Prevoda Ašičevih knjig Izjemen dogodek tako za sti-ško cisterco kot občino Gro-suplje je zabeležen te dni, ko sta bila na knjižnem trgu po-nujena dva hrvaška prevoda zeliščarskih knjig stiškega pa-tra Simona Ašiča. Neobičajno in izjemno je, da bi občane ob-čine Grousplje oz. njihova dela prevajali v tuje jezike. Ob tem dejstvu je ta dogodek še pose-ben praznik. Redka je sloven-ska občina, v kateri bi živel ta-ko znani in cenjeni ter bogato ustvaijalni zeliščar. Zaradi slednjega so grosupeljski ob-čani lahko ponosni na svojega patra, najmanj tako kot smo to mi - cistercijani. Prevoda sta delo Borivoja Jurkoviča, natisnili pa so ju pri CIP-u iz Zagreba (Centar za in-formacije i publicitet). Knjigi sta tiskani na kvalitetnem pa-pirju in vezani v trde platnice. Podoba platnic je skrbno iz-brana. Ozadje predstavlja ne-katere posušene zeli v značil-nih starih lesenih posodah, spredaj pa je barvna fotografi-ja p. Ašiča na križnem hodni-ku. Zadnjo platnico izpopol-r\juje manjša črnobela fotograr fija in del iz uvoda, kaj ter kako nabiramo in shranjujemo. Velika naklada 10.000 izvo-dov potrjuje zaupanje v vero-dostojnost vsebine in predvi-devan.ie o potrebnosti ter pov- praševanju po knjigah. Prva predstavitev prevodov je bila, kot se spodobi, v našem samo-stanu. Stekle so tudi prve priprave za prevod Ašičevih knjig v an-gleščino in poljščino, vendar bo to delo trajalo dlje časa, če upoštevamo dejstvo, da smo na hrvaški prevod čakali kar eno leto. Pater Simon še vedno ne mi-ruje, natnreč z vsemi napori, toda vztrajno zagnano in v do-bri veri piše novo - četrto ze-liščarsko knjigo. O tem, kako si jo zamišlja in kaj vse koristnega bo vsebova-la, p. Simon v svoji skromnosti raje ne govori. Stalno pa se pri-poroča v molitev, da bi mu le uspelo knjigo dokončati. HOTEL JE VSAK DAN KORISTNO SLUŽITI BOGU IN LJUDEM Danes skoraj legendarni pater Simon Ašič se je začel bolj zagnano ukvarjati z zdravilnimi rožami v petde-setih letih. Iz svojih začetkov se spo-minja, da je že kot pastirček po bližnjih dobravah razkri-val svet zdravilnih rož. Kas-neje, v šolskih letih. so mu prve izkušnje prav prišle pri lajšanju lastnih tegob. S svo-jimi zelišči je nato najprej pozdravil bolno mamo in bližnje sorodnike. Krog Si-monovih pacientov se je po-večal za število ozdravljenih ali bolj okrepljenih redovnih sobratov, ki jih je zdelala sta-rost in krute medvojne ter povojne življenjske razmere. Na vrsto so prišli tudi bol-ni župljani. Tako je novica o stiškem patru s čudodelni-mi rožami preplavila celotno Slovenijo. Pa še, p. Simon kar ni mogel verjeti, da so ga obiskovali in prosili pomoči bolniki iz raznih krajev po Jugoslaviji in celo iz tujine. Zaradi vse večjega navala, ki ga zeliščni doktor ni zmo-gel več obvladovati, se je v osemdesetih letih odločil, da bo napisal prvo zeliščar-sko knjigo. Mohorjeva družba v Celju je leta 1984 natisnila Ašičevo Pