnih dohodkov glede na produktivnost našega podjetja, vendar je kljub temu možno, da borno pri sprejemanju pravilnikov o delitvi či- stega dohodka morali sprejeti določene korekture v zvezi z napovedano' uredbo. AD: Delitev čistega dohodak — O delitvi čistega dohodka in o višini osebnih dohodkov sta razpravljala delavslka sveta podjetij Initeks in Tiskanina ob sklepanju o združitvi. Sklenila sta, da zaradi združitve ne sme biti praviloma nihče prizadet pri svojih osebnih dohodkih in da se delitev čistega dohodka izvede za obe podjetji v tekočem letu po načelih pravilnikov, ki so jih sprejeli delavski sveti bivših podjetij. V okviru teh pravilnikov pa naj se osebni dohodki posameznikov obračunajo po starih pravilnikih o osebnih dohodkih. Na podlagi načelnih sklepov delavskih svetov Inteksa in Tiskamine je UO podjetja na svoji seji dne 7. avgusta 1961 sprejel splošne smernice o tarifni politiki, ki naj bi jih uporabljala koordinacijska komisija pri sestavi novega pravilnika za delitev čistega dohodka in pravilnikov o osebnih dohodkih. Na podlagi teh smernic koordinacijska komisija za osebne dohodke podjetja pripravlja osnutke novih pravilnikov, in sicer v sodelovanju s posebnimi podkomisijami, ki so formirane za predilnici, tkalnici, plemenitilinici, vzdrževalne obrate in splošno upravo iz enakega števila zastopnikov obratnih delavskih svetov ustrezne ekonomske enote iz obratov I in obratov II. Naloga koordinacijske komisije je ureditev delitve čistega dohodka in razdeljevanje osebnih dohodkov za tekoče ‘leto ter pripraviti načela delitve čistega dohodka in nagrajevanje za prihodnje leto. Čeprav je v načelu določeno, da delimo čisti dohodek po pravilnikih o delitvi čistega dohodka bivšega podjetja Tiskanina in Indeks, bo vendar le' treba formalno' izdelati nov skupni pravilnik o delitvi čistega dohodka za tekoče leto. ki bo- upošteval vsa določila dosedanjih pravilnikov, posebne prilike, ki so nastale z združitvijo in eventueiine določbe pričakovane uredbe o delitvi čistega dohodka. S spremembo tega skupnega pravilnika bo' zagotovljena zakonitost pri razdeljevanju čistega dohodka, ker so stari pra- vilniki z momentom združitve izgubili veljavnost. Jasno je, da s spremembami tega pravilnika o delitvi čistega dohodka dosedanji način delitve osebnih dohodkov ne bo prizadet, v kolikor nas k temu ne bodo prisilili predpisi upravne oblasti. Ta pravilnik pa bo sicer moral predvsem reševati vprašanje rezerv, s katerimi razpolagajo posamezne ekonomske enote na različni' način in v različni višini. Po pravilniku o delitvi čistega dohodka podjetja In-teks je bilia na primer obvezna 10-odetotna rezerva, katero je obratni delavski svet lahko razdelil šele po sprejemu zaključnega računa, v podjetju Tiskanina pa višina rezerve obratne enote ni bila niti po višini fiksirana, niti ni bila dana omejitev glede razpolaganja. — Zaradi enakega starta posameznih ekonomskih enot v prihodnjem letu bo treba določiti o delitvi rezerve enaka načela. Dalje bo- v tem pravilniku za tekoče leto treba urediti vprašanje čistega' dohodka, ki presega osebne dohodke, določene po cenikih. Po pravilniku, bivšega podjetja 'Tiskanima je bil celotni čisti dohodek, ki presega osebne dohodke po cenikih in rezervni sklad Centralnega delavskega isveta določen za sklade, po pravilniku Inteksa pa je bilo 80 odstotkov čistega dohodka predvidenega za osebne dohodke, 20 odstotkov pa za sklade. V cenikih se ‘je določala samo akontacija za ekonomske enote, z razliko med osebnimi dohodki po cenikih in 80 odstotkov čistega dohodka pa je razpolagal Centralni delavski svet po prostem preudarku. Ob sestavi pravilnika o delitvi čistega dohodka je Centralni delavski svet Inteksa računal, da bo' ta razlika, ki .predstavlja znatni znesek, služila za evemtuelnO' izravnanje osebnih dohodkov, če izplačane akontacije, ne bi zagotavljale povprečnih plač v občinskem merilu. Ker sedaj vidimo, da so osebni dohodki članov kolektiva bivšega podjetja Indeks piovsem zadovoljivi, bo verjetno prav, da se čisti dohodek tudi za obrate II deli na isti način kot v obratu I. Druga, še večja naloga koordinacijske komisije je poleg uredit- VEDNO JE TREBA PAZITI NA KOPSE Z NAPAKAMI Ce ugotovimo nenormalno TANKE ali nenormalno DEBELE KOPSE, jih je treba takoj izročiti v PREGLED MOJSTRU, da vzroke pravočasno odstrani. (Glej sliko 18!) '1 .Slika 14 Deformirani kopsi (kot kaže slika med obema puščicama) nastanejo: a) Zaradi prepozno prisukane (privezane) preje. b) Zaradi prepozne vstavitve novega (polnega) flajerskega na-vitka. c) Zaradi pretrga jermenčkov v razteza)u. d) Zaradi pretrga vrctenskih trakov. TOREJ: Vestna predica zato kolikor mogoče priveže vsak pretrg preje, vstavi pravočasno nov flajerski navitek oziroma obvesti mojstra o nedostatkih pod točko c in d. 9. NOBEN GUMI VALJČEK POŠKODOVATI! NAVITJE NA VALJČEK PREVIDNO ODSTRANITI! (Glej sliko 15, 16 in 17!) Slika 18 — Slika kaže nepravilno tekoč vretenski trak, kateri povzroča lahko nepravilno debelino* kopsa. Prav tako je lahko vzrok ohlapno tekoči vretenski trak — nepravilno napeti — predolgi vretenski trakovi povzročijo1 manjše obrate vreten in s tem vitja' — kateri napravi mehak »debelejši« koips. Ako se prejme niti kljub ureditvi odnosno odpravi omenjenih napak še vedno trgajo, je treba takoj tudi o tem obvestili mojstra, da vzroke pretrgov najde in tudi odstrani. 11. ODPADKI Z odpadki, ki jih ponovno uporabljamo, moramo ravnati previdno. Ceniti jih moramo kot surovine v balah. Na stroju nastajajoče odpadke je treba vestno spravljati, v nobenem primeru pa ne Ime ta ti po tleh. (Glej sliko 19!) Slika 15 — Puščica kože poškodovano mesto zgornjega valjčka. Posebno občutljive so prevleke valjčkov iz usnja ali iz umetne (sodobne) mase. ABC POJASNJUJE (Nadaljevanje s 5. strani) jetja razdelila za osebine dohodke več, kot znaša celotni čisti dohodek. Na drugi strani so posamezniki prejeli tolikšen osebni dohodek, da to presega vsako razumno mero. Da bi se take skrajnosti v bodoče preprečile, bodo izdani posebni predpisi o postopku pri sprejemanju pravilnika o delitvi čistega dohodka. Kot je razvidno iz dosedanjih obrazložitev, ne bodo objavljene nobene administrativno določene tarifne postavke niti kak ključ o delitvi čistega dohodka na osebne dohodke in sklade. Gre za nekaj drugega. Podjetja bodo obvezana, da pri odločanju o delitvi čistega dohodka izhajajo iz dosežene stopnje produktivnosti, ki so jo dosegla, primerjajoč pri 8. NA VSAK NAČIN SE MORAMO IZOGIBATI DEFORMIRANIH KOPSOV! Zaradi različnih dolžim navite preje na kopsu je otežkočemo delo previjalki in tudi škodljivo — ekonomsko) za kolektiv oziroma obrat predilnice. (Glej sliko 14!; tem produktivnost drugih podjetij iste gospodarske Slika 16 panoge. Podjetje bo torej moralo analizirati stopnjo svoje produktivnosti in rentabilnosti, ki jo je do- — Slika kaže dva različna debe-seglo napram preteklemu obdobju in v odnosu na la zgornja gumi valjčka, kakršnih ostala podjetja iste gospodarske panoge. Pri tem bo se v nobenem primeru ne sme imela pomembno vlogo komuna, ki pa bo interveni- uporabljati na eni in isti osi. rala ne z administrativnimi ukrepi, marveč z gospodarskimi. Komuna ne bo predpisovala plač, marveč Slika 17 bo intervenirala s tem, 'da bo podjetjem, ki bodo — Slika kaže, če se1 vlalkuinisko delitev čistega doho>dka usmerile na dviganje pro- navitje na spodnjem rebričastem duktivnosti in večanje rentabilnosti, nudila svojo valju ne more odstraniti ročno, je ekonomsko pomoč, podjetjem, ki pa tega ne bodo treba oprezno uporabiti v ta na-ìmela pred očmi in bodo svoje sklade zanemarjala, men izdelano medeninasto klju-pa jo bo odrekla. kico. Slika 19 — Pri pometanju okoli strojev in pod stroji je treba paziti, da ne zaidejo med odpadke še uporabne cevke, valjčki, flajenske cevke, vijaki im Slično, kar je v nadaljnji .predelavi pometfcov (za vato in vigogne) požarno nevarno po eni strani kakor tudi ekonomsko škodljivo, ker iz malomarnosti dajemo v izmet (na smetišče) še uporabne utanizilije. ff O delitvi čistega dohodka v podjetju Barvalnii aparat za barvanje preje, ki jo potrebujejo v obratu II Aparat za barvanje preje Tovarniški naziv aparata je: “turbo -barvalini aparat super B tip H. Sestavni deli: 1. Barvni kotel s patentnim za-pi-račem in napravo za jemanje vzorcev 2. Turbočrpaika z motorjem za ■obojestransko menjavo — smeri 3. Črpalka za pritisk in zaprta ekspanzijska posoda 4. Izmenjalec toplote 5. Rezervoar za pripravo flote 6. Merilne naprave Premer barvnega kotla je 1 meter. Razmerje flote je 1 : 10. Pri enkratnem barvanju je kapaciteta 160 — 180'kg preje in to na križnih navitkih ali 3 valjih. Na 1 vložek za barvanje se natakne 260 križnih navitkov! Varnostni ventil je nastavljen na 5,8 atm pritiska — preizkušen pa na 8 atm pritiska. Flota kroži v popolnoma zaprtem prostoru, kar omogoča, da se cirkulacija izvaja pod gotovim pritiskom, imenovanim statični pritisk. Prednost tega sistema je v tem, da je tek črpal- ke enakomernejši in da se v napravi lahko barva pri temperaturi preko 100° C (skrajša se čas barvanja, večje izkoriščanje barvila). Osrednja novost pri tem aparatu (razen že omenjenega statičnega pritiska) je ta, da se smer flote menja z menjavo smeri teka črpalke, kar dosežemo s preklapljanjem stikala elektromotorja. Prednost tega načina napram konvencionalnim centrifugalnim črpalkam je, da odpade šti-rismer-ni ventil, ki je znatno zmanjšal hidravlično kapaciteto zaradi trenj v ventilu. (Nadaljevanje s 6. strani) ve predpisov o čistem dohodku in osebnih dohodkih za tekoče leto, izdelava novega pravilnika za delitev čistega dohodka in pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov za prihodnje leto. Pri izdelavi pravilnika o delitvi čistega dohodka za .prihodnje leto moramo najprej vedeti višino čistega dohodka, ki ga bomo dosegli. Predvidevanja o tem slone na še ne konično preverjenih postavkah, zato- namenoma, predvidenega zneska, ki pa je bil na sindikalni konferenci že objavljen, ne bomo navedli. Verjetno je, da nam bodoči čisti dohodek pri istih proizvodnih uspehih kot letos, ne bo dopuščal višjih povprečnih osebnih dohodkov na zaposlenega kot v tekočem letu. Pravilnik o delitvi čistega dohodka bo torej delil sredstva na osebne dohodke in sklade verjetno v istem razmerju kot doslej, delež posameznih ekonomskih enot pa se bo določal po dosedaj veljavnih cenikih, ki bodo pa seveda deloma korigirani. Popravki cenikov ne bodo prinesli bistvenih premikov v osebnih dohodkih posameznih ekonomskih enot. Dejstvo, da se povprečni dohodki na zaposlenega ne bodo napram lanskemu letu povečali, bo morda koga razočaralo, češ da je torej izostal najbolj želj eni učinek združitve. Nekateri pa bodo morda ob tej priliki napačno predvidevali, da se bo povprečni doho-defc na zaposlenega kljub temu dvignil, ker je ta povprečni dohodek vezan na proizvodni uspeh tekočega leta, ki pa bo v bodoče presežen. Glede obeh ßfcrajnosti pa moramo opozoriti, da je večji ekonomski učinek v precejšnji meri glede osebnih dohodkov že vključen pri skrajšanju del-ovme-ga časa, zaradi katerega tudi ne moremo računati z bistvenim pre-segom proizvodnega plana. V pravilniku o delitvi čistega dohodka za prihodnje leto bo poleg deleža osebnih dohodkov za posamezno ekonomsko enoto treba določiti tudi delež ekonomskih enot pri skladih, zlasti pri skladih za stanovanje itd. Z razliko napram dosedanjim pravilnikom o- delitvi čistega dohodka bi bilo sistematično najprimerneje obdelati v pravilniku o delitvi čistega dohodka tudi pravice do- prevozov z osebnimi avtomobili, potne stroške in vse ostale prejemke članov kolektiva, ki naj bodo za vse podjetje enake. Na podlagi pravilnika o delitvi čistega dohodka bodo sprejele ekonomske enote lastne pravilnike o delitvi čistega dohodka, ki bodo urejevali medsebojne odnose med posameznimi člani ekonomske enote in konkretni denarni znesek, ki ga bo delavec mesečno dobil kot svoj delež doseženega čistega dohodka. Že preje omenjene podkomisije intenzivno delajo na vskladitvi osebnih dohodkov enakih in sličnih delovnih mest obratov I in II. Pri tem vsiklajevanju moramo najprej ugotoviti, da so povprečni osebni dohodki posameznih ekonomskih enot ražlični. Povprečni osebni dohodki po enotah bodo ostali različni tudi v bodoče, ker nam pač mora biti jasno, da je tkalnica obratov II glede na svoje delo- pri enakem proizvodnem učinku upravičena do -višjih osebnih dohodkov kot tkalnica obratov I. nasprotni primer pa je pri plemenitilimcah. Po drugi Strani pa je jasnio tudi to, da so pri obratih z istimi pogoji vodilni delavci obrata, ki imajo manjše število zaposlenih, upravičeni do-manjiših dohodkov kot enaki vodilni delavci v večjem obratu. — Pri vskiajanju enakih delovnih mest je -treba pazilti, da se ugotovijo za -posamezna delovna mesta dejansko doseženi osebni dohodki pri istem .proizvodnem uspehu v lanskem letu. Kot podlago za višino osebnih dohodkov je treba vzeti vse osebne dohodke, to je dosežene obračunske postavke, različne dodatke, variabilni del, premije, akord itd. Namen vskla-jevanja dohodkov po posameznih delovnih mestih in med obrati je, da se pri istih proizvodnih uspehih na enako težkih delovnih mestih zagotovijo enaki osebni dohodki in s tem v zvezi izdela pravična rang lista ter pra-viično razmerje med najviišjiim in najniž-jim delovnim mestom v podjetju. Podkomisije se-daj delajo v zvezi z bodočimi pravilniki o- delitvi osebnih dohodkov na vslklajeva-nju posameznih delovnih mest, določanju ranga in razponov. Poleg tega pa bo za bodoče pravilnike o delitvi čistih dohodkov treba pripraviti še besedni del pravilnikov. V tej -zvezi pa bi morda poudarili še nekaj važnih vprašanj, ki jih je treba rešiti. Vprašanje je ali ostanemo prt pravilnikih o osebmh dohodkih še naprej na principih obračunskih plač odnosno- postavk, ki nekako odgovarjajo- plačam v dinarjih, ali pa preidemo na sistem točkovanja, ki -izkazuje samo razmerje med posameznimi delovnimi mesti in nič drugega. Po našem mišljenju bi bila ta rešitev najpri- mernejša. Na drugem mestu se postavi vprašanje, v kaikšnem obsegu obdržimo premije in dodatke. Smernice upravnega odbora teže za -tern, da se premije ukinejo- ali čim bolj omeje samo na tista delovna mesta, kjer je mogoče res individualno, učinkovito in s pametnimi merili meriti delovni uspeh. Dodatki vseh vnst bod® po smernicah upravnega odbora odpadli, tako da bi na višin* osebnega dohodka Vplivala sam» osnova, doseženi uspeh ekonomske enote v celoti ter individualni uspeh, ki bi se meril s premijami in osebniini akordi. Končno pa se postavlja še vprašanje presega sedanjih norm in akordov. Višina osebnega doh-odika namreč ni odvisna le od osebne obračunske postavke in uspeha enote, marveč v veliki meri od norme odnosno napetosti norme. Pri zagotavljanju enakih osebnih dohodkov za ist® delo bi bilo po našem mišljenju primerno- za posamezna delovna mesta že sedaj ugotavljati povprečno ipteseganj-e merila ter nova merila postaviti tako, da bi bilo preseganje ipo posameznih delovnih medlih koliko-r mogoče izenačeno. Seveda paziti p-a bi bilo, da merila na ta ma-čim ne bi bili postavljena destimulativno. V prejšnjih oidista-v-kih ismo govorili o delu koordinacijske komisije v zvezi s sestavo pravilnikov o osebnih dohodkih, takoj pa moramo -cpo-zo-riti, -da je to vse naloga koordinacijske komisije, vendar -le kot priprava enotnih predlogov za pravilnike o delitvi osebnih dohodkov. Pravilnike o delitvi osebnih dohodkov pa bodo po ekonomskih enotah sprejemali obratni delavski sveti sami, ki bodo o predlogu prosto odločali in ga lahko- tudi svojim razmeram primemo prikrojili. Nap-isali smo nekaj -misli o- nalogah posameznih organov v zvezi s pravilniki o- delitvi, čistega dohodka in pravilnikov o osebnih dohodkih. Posebej opozar jamo vse bralce, da vse te misli ne predstavljajo uradnega stališča kakega organa v podjetju. Napisane so zgolj informativno z namenom, da bralce opozore, da se tudi s prav blemom de-litve čistega dohodka in osebnih dohodkov sedaj in v bodočem letu pristojni organi ukvarjajo, da so v tej zvezi postavljena določena stališča in da je glede na ta stališča dolžnost vsakega člana kolektiva, da tudi sam o principih delitve čistega dohodka in osabni-h dohodkov razmišlja ter pravočasno da svoje pre-dlo-ge. VLADO MOHORIČ Opozarjamo na nove pravilnike! (Nadaljevanje s 3. strani) vse potrebno, da v objektu ne more priti do po-ža-ra. Električne napeljave, parov-o-di, strelovodi ih podobne napra-ve -morajo- biti narejene ta-ko, da ne predstavljajo nevarnosti za požar. Man-iipulacija z materialom mora bdifci v skladu s požarno-varnostnimi predpisi. Mladina dela red v obratu I V zadnji številki našega časopisa je bil med drugim objavljen tudi članek, ki je prikazal veli-ko razliko reda in čistoče med obratom I in II. Priznati moramo, da je bilo v o-b-ratu I do nedavna veliko nepotrebne navlake, odpadkov in nečistoče. Vse to je bilo mnogokrat vzrok, da so imele posamezne -ekskurzije oziroma osebe, ki s-o isi obrat ogledale, kaj slabo sliko o podjetju. -Poleg tega, pa je dejstvo, da sta nečistoča in nered dostikrat povzročitelja s-labega počutja zaposlenih. Zaradi navedenega je o tem vprašanju razpravljala tudi mladinska organizacija podjetj in -določila, da je potrebno izvesti v nedeljo, dne 1. oktobra, v obratu I prostovoljno delovno akcijo. Sama organizacija te akcije je bila dobro- izvedena in se je skupno prijavilo 120 mladincev, ven-dar jih je o-d -prijavljenih dejansko- prišlo na d-e-lo le okrog 70. Kljub temu, da niso -prišli na delo vsi. prijavi j enei, pa so mla-dinc-i, ki so v akciji sodelovali, temeljito prijeli za delo in odstranili iz podjetja več tovornjakov nečistoče. Dobro so očistili tlak v tkalnici, kjer so Rütti avtomati, odstranili so n-ečistočo okolice splošnih o-bratov ter izločili nepotrebne predmete iz -plemenitilnice in -predilnice. Posebej je treba pohvaliti nekatere mladince, ki so v akciji sodelovali kar dve zaporedni nedelji. 23. septembra je namreč skupina mladincev tudi že čistila stroje- v plemenitiln-ici. To- so bili veči-del mladinci, ki delajo- v tiskarni in so poleg na-pome-ga rednega dela -posvetili še dve nedelji za ureditev svojega obrata, oziro-ma tudi svojim tovarišem. Vsi mladinci, ki so sodelovali v akciji, pa bodo šli na brezplačni izlet v tisti kraj, ikamor si želijo, kar naj jim bo vsaj majhno priznanje za njihovo delo. - M. N. Pri tem moramo še posebej opozoriti. na obveznost rednega in temeljitega čiščenja. To še tembolj, ker je znano, da predstavljajo predvsem bombažni odpadki, prah, pa tudi razne fmastne krpe stalno nevarnost za požar. Pri tem je treba še posebej računati z možn-cetjo kratkega stika ali s pojavom iskre radi trenja. Na vsem področju podjetja, zlasti še v vseh obratnih prostorih, je prepovedano' prižiganje in uporaba odprtega plamena, razen, če je to nujno potrebno iz proizvodnih razlogov. V tem primeru pa mora tisti, ki je odgovoren za do-tično delo, pokreniti vse potrebno, da se zagotovi varnost pred požarom. To velja predvsem za razna varilska dela. Posebej opozarjamo na to, da je na področju — zlasti še v obratih — kajenje strogo prepovedano; kaditi se sme v tistih p-rostorih ,v katerih je to- izrecno dovoljeno z namestitvijo posebnega napisa. Na vsem področju podjetja je tudi prepovedana uporaba električnih peči in kuhalnikov. Izjema velja le za nekatere prostore, kot n. pr. za mizarsko delavnico, kjer je kuhalnik potreben jz proizvodnih razlogov. V takem primeru je osebje odgovorno, da ima kuhalnik stalno pod nadzorstvom in da se ga izklopi, preden zapuste prostor vsi tam zaposleni. V ostalem pa ni nobene potrebe, da bi se dovoljevala uporaba kakršnihkoli pri- vatnih kuhalnikov, ker je z ureditvijo delavske restavracije vsakomur omogočeno, da pride do tople malice. Iz tega razloga je uporaba privatnih kuhalnikov za gretje jedil brezpogojno prepovedana. Pravilnik določa tudi, da morajo biti vse naprav-e za gašenje požara stalno na svoje-m mestu in v dobrem stanju. Strogo- je prepovedano zala-gati gasilske- naprave- s kakršnimkoli materialom, ali pa jih celo odstranjevati s svojih mest in uporabljati za kakršnekoli namene, ki nimajo zveze z gašenjem. / Vsi delavci morajo biti seznanjeni s svojimi dolžnostmi v slučaju, da nastane p-o-žar. Vsak delavec mora biti poučen, kje nastopa nevarnost požara, kje se nahajajo najbližje gasilske naprave in kako je treba z njimi ravnati. V ravnanju z ročnimi gasilskimi nap-ravami, morajo biti zlasti dobro izvežbani delavci na takih delovnih mesti-h, kjer obstoja večja nevarnost požara oziroma, ki pridejo prvi sitik s požarom. To so naslednja delovna mesta: v predilnicah: vsi zaposleni p-ri trgalmih in čistilnih Strojih ter nadzorno- osebje v predipredilnici in dopredilmici; v tkalnicah: vse nadzorno osebje; v piemenitiin-icah: vsi zaposleni pri kosmati-lnih strojih in pri kondenzacijskih strojih, vsi zaposleni v smodilmici in v skladišču kemikalij ter vsi preddelavci in mojstri ; v vzdrževalnih obratih: vsi električarji, varilci, inštalaterji, kleparji, ključavničarji, vodja mizarske delavnice in vodja zabo-jarne ter vodja zunanjih delavcev; v uipravi: osebje čuivajSko-vra-tanske službe-, skladiščniki, šoferji in vodja garaže-. Ce je ogenj že izbruhnil, morajo tisti ,(ki se nahajajo v neposredni bližini, takoj pričeti z gašenjem, pri čemer jim morajo po- potrebi priskočiti na pomoč delavci s sosednjih delovnih mest. Za gašenje je treba uporabiti ročne gasilske naprave ,ki se nahajajo v bližini; s temi napravami je treba ravnati pravilno, hitro — v slučaju požara so namreč odločilne- prvo sekunde in minute. Za-- to je potrebno ohraniti prisotnost duha in obenem naglo ukrepati. O požaru je treba takoj obvestiti obra-tovodjo oziroma nj egov ega namestnika pa dotični izmeni. Obra-tiovodja o-ziroma njegov namestnik na izmeni — če tega ni mogoče- .takoj najti — pa tudi nadrejeni mojster mora tako-j presoditi, ali se bo dal ogenj zadušiti z lastnim osebjem. Ce v to dvomi, je tre-ba takoj alarmirati industrijsko gasilsko društvo podjetja. Dr Miro Dolžan Mislim, da bi vsakdo imel podobne občutke, če bi prenašal puško mimo Nemcev. Medtem ko sva cukala na vlak, je šla mimo naju patrulja. Ozrl sem se in opazil, da naju eden izmed njih opazuje. Takrat pa je pripeljal vlak, prišel aktivist in skočil nanj, in ze ni bilo več nikogar. Nemški vojak, ki naju je opazoval, je zahteval legitimacije in vprašal je, kaj delava na postaji. Tone se je znašel in odgovoril, da čakava »sein Mädchen* (njegovo deklico). Veselo sva se vrnila domov, ker se je stvar tako srečno končala. To delo je bilo zelo nevarno in marsikaterega so Nemci zasačili in aretirali. Včasih so zahtevali celo, da si moral sezuti čevlje, pregledali so denarnico in obrnili žepe. Kogar so dobili, so navadno ustrelili. Partizanom so bili aktivisti nujno potrebni, da so jih obveščali, kje so Nemci, na kaj se pripravljajo itd. Med aktivisti so se našli izdajalci ter je zato prišlo do aretacij in streljanja talcev. Tudi v današnjem obratu Tiska-nina so bile aretacije. Najprej so aretirali člane pokrajinskega odbo- ra OF, nato rajonske aktiviste itd. Malokateri se je rešil in ušel. Hoteli so aretirati tudi Hafner Vinka in njegovo sestro Ančko. Vinko je bil ravno na sestanku pokrajinskega odbora OF, Ančko pa je obvestila mala punčka Pepca, njena sorodnica, Ko so doma aretirali njeno mamo, sestro in mlajšega brata, ji je mama naročila, naj gre obvestit Vinka in Ančko. Nemci so jo vprašali, kam gre, pa jim je odgovorila, da gre krmit kokoši. Ko je prišel črni gestapovski avtomobil, da bi odpeljal Vinka in Ančko, sta bila že na varnem. Ančka je šla po stranskih poteh in ko se je ozirala proti domu, je že od daleč zapazila celo četo nemških vojakov, ki so šli proti njenemu domu. Bili so torej izdani. Vsa družina je namreč delala za partizane. 2e prve partizanske skupine so imele pri njih vedno zatočišče in to: Tone Brejc, Gregorčič, Kobe, Stane Žagar, Svetina Miro, Dolinšek itd. Pri njih so bili tudi prvi ranjenci iz znane Dražgoške bitke, kateri so bili izdani. Bilo je 1941. leta, nekega mrzlega jutra. Hiša je bila težko dostopna, ker je bilo mnogo snega, vendar so se Nemci plazili po snegu kot lisjaki in se bližali samotni hiši. Vinkova mama ^ in Ančka sta jih še ob pravem času opazili. Hitro sta obvestili dva partizana (ki sta bila v hišni vezi), da sta se skrila v pripravljeni bunker. Komaj sta bila dobro notri, ze so Nemci navalili na hišo kot na kakšno utrjeno postojanko. Dobili so samo domače: mamo, Mici in malega Francka. Vsi so žrtvovali svoja življenja. Njihov namen, da bi ujeli partizane, pa jim le ni uspel. Tudi aretacij v gravuri se spominjam. Najprej je bil aretiran Jan Marjan, odbornik OF rajona Primskovo. Neko dopoldne je prišel k njemu mojster iz plemenitilnice — upokojen žandar bivše Jugoslavije — in zakričal med vrati Janu, naj se obleče in' javi v pisarni. Z njim sva delala skupaj in videl sem, kako je prebledel. Mojster se ni ganil izpred vrat, dokler ni bil Marjan pripravljen. Nikdar več se ni vrnil, kajti kmalu nato so ga ustrelili v Begunjah. Aretacije so se nadaljevale. Za člane OF so postale razmere zelo težke. KP je pozvala aktiviste, naj se umaknejo v ilegalo, a bilo je malo pozno, kajti Nemci so prišli kar čez noč po bregu ali snegu. Samo v vasi Stražišče so jih v eni noči aretirali 20. Gestapo je Kako delajo ODS VSTAJA - del spomenika revolucije Ce pregledamo* zapisnike sej obratnih delavskih svetov, lahko vidimo*, da ODS sicer posvečajo veliko pozornost osebnim dohodkom in deloma t-udi proizvodnim problemom lastnega obrata, da dalje lopo nadzorujejo izvrševanje planskih nalog, da pa vse premalo ali skoraj nič razpravljajo o tistih problemih skupine ali posameznika, ki tudi ’lahko, posredno polletne delovne konference sindikalne Preobširno naštevanje dejstev in rezultatov in pre- «nemogoča nadaljnje izpopoinje- malo načetih vprašanj o aktualnih problemih, to je vanje novega sistema gospodarje-1 J ~ J nja. Tov. Zalokar je pohvalil mi- se uspehe in samo poslovanje in rezultat polletne sindikalne delovne konference. Sindikalna podružnica podjetja je imela 6. oktobra 1961 svojo polletno konferenco z namenom, da bi predstavniki pregledali in pretehtali poslovanje podjetja v prvem polletju, precenili delo samoupravnih organov in da bi se pe- ga je lepo obrazložil tehnični direktor tov. Tone Care. (Podrobnosti berite v članku: 45-urni delavnik!) Tov. Care je poudaril, da je sicer ta skrajšani delavnik možno uvesti, da pa nastanejo tako določene težave in zapreke, katere bo govorili o aktualnih in perečih potrebno prej odstraniti. Situacija vprašanjih ter problemih oziroma o načinu dela organizacije v prihodnje. Referat predsednice Anice Lokar je obširno prikazal gospodarjenje in finančno poslovanje pod- bi tako v prihodnjem sicer ne bila posebno lahka, bi se pa vendar dalo vse urediti in izvesti, le malo dobre volje in več prizadevnosti v EE M bilo potrebno. Tov. Care je dalje dejal: »Vsa jetja v omenjenem obdobju. Iz re- naša perspektivna izgradnja gre ferata je bilo razvidno, da so bila v smeri avtomatizacije, pri kateri stališča Imerodajnih faktorjev v se nujno odraža povečanje pro-začetku leta pravilna, ko so trdili, duktivnosti in zmanjšanje delov-da novi gospodarski predpisi ne ne sile. Taka situacija bo nastala zmanjšujejo dohodka, temveč, da tudi pri nas z montažo statev je le-ta rezultat prizadevanja in PICANOL. Odvečno delovno silo, pametnega gospodarjenja kolekti- okoli 130 ljudi, bomo zaposlili v va. — Dosežena storilnost, znatno novetm obratu KONFEKCIJA. Pri nižji izostanki, dobri osebni do- tem moram poudariti, da delavec hodki itd., so rezultati, ki jih je treba pripisati decentraliziranemu upravljanju in seveda tudi novim elementom nagrajevanja. Tudi glede prodaje smo lahko zelo zadovoljni in lahko rečemo, s prestavitvijo v ta obrat ne gre na slabše delovno mesto, ker je ta obrat enako potreben in pomemben kot vsi ostali.« V diskusiji so se delegati dotaknili tudi stanovanjskega pro- da bodo planske naloge za vse le- bhjma, kjer je posebno izstopila to ugodno izpolnjene. gradnja samskega doma, ki je po- Glede samih perspektiv dela v stala že nujno potrebna. Koristna prihodnje je bilo veliko poveda- je bila tudi diskusija tov. Rakov-nega o pomembnosti kvalitete ca, ki je v nekaj stavkih prikazal proizvodov in o skrajšanetn delav- slabo in nenačrtno delo sedanjih niku. Predvsem izboljšanju kvali- obratnih odborov in tudi samega tete bo treba v prihodnje posve- IO sindikalne podružnice, ker titi še več pažnje in vložiti večje oboji ne delajo niti medsebojno napore, da bo podjetje izdelke povezano, še manj pa povezano z prodajalo* laže in z večjim dohod- obratnimi delavskimi sveti, čeprav kom. Tudi izpopolnjen strojni park nam nalaga večje obveznosti tako glede kvalitete kakor tudi glede kvantitete proizvodov. Za» vedati se moramo, da bo dala boljša kvaliteta večji dohodek, vzporedno pa posatmezniku tudi bi bilo tako delo edino pravilno in tudi uspešno. V razpravi je sodeloval še predsednik RO sindikata tekstilnih, usnjarskih in gumarskih delavcev Slovenije, tov. Slavko Zalokar, ki je v kratkih obrisih prikazal po- boljše osebne dohodke ozir. večja membnost in prve rezultate no-sredstva za izboljšanje družbene- vega gospodarskega sistema in ga in življenjskega standarda. vlogo decentraliziranega ddavske-Vprašanje skrajšanega delavni- ga samoupravljanja. Pri tem je ka od 48 na 45 ur tedensko, je si- opozoril na to, da nekateri kolek-cer le nakazal referat, medtem ko ti vi naso ubrali prave poti, kar nam zaželel tudi v prihodnje kar največ delovnih uspehov. ZAKLJUČEK Ce se sedaj kritično ozremo na delo polletne konference, ugotovimo, da smo preskopo obravnavali prav tista vprašanja, ki so in bodo postala še bolj aktualna že v bližnji prihodnosti. Morda je referat preobširno prikazal že poznana dejstva, premalo* pa načel prej omenjeno problematiko, za- ali neposredno, vplivajo na delo in življenje obrata, na kvaliteto in kvantiteto njegovih proizvodov, na delovne in življenjske pogoje zaposlenih in na vrsto drugih činiteljev, ki so še kaiko odločilni oziroma pomembni. Čudno je, da v nobenem zapisku (razen tu in tam v zapisku predilnice I) ni možno zaslediti, da je ODS razpravljal o problemu ali težavah tega ali onega delavca, o njegovih željah, zahtevah in podobno. Mar si upa kdo trditi, da takih primerov v našem podjetju NI? Še zdaleč namreč ni edina naloga ODS, da skrbijo le za osebne dohodke ali bolje rečeno, da isMepajo o višini variabilnega dela, da se borijo proti even-tuelnim nepravilnostim glede obračuna proizvodnje, da pregledujejo predloge pravilnikov in* tako dalje. Naloga ODS je res predvsem ta, da vsestransko skrbijo za ekonomično in pravilno poslovanje svoje ekonomske enote, da pa pri tem v prvi vrsti posvetijo največ pažnje človeku — delavcu, njegovemu delu na delovnem mestu, njegovim težavam in problemom, njegovemu zadovoljstvu itd. Naipačno je mišljenje tistih, ki pravijo, da visoki osebni dohodki odstranjujejo vse ostale življenjske probleme, ko vendar še tako radi česar pozneje tudi diskusija ?*ebni ***** “ v.;,.. t„v„ _______________,_, , Odstranili» nepravilnih delovnih ni bila tako plodna in pestra, kot smo želeli. Kljub vsemu pa je konferenca le sprejela nekaj pametnih in dobrih zaključkov, ki bodo služili vsej organizaciji pri nadaljnjem delu. v. T. Prispevajte spomine iz NOV! odnosov, krivice, ki jo obrat povzroča temu ali onemu, slabih delovnih pogojev, in še in še. Vse to je možno odstraniti le z razumevanjem kolektiva oziroma tiste ožje skupine ljudi v dotdčnem obratu, kjer taki problemi so in nastajajo. Z nenehnim proučevanjem, iskanjem in odkrivanjem vseh teh naštetih in drugih problemov, bi se moral baviti ODS, ker je le v njegovi moči, da se ob podpori sindikalnega obratne-(Nadaljevanje na 9. strani) Delegati in gostje na delovni konferenci sindikalne podružnice LJUBO ŠERCER, narodni heroj zajel ves pokrajinski odbor OF, razen tistih, ki so se pravočasno umaknili. Izdali jo jih domači izdajalci, katerih eden je bil celo sekretar pokrajinskega odbora. Hoteli so aretirati tudi člana PO OF — Stavčevega Ivana »Jokla*, vendar je pravočasno ušel. Pričelo se je masovno streljanje aktivistov in simpatizerjev OF. Kar jih niso postrelili v Begunjah in v Dragi, so jih postrelili po raznih krajih Slovenije. Hoteli so zastrašuj vse ljudstvo. S000 so jih odpeljali v taborišča: Dachau, Auschwitz in druga. V Frankolovem so obesili ob cesti 99 ljudi. Nekega očeta so ustrelili, ker ni mogel gledati obešenega sina, tako da jih je bilo potem 100. Kljub temu pa so rasli vedno novi odbori OF, ki so se še bolj zagrizeno borili proti okupatorju in pomagali partizanom. Najbolj zadeta je bila vas Stražišče, kjer je bil izdajalec doma, zato je bilo tu delo OF zelo otežkočeno. Našli pa so se tudi mnogi pogumni simpatizerji OF. Vse te žrtve, napori in akcije pa vendar niso bile zaman, saj so tudi te doprinesle na končni cilj — za svobodo in enakopravnost. Ciani obrata H; FIESA 1961 - FIESA 1961 TEH NEKAJ STAVKOV ? JE NAMENJENIH PRED- f VSEM VAM, ZATO JIH PAZLJIVO PREBERITE IN UPOŠTEVAJTE! Sedaj, ko smo se združili v eno podjetje, bi moral naš list nekako enakopravno obravnavati življenje liin delo enega