Našim dramskim družinam
Veliko je že bilo po v^jnih letih napisanega o odrskem delu. Ljudje iz poldicnih gledališč in drugi strokovnjakj so s svojimi izkušnja-mi v dnevnem in drugem tisku tolmačili po-men odra, govcnli o veliiu važnosti odrskega dela, o njegovi predvsera vzgojnj važni nalogi, o nasvetih, kaj in kako naj se igra itd^ Ven-dar pa vsi ti nasveti. vse to napisano, *ni ro-dilo zaželenega uspeha.
Še vedno nahajamo dramske družine, ki bl rade podajale igre, ki nimajo nič skupnega z našo stvarjo, igrale bi rade biezidejna dela, ki naj bi mesto da bi vzgajale gledalca po neumnevale.
Vse naše kulturno-prosvetno delo je usmer-jeno v to, da bi človeka prevzgojilo. Temu na-menu alužijo vse kultumo-prosvetne ustanove, temu namenu morajo 6lužiti tudi naši odri. Preko naših odrov naj gredo dela, ki bodo v človeku budila vero v življenje, ga pozivala k aktivnosti, ga vzgajala v ljubezui do dela, mu vcepila zdrav patriotizem itd ltd. Na drugi strani pa naj bi odrske vpnzoritve bičale vsa negativnosti v naši družbi, ki so dediščina ka-pitalistične preteklosti in moraio z današnjo stvarnostjo ob graditvi sociahzma polagoma izginiti. Naše odrsko delo naj bo spremljevalec življenja na vasi in v me&tu, toda ne samo spremljevalec, istočasno bocii tudi. progr^ivni kažipot.
Velikokrat pa naše igiaJske sicupine pose-gajo po sicer progresivnih, toda pretežkih de-lih, ki jim niti igralsko, niti tehnično niso kos. Takšno delo tudi na rocli dobrib rezultatov. Največkrat pa vodi k površnosti, ki pa mora izginiti z naših"odrov če hoče oder vršitl vzgojno nalogo. Ob težk'h delih, ki jih niti režiser, niti igralci ne lazumejo in jih zato gledalcu z odra napačno tolmačijo, ne more-mo govoriti o vzgojnosti.
Opozorili bi tudi na to, da marsikje pri štu-diju iger sploh niraajo režiserja, dalje, da so pri tera delu prenagli in povrsni, tako, da ho-čejo iraeti čim več predstav itd. Nthče od teh pa ne vpraša, kakšne so te predstave.
Kakor pri vsakem drugem delu, tako je tu-di pri odrskera delu potreben človek, ki delo, katerega študiramo, vodi in pravilno usmerja, ki iz vseh raziičnih značajev oseb, ki nasto-pajo v delu, in iz vseh mogočih konfliktov, ki nastanejo, zna napraviti celoto Se dosti dru-gih nalog ima režiser. O teh se bomo pogovo-rili drugič. Glavao je to, da brez človeka, ki razume neko odrsko delo v duhovni in igralski rezultanti, gledališka predstava ne uspe.
Temeljito moramo pretehtati zahtevnost po-sameznih iger. Manj predstav, a te naj bodo dobre.
Sedaj v poletnem času se moremo teme-ljito pripraviti na bodočo sezono. Napravimo si načrt, kaj bomo igrali Seveda v okviru možnosti, ki so dane posameznim igralskim dru-žinam. Izberimo pa dela, ki najbolj odgovar-jajo lokalnim prilikam. kjer.se igralska dru-žina nahaja. Dramskiro dnižinam v našera okraju bodo v bodo^či «e/oni pomagali tudi člani gledališkega kolektiva v Ptuju s svo-jimi nasveti tako v režij-, kakor tudi s svo-jimi gostovanji. Piav teko borao potom naše-ga lokalnega časopisa daiali razne nasvete z željo, da bi se raven našega dramskega dela dvignila.                                                      D. P.