KULTURNI RAZCVET MALENSKEGA VRHA PRED 60 LETI Proti koncu prve svetovne vojne je hribovska vasica Malenski vrh na željo in prošnjo vaščanov dobila prvo uči teljico. Lega vasi in takratne razmere so nakazovale, da bi bil v tej vasi pri meren center šole za vse okoliške vasi. To so: Jazbine, Dolenja in Gorenja ra van, Suša, Brda in Zetina. Tako je v Malenskem vrhu nastalo središče za šoloobvezno mladino, pa tudi za izobraževanje fantov in deklet. Zaslu ga za to gre mladi idealni učiteljici Re- ziki Rant iz Železnikov, ki je na svojem prvem službenem mestu »zaorala ledino^ v mladih srcih ter jih navdušila za vse, kar je lepo. Ti mladi ljudje so bili pri pravljeni na vse žrtve, niso se bali no benih naporov, samo da so imeli to, kar so pogrešali — kulturno izobraževanje. Pričelo se je s pevskimi vajami leta 1917. Kmalu je nastal zbor. v njem so sodelovali sami kmečki fantje in dekleta. Zbor se je večkrat obnavljal; ker so ne kateri odhajali v druge kraje, so pač stopali novi na njihova mesta. V prvi zasedbi so bili: brata Janez in Franc Gantar, brata Janez in Martin Frlan, Martin Demšar, Janez Končan, Marija Gantar. Marija Godec, Marjanca Bogataj iz Brd in Nežka Stanonik. Iz tega se je razvila v kratkem dobra igralska skupina. Na posestvu Janeza Gantarja, po domače Posečnika, sta bili dve kmečki hiši z gospodarskimi poslop ji. V eni teh hiš, katere ni potreboval za svojo družino, po domače »Pri Bo- lantin«, je že bila osnovna šola in sta novanje učiteljice. V tej hiši so se se stajali ter se učili za nastope na odru. Gospodar jim je odstopil še hlev, ki so ga tako preuredili, da je bil od zgodnje pomladi do konca junija prikladen za njihove nastope. V tem času namreč ni bilo na hlevu krme. Ta Bolantinov hlev, kjer so prirejali igre, je 23. 8. 1977 zadela strela, da je zgorel do temeljev. Nesreča je močno prizadela gospodarja, ki je bil na smrtni postelji. Začetne težave niso bile majhne. Kje in kako dobiti primerne kulise ter drug inventar? Toda pri navdušenju ni bilo ovir, ki jih ne bi mogli premagati. Na prosili so pri kmetih les, ga posekali ter naredili oder in klopi. Kupili so platno Pevski zbor v Malenskem vrhu leta 1917. Od leve: Marija Jeraša, Franca Božnar, Marička Gan tar, Nežika Jelovčan, Marija Godec, Franc Tratnik, Malči Pintar, Franc Gantar, pri harmoniju učiteljica Rezika Rant 181 Pevski zbor v Malenskem vrhu leta 1922. Sede od leve: Marija Godec, Ivana Demšar, učiteljica Rezika Rant, Marija Gantar-Dolenc, Jerica Jelovčan; stojijo: Marjanca Bogataj, Janez Frlan, Franc Gantar, Franc Peternelj, Janez Končan, Janez Gantar, Martin Demšar in Nežika Stanonik-Tušek za kulise, katerega je Dora Pegam-Vod- njikova, prijateljica Rezike Rantove, po slikala s primernimi slikami. Le zastor je kasneje poslikala domačinka, nadar jeni »samouk« Pepca Tratnik, po domače Krekova iz Suše. (Sedaj živi že dolgo let v Ameriki.) Naslikala je nešteto kro gov, vsak drugačen v narodnih ornamen- tih, katere so med pavzami ljudje gledali z velikim zanimanjem. Na splošno so ljudje z navdušenjem spremljali dogajanja mladih ljudi. Vse predstave so bile vedno prezasedene. Pri hajali so od blizu in daleč, saj ni biio nikjer drugod v hribih Poljanske oko lice kaj, kar bi pritegnilo skupaj toliko ljudi (edino v Gorenji vasi v dolini so tudi imeli igralsko skupino). Prvi režiser je bila seveda učiteljica Rantova. Pozneje so se igralci tudi izo brazili ter prevzeli odgovornejše naloge. Bili so večinoma kmečki sinovi in de kleta. Nekateri so služili kot hlapci ali dekle. Dijakov ni bilo. Eden je bil kro jač; to je bil