in drugega obrata. Na žalost pa je to trenutno nemogoče, ker ni nikogar, ki bi zbral potrebno gradivo v obratu II za tekočo številko. Kot urednik sicer dokaj dobro poznam razmerje v obratu I, obrat II pa mi je nepoznan f in zato je razumljivo, da sam o njem ne morem pisati. Tudi se ne morem obrniti na tiste člane v vašem obratu, ki bi bili pripravljeni kaj napisati, ker jih zopet ne poznam. V uredniškem odboru je prvotno sicer bilo več članov iz obrata II, vendar so bili tako nesrečno izbrani, da so sedaj skoraj vsi v obratu I, medtem ko sta v obratu II le dva. Jasno je, da tudi ta dva ne moreta narediti vsega, saj sta polno obremenjena že z lastnim delom. Čeprav izgloda zadeva vsaj trenutno nerešljiva, pa je to zapreko vendar možno enostavno odstraniti, če boste le pripravljeni pomagati. Ni treba drugega kot da mi sami pomagate z nasveti, prispevki in predlogi pa bo že vse skupaj enostavno in lahko izvedljivo. Saj ne mislim, da bi morali kar vsi napisati cele litanije oziroma ne vem kako brihtne članke! Ne, to naj naredijo le #sti, ki jim tako delo leži, ostali pa napišite le nekaj kratkih podatkov, jaz pa bom potem na osnovi takih podatkov napisal članek bolj življenjsko in zanimivo. Napisati le nekaj vrstic vam zanesljivo ne bo pretežko, saj je treba le malo dobre volje in uspeh bo tu, meni pa boste resnično veliko pomagali. Pišite kar o vsem, če je le iz življenja članov kolektiva. Pišite o vaših željah, zahtevah, problemih, o vsem, «ar vas zanima in veseli ali pa vam zmanjšuje voljo do dela in življenja v podjetju in doma. Tako boste ustregli sebi, svojim sodelavcem in vsem, ki naš list radi prebirajo, pa naj bodo to upokojenci, vojaki, člani drugih kolektivov in podobno; ustregli pa boste tudi nam, ker bomo imeli dovolj gradiva. Vaše prispevke vrzite v skrinjico »UREDNIŠTVO«, ki stoji poleg vratarnice. Zapomnite pa si, da se mora i vsak, ki bo dal prispevek za f leteči čolniček ali kakršno- f koli pritožbo, podpisati, ker takega prispevka drugače ne smem objaviti!!! TOREJ! POIZKUSITE IN POMAGAJTE MI, DA BOM LAHKO PRAVIČEN ZA OBA OBRATA, POLEG TEGA PA BO SE LIST BOLJ BOGAT IN ZANIMIV, SAJ VEC LJUDI TUDI VEC VE! Urednik “J Rodni letni dopusti so zaključeni. Naš dom v Fiesi je zopet zapirt, obala pa sameva. Čas je, da pregledamo podatke o poteiku letovanj in udeležbo članov našega kolektiva, da bodo odgovorni forumi lahko ukrenili vse potrebno za odstranitev napak in nepravilnosti v prihodnjem letu. V tem letu je letovalo v našem domu v Fiesi 730 ljudi. Všteti so samo tisti, ki bo se pravilno in pravočasno prijavili, dejansko pa jih je bilo nekaj več. Od teh 730 dopustnikov jih je bilo naših članov 329, ostali pa so bili ožji sorodniki. Upokojencev pa je bilo 24, članov ZWI 24 in ostalih 9. Udeležba v dekadah (po 10 dni) je bila takale: Od — do oseb ZWI upok. [zapcsl. dani družine ostali skupaj 4. 6.-14. 6. 75 13 3 47 12 _ 75 14. 6.-24. 6. 71 10 3 23 30 — 71 24. 6 - 4. 7. 79 1 — 40 38 — 79 4. 7.-14. 7. 80 — — ' 41 37 2 80 14. 7.-24. 7. 80 — — 32 48 — 80 24. 7.- 3. 8. 80 — — 34 46 — 80 3. 8.-13. 8. 80 — — 34 46 — 80 13. 8.-23. 8. 80 — — 41 37 2 80 23. 8 - 2. 9 74 — 2 26 41 5 74 2. 9.-12. 9. 31 — 11 n 9 — 31 Skupaj : 730 24 24 329 344 9 730 okolico in na dom, ki se tako lepo ujema z modrino morja, potem nas kar vleče tja dol, zopet in zopet. Skoda je le. da je naša Istra preblizu in se vremenske prilike od naših premalo razlikujejo. Naše novo podjetje razpolaga sedaj z dokaj velikimi kapacitetami prostorov za letovanje. Poleg Fiese je ob morju še naselje hišic v Novigraidu, dalje dom v Bohinju in koča na Krvavcu za ljubitelje planin. Ko boste izpolnjevali anketo, dobro premislite in odgovorite tako, da vam pozneje ne bo žal. Upravni odbor počitniških domov, ki je bil postavljen od centralnega delavskega sveta bo dokončno potem odločal o predlogih, ki jih bo dala anketa. Moral bo tudi čimprej dati predloge za razpored dopustov v letu 1962, kakor tudi navodila za razne izboljšave, da bomo v prihodnjem letu imeli še več ugodnosti, ki so potrebne za dober in koristen oddih člana v čaisu rednega letnega dopusta. ZASTOPNIKI NEMŠKE RTV PRI NAS Meseca septembra je bila v pod- tudi na delovnih mestih v obratih. Iz tabele je razvidno, da se bomo počasi le privadili tudi Fdese, saj je bil v letošnjem letu dom vseskozi, zaseden. Res je, da je bilo letovanje v Poreču deloma bolj prijetno, vendar pa Fiesa v nekaterih ozirih Poreč daleč prekaša Če samo pomislimo na prelepo jetju ekipa bavarske radio televizije. Posneli so potek seje delavskega sveta in druge pomembne dogodke. Njen namen je bil, da posname dokumentarni film o načinu in delu delavskega samo» upravljanja in o življenju in delu našega delavca, proizvajalca in upravljavca. Ekipa je torej posnela potek seje, nekatere člane je tudi in-tervj uvala in jih poznej eposnela 12t drugih kolektivov Sistematska dela pri vzdrževa- veliko pažnje glede same vzgoje, nju statev v našem podjetju ne Vsaka izmena je imela upravnika, poznamo. Dolga leta sem že moj- člana kolektiva, z otroci pa je še ster, toda še nikoli nisem doživel, posebej živel poklicni vzgojitelj, da bi kdo od mojih predpostav- ki je po končanem letovanju moljenih prišel nadzorovat moje de- ral dati poročilo sind, odboru. V človeku, ko je najbolj dovzeten za lepe in koristne zglede. VIDITE! MAR NI TAK NAČIN IN ODNOS SINDIKALNE PODRUŽNICE ZARES LEP IN OB- Na vprašanje, zakaj snemajo film 4n zakaj se tako zanimajo za naše razmere, je vodja ekipe dal naslednji odgovor: »V Zahodni Nemčiji nam je poznano, da imate v Jugoslaviji delavsko samoupravljanje. Ker vlada med našimi delavskimi množicami veliko zanimanje za ta način upravljanja v podjetju, si pa vendar večina ne zna predstavljati, kako to izgleda in poteka, zato smo sklenili, da jim v dokumentarnem filmu vsaj v grobih obrisih zadevo prikažemo. Veste, je težko razumeti, da so preprosti delavci sposobni tudi upravljati podjetje oziroma odločati o njegovem delu in življenju.« Na naslednje vprašanje, če imajo pri njih v kakem podjetju kaj podobnega, je vodja odgovoril: ■Ne, v Nemčiji nimamo še nikjer CUDOVANJA VREDEN? KAKO delavskega samoupravljanja. lina- io. Ce že drug ne, vsaj nadmoj- nadaljevanju lahko berete nekaj LgpQ go g p; POČUTILI OTROCI mo P3 v podjetju upravni svet, -I __________ 1 „ ,1 K««« Xn.en urn c./l ! n m Irmi li r\nr/u'i1 o Irt» tr-1 v<7cr.n_ _ 1 1 . 1 . . . KOLIKO NOVEGA, POUČNEGA ki Sa izvolijo delavci, vendar se IN KORISTNEGA SO PRIDOBI- bavi samo s socialnimi vpraša- ster bi moral od časa do časa pre- odlomkov iz poročila takega vzgo- gledati tek statev. Sem mojster že ji tel ja tov. Vilija Vesenjaka: ^ ___- ___________________ od leta 1947, vendar kaj podobnega Druga izmena je bila razdeljena KOLIKO JE VREDNO VSE nR oziroma rešuje morebitne spose nisem doživel. Izgleda, da je na tri skupine, od katerih sem jaz POLEG RESNIČNE RAZBREME- re me^ delavci in delodajalci. Za dovolj že, da statve tečejo, kako dobil najstarejšo. NITVE STARŠEV ČLANOV KO- eamo upravljanje pa nikakor ni dolgo bo to trajalo pa ni važno. Takoj v začetku smo maše delo LEKTIVA. V TEM KOLEKTIVU kompetentem.« Ce je- dolžnost mojstrov, da statve usmerili na sledeče dejavnosti: SE ZARES ZAVEDAJO, DA SO Člani ekipe so se tudi zelo zapravimo vzdržujejo, je dolžnost Prva in največja naša naloga je TUDI OTROCI PRAV TAKO ninnali za socialna vprašanja ozi- tehnikov in nadmojstrov, da delo bila priučiti otroke na kolektivno VAZNI KOT ČLANI KOLEKTI- roma razmere. Navedli in obraz- mojstra nadzorujejo. življenje, na pravilno razumeva- VA, SAJ BODO NEKOČ NAME- tožili smo jim, kako je izvedeno Tako pravi mojister iz tkalnice nJ'e kolektiva, na spoštovanje STO NJIH PREVZELI NJIHOVE pri nas socialno zavarovanje, pre- tega podjetja. Sedaj dela na Pl- njegovih pravil, ter poskrbeti za NALOGE IN ZADOLŽITVE. IZ- hrana v podjetju, skrb za matere CANOL statvah. to, da se bodo v tem kolektivu GLEDA, DA V TEM PODJETJU in nosečnice, skrb za otroke in MISLIM, DA IMA TA MOJ- vsä dobro pH®uUli' STER PRAV. KO KUPIMO NOVE Druga naloga je bila otrokom ... IN DRAGE STATVE PAC ZELI- zagotoviti prijeten oddih, to je VORIJO, PA ZARES VELIKO oa njihovih, ker uživajo naši de- NA SEJAH IO SINDIKALNE podobno. Vodja, ekipe je preseme-PODRÜZNICE BOI,J MALO GO- čen dejal, da so naši pogoji boljši MO, Da BI BILA NJIH ZlV- Počitnice za razvedrilo. LJENJSKA DOBA CIMDALJSA Tretja naloga je imela vzgojno IN DA BI IMELI OD NJIH KAR politični poudarek. NAJVEČ KORISTI. CE PA TO ŽELIMO, POTEM JE NUJNO NAREDIJO, PRI NAS IN ŠE V lavci znatno večje ugodnosti kot MARSIKATEREM PODJETJU PA njihovi. Pri njih na primer ni niti POTREBNO, DA JIH PRAVILNO VZDRŽUJEMO. NIKJER PA NI RECENO, DA JIH VSI MOJSTRI VZDRŽUJEJO PRAVILNO IN ZATO VERJETNO RES NE BI BILO ODVEČ, CE BI NADMOJ-STRI OD CASA DO CASA PREGLEDALI DELO SVOJIH MOJ- Cetirta naloga je zajemala splošno" vzgojo, lepo vedenje, obnašanje NAREDILI pri jedi, osebno higieno in nešteto drugega iz vsakdanjega življenja. Vsega ne bi niti mogel našteti. Z eno besedo povedano, vse, kar se je zgodilo, smo ob pravem času postavili na pravo mesto. Zato pomen kolonije ni samo v tem, da JE NA ŽALOST VEČIDEL OBRATNO. V NAŠEM DOMU JIM NISMO NITI NAJOSNOVNEJŠIH NAPRAV ZA ODDIH IN RAZVEDRILO. ŽALOSTNO, TODA RESNIČNO! STROV, EN ČLOVEK VE SICER otroci pridobijo na telesni teži in VELIKO DVA PA VESTA SE dlesni kondiciji ali pa da za 14 VEC ZATO • dni razbremenijo starše; važnejši Kako delajo ODS (Nadaljevanje z 8. strani) ga odbora le-te odstrani ali višaj skrb za človeka V isFem podjetju je sindikalna P”k«l»mje je vzgoja otroka omili. Remiöna m. vzivljanjc v kolektivno zivlje- mo(ra mi ^ tako važna y vßa_ nje' kem obratu in oddelku, kot bo podružnica tudi v tem letu organizirala poleg letovanja članov tudi letovanje njihovih otrok. Tokrat je bila počitniška kolonija na GLAŽUTI, majhni gorski vasi na Pohorju. Letovalo je 165 otrok in sicer v štirih izmenah, in to od 21. julija pa do 1. septembra. V tem času so bili starši zanje brez skrbi, saj so bili otroci tam deležni vse nege in pozornosti. Imeli šb dobro hrano, sindikat pa jim je posvetil tudi govora o štiriumem delu za porodnice, zato morajo take žene pri njih službo zapustiti in ostati doma. Tudi bolezni so izredno slabo plačane in je visak bolnik zato v težkem stanju med boleznijo. Presenečalo ga je tudi to, da podjetje delavcem plačuje vožnje na delo, meditem ko si jo morajo njihovi plačevati sami. Na splošno je vodja ekipe dejal: »Sem že tretjič v Jugoslaviji in moram priznati, da izredno hitro napredujete in da ste ogromno dosegli, zgradili in ustvarili v povojnem času. Vašemu ljudstvu je resnično zagotovljena boljša Otroci so iimeli v sobah svojega vaižmi, proizvodni plani, oisebni do- prihodnost na osnovi emakoprav- Urednice republiških listov v podjetju Na kraju meseca, septembra iso se mudile v Kranju urednice sah ženskih listov, ki izhajajo v naši državi. Po razgovoru, ki so t imele z okrajnim Zavodom za napredek gospodanjstva in v kate-m so se dotaknile vprašanj družbene prehrane, strokovne pomoči c, so obiskale tudi naše podjetje. .voda tovarniškim menzam in o strokovnem usposabljanju kuha-Urednice so sprejeli predstavniki sindikalne organizacije, pred-idnik CDS in drugi. Po kratkem ogledu nekaterih obratov in enze, so imeli krajši razgovor o življenju in delu članov kolek-va. Posebno so se omenjane predstavnice zanimale za strokovno obraževainje zaposlenih delavk in za njihovo politično aktivnost; mimale pa so se tudi za delo samoupravnih organov, družbeno->litičniih organizacij ter na splošno: kalko skrbimo za človeka v »djetj.u. Obljubile so, da bodo v svojih listih pisale o tem, kar I videle in slišale. s- starešino, postavljali so reditelje, izrekali so kazni za nepokorščino in kršenje discipline. Obhodili smo okolico, plezali, opazovali divjad in prirejali prizore iz NOV, govorili o herojski borbi partizanov, ob nenadnih majhnih nezgodah smo jih naučili nuditi prvo pomoč, peli partizanske pesmi itd. Tako je bilo vsak dan kaj novega, zanimivega in poučnega. Nič manj zanimivo ni bilo življenje v obednici, v sobah in drugih prostorih, ki so jih otroci vzdrževali in urejali sami, mi pa smo jim svetovali in jih nadzirali. • Ves čas so se prijetno zabavali in bili srečni in ko sem zadnjikrat pred njimi povzdignil svoj glas in napovedal: TRIKRAT HURA ZA POHORSKE JASE IN LIVADE, je na njihov kratki in jasni klic in odmev iz planin sledilo objemanje in jok. Tudi najmlajši, za katere so sc starši bali, da bodo pogrešali dom, so skromno dejali: »Oh, ostanimo še!« Tako smo jih naučili veliko lepega in koristnega, saj je taka vzeoia važna nrav pri mladem hodki, rekonstrukcije in drugo. Sele taki ODS bodo postali tisti član v verigi sistema decentraliziranega delavskega samoupravljanja, kakršnega sistem predvideva ali zahteva. P. G. nesti in prijateljeva.« Ob slovesu so se člani eikipe lepo zahvalili za prijateljski sprejem in. za vsestransko pozornost, Id so jo bili deležni, da so lahko posneli želene dogodke. Mladi zidarji na Zlatem polju - Foto: Tine Rojima moda - moda - moda - moda - moda IJ’-iiee žene in dekleta! Čeprav že od vsega- začetka objavljamo krajše članke in slike o modi, da bi vam tako vsaj tu in tam dali dober nasvet ali predlog, smo se vendar vseskozi zavedali, da mi vse dobro, kar objavljamo, da ne boste mogle vsega uporabiti za svoje potrebe in podobno. Prispevke so namreč pošiljali večidel moški, ki sicer marsikaj znajo povedati, me znajo pa narisati oziroma prilagoditi vašim potrebam in zahtevam. Upam, da bo modni kotiček sedaj za vas mnogo bolj zanimiv in uporaben, saj ga bosta urejali dve mladi uslužbenki našega podjetja, ki sta naredili šolo za oblikovanje v Ljubljani in sta pri nas zaposleni kot desinaterki, Julijana Jamželj v obratu I in Stana Bole v obratu II. družinskih opravkov, ki jih dokončno utrudijo. Čeprav imajo res težko stališče, pa je vendar mož bolj vesel žene in tudi kosilo mu bolj tekne, če mu ga prinese na mizo urejena-in negovana žena, z ljubkim predpasnikom, počesana itd., kot pa žena v ponošeni in zmečkani obleki. Ljudje preveč radi ponosijo najslabše doma, kar ni pravilno, saj bi se morala žena prav za moža lepo oblačiti, hčer za očeta in podob- podjetjih je to vprašanje kaj enostavno, saj imajo na razpolago toliko lepih vzorcev in vrst blaga za predpasnike'. Slikici vam prikazujeta nekaj navadnih, pa vendar zelo' ljubkih predpasnikov, ki jih boste lahko naredile tudi same, če imate v hiši ali pri prijateljici šivalni stroj. Tokrat sem vam prikazala nekaj predpasnikov, brez katerih naj ne bo nobena gospodinja, drugič pa kaj več O1 otroških oblačilih, spodnjem perilu itd. J. J. Na sliki sta dva predpasnika, ki bosta lepo pristojala mladim ženam in dekletom, ki še nimajo prevelikih okroglin. Prvi predpasnik je kombinacija enobarvnega in vzorčastega blaga. Nikoli seveda ne smete vzeti za kombinacijo dva vzorčasta kosa, niti za predpasnik niti za obleko. Drugi predpasnik sega le od pasu navzdol. Naredile ga boste kaj lahko. Primeren je predvsem takrat, „ , ■ ko dobite obdtike, katerim postre- -Predpasmk na tej sliki je prime- črno kavo čaj in podobno. ren za vse starasti m za vse po- __________ stave. Kroj vam dovolj jasno pri- “ kazuje slika! Predpasnik je eno- no1. Vsaka gospodinja naj pazi na barven in dbrobljen z vzorčastim svoj zunanji izgled, kar niti ni tež- Dvodelna obleka m Moderna pričeska Na skupni sliki imate tri jesenske modele, in to: dvodelno- obleko' in dva plašča. Monda se vam bo zdelo vse skupaj malo prekratko1, vendar naj vas to- ne moti. Dolžino namreč lahko poljubno spremenite in problema ni več. Drugače pa so modeli enostavni, vendar le za mlajše žene in za tiste, ki so bolj vitke. Model B prikazuje dvodelno obleko, ki jo zapnete na hrbtu. Jopica je poloprijeta, kratka, z visitimi, ozkimi rokavi. Spredaj jo krasita dva vzporedna podolžna šiva. — Krilo je v pasu nabrano in zelo široko. Obleka je lahko- iz volnenega blaga ali pa iz mehkejšega deftina. Model C je plašč za prehodne dni. Krojen je zvonasto; spredaj je nekoliko pod višino pasu prerezan, ob šivu pa ga krasi še širši šiv, ki se nadaljuje1 ob strani robu. V šivu so- skriti žepi. Rokavi so všiti, ovratnik je majhen in se tesno prilega vratu. Model D je zimski, dvovrstni plašč, ima pogosto zapenjanje Z majhnimi gumbi. Je brez ovratnika, ima ozke rokave — raglan. V pasu je nekoliko oprijet, naprej navzdol pa je krojen zvonasto. S. B. NASVETI - NASVETI TUJA TELESA V OČESU blagom ali pa obratno. ko doseči, saj še tako staro- obleko ljubek predpasnik prenovi in polepša. Važno je seveda, da se ni Saje, mušice ali drobci prahu v , , v , .... L. - kazalcem očesu, so zelo neprijetni. Vec načinov je, kako jih odstranimo. 1. Ce utegnemo, za nekoliko časa zaprim-o oči. Tujek nam bo čez čas sam prišel izpod vek. 3. Veko na obeh straneh prime- samo celjenja, ampak utegne pomo z obema rokama, s- palcem in vzročiti hujše poškodbe, zlasti ter jo potegnemo navzdol čez spodnjo veko. so opekline obširnejše. Opekline danes suho zavežemo z opeklin- PREDPASNIKI Zaposlene žene večidel nimajo barve ujemajo in da obleka časa premišljevati o modi. Ko pridejo z dela, jih čaka vse polno lahko odstranimo z okroglim, gladkim delom prstana, koncem robca ali tankim čopičem. Lahko 2. Oko široko odprimo in srepo lucij dvignemo s prsti gornjo veko 4. Ce je tuje telo moč videti, ga ®kim zavojem. Ce ga ni pri roki, glejmo v kak predmet. Srepi po cifasta«, raztrgana ali zmečkana, gled razdraži solzne žleze in solze kot„ oćesa Posebno za žene v tekstilnih nam tuje telo -dobesedno odplavijo. obvežemo rano z navadnim razkuženim zavojem. Opeklinskih mehurjev ne prebadajmo, ker varujejo opeklino. !.nZih®!m0 POd nj° V Smeri Pr0ti Opeklinske poškodbe so pogosto precej hujše, kakor kaže v začet- IZLET NA VELESEJEM 5. Ce gre za železen dirobec, poj- ku, zlasti če gre za 'lažje, razsež-dimo takoj k očesnemu zdravniku, nejše opekline. Zato ne omahujemo ki ga bo potegnil iz očesa z elek- dolgo, ampak se z vsako večjo opeklino ali oparino napotimo tromagnetom. 6. Ce je tujek jedka stvar, si takoj- k zdravniku, takoj izmijmo oko z mlačno raz- Ceprav nas je- v podjetju preko kar obviselo1 na tem ali onem ko- ne kakih 20 cm od tal in lahko topino sladkorja, nato pa nemudo- su. Le pohištvo ni bilo prida, če- tako Stoji ali pa gre počasi na- ma k zdravniku. tri tisoč nas je zagrebški sejem obiskalo* le 38 članov kolektiva. prav smo- predvsem tudi od te To res rii hvale vredno, saj Za- panoge zelili videti kaj novega, greb ni tako- daleč, sejem pa je modernega in lepega. bil lep in bogato opremljen. Videli smo lahko1 zares veliko, posebno od kovinske stroke in tek- Na sejmu smo si ogledali tudi OEROMOBIL v ameriškem paviljonu. To je najsodobnejše vozilo, NEPRIJETEN VONJ IZ OBUTVE Neprijeten vonj iz obutve od- strla. Bilo je toliko lepega in kva- ki gre naprej, čeprav nima koles litetnega blaga, da je človeku oko ali kakih drugih priprav; se dvig- topino. GUMIJASTE ŠKORNJE hladno vodo prej. Dela pa tak hrup in veter, da si človek 'kaj težko predstavlja, kako bodta taka vozila vozila po današnjih cestah. Je pa morda ta pošast le vozilo prihodnosti. — Zanimivo je tudi to, da ga je skonstruiral zdravnik in ne kak umijemo s hipermanganovo inženir. Na sejmu je bil videti velik napredek naše strojne in elektro industrije. Razstavljeni predmeti zrni jemo s oziroma izdelki so bili lično in kvalitetno- izdelani in n-iso v nobenem pogledu zaostajali za ino- bodo razpokali, zemskimi. Škoda je le to-, da je bilo 5 ur premalo, da bi si sejem vsaj del-oma bolj podrobno1 ogledali. Ni mi ugajalo to, da, smo lahko bili na sejmu samo1 pet ur, potem pa smo morali iti v živalski vrt, ki so- ga nekateri člani hoteli videti. Nekateri, so si ogledali tudi mesto ,ki postja iz dneva v dan lepše in vedno bolj podobno evropskim velemestom. Sem pa v Zagrebu pogrešal čistoče, kakršna vlada v Ljubljani. Za,greb pa ima zopet to prednost, da tam v trgovinah dobiš vse