Franc Peternel iz Cabrač, ki je bil tudi med prvimi vodilnimi, reži ser in masker. (Sedaj živi nekje v oko lici Radovljice.) Tudi Janez Končan, An drej cev iz Malenskega vrha, je bil med prvimi, ki se je zelo izkazal; igral je odlično smešne vloge, npr. Krjavlja v Desetem bratu. Revčka Andrejčka itd. Pozneje je zelo dobro maskiral in reži- ral. (Je sedaj med redkimi, ki so še živi.) Zelo zaslužna je bila za to dejavnost (zdaj pokojna) Marjanca Frlan, kasneje poročena z igralcem Janezom Krmeljem iz Podboršta pri Poljanah, po domače Tomažinčeva iz Malenskega vrha. Res ni bila igralka, pač pa je vse vloge prepiso vala ter zelo dobro šepetala. Čeprav na zunaj neopazna, je vendar skrbela za vse, kar je bilo v zvezi z nastopi. Zato bo njeno ime ostalo nepozabno med ljud mi kot vzgled skromne, neizobražene (po poklicu je bila šivilja), a velike po vne mi za javno delo. Janez Krmelj je še pred leti nastopal v vlogi očeta Presečnika, ko so Poljane i igrali Tavčarjevo Cvetje v jeseni v Skof- ji Loki in v Ljubljani. Prvi igralci so bili še: Martin Demšar iz Malenskega vrha, nosilec mnogih glavnih vlog, npr. Deseti brat, Domen, itd. Dalje Posečnikovi, brata Janez in Franc Gantar ter sestra Marija Gantar 182 iz Malenskega vrha, poročena Dolenc v Ceteno ravan (pokojna, brat Franc je padel v 2eleznikih. le Janez še živi), Janez in Martin Frlan (Tomažincova), iz Malenskega vrha. Marija Gantar iz Brd. po domače Zlebedrova, Marija Go dec p. d. Golešnikova iz Suše, Malka Pintar. p. d. Jakaponova iz Malenskega vrha in Udamova Ivanka iz Lomov. Na stopali so tudi še drugi, ki pa niso tako redno igrali, da bi ostali v spominu, pač le v manjših vlogah. Blagajnik je bil vseskozi Anton Pintar, Temincev iz Lov skega brda. Pozneje so igrali še: Ančka Demšar iz Malenskega vrha, Francka, Julka in Ci ril Gantar, p. d. Posečnikovi iz Malen skega vrha Micka Povličkova z Gore. Nace Klemenčič, pt d. Muhov iz Brd, Košancev Janez iz Jazbin, Angela in Vencel Pintar iz Malenskega vrha, Pol de Krmelj iz Podboršta ter Franc Kr me! j. Prvo igro so igrali še na Jakaponovem kozolcu, to je bila igra Cašica kave in kmet Herod Sledile so Čevljarček ju- naček in Domen 29. 6. 1920 in 8. 9. 1920. Pozneje so se na odru na hlevu vrstile igre vsako leto, redno na prvi ponedeljek po veliki noči, na prvo nedeljo v maju in 28. junija. Bile so ali drame ali komedije, kakor je pač nanes lo. Navajam vse, za katere so po datki: Vse naše. Razvalina življenja. Veriga. Turški križ, Nace copata, Divji in nedeljski lovci. Zaklad, Revček An- drejček. Deseti brat. Dimež, Divji lo vec, Skapinove zvijače, Naša kri. Pozna pomlad, Očenaš. Kovačev študent, Mla da Breda, Številke gospe Rožmarinke, ki je bila tudi zadnja igra, igrana v Ma- lenskem vrhu ter v Hotavljah pri Po ljanah, kamor so leta 1931 prepeljali oder. S tem je bila zaključena igralska »ka riera« malenskih igralcev. Nekaj iger so še igrali nato do leta 1936 v Poljanah, pozneje je še to zamrlo. Nekaj kulis so še dobili nazaj v Malenski vrh, med voj no so pa še tiste razrezali v vreče za partizane, da so v njih prevažali žito za prehrano. Učiteljica Rezika Rant je pa vse živ ljenje preživela še v Malenskem vrhu. Poročila se je z domačim fantom Marti nom Demšarjem, zidarskim mojstrom, imela sta dve hčerki. Njo so med vojno zavoljo njenih zaslug imenovali parti zanska mamica. Vse življenje je posve tila izobrazbi teh hribovskih vasi iter vaščanov, ki jo bodo ohranili v živem spominu še v poznejše rodove. Julka Fortuna Igralci dramatizirane Kersnikove povesti Testament v Malenskem vrhu leta 1929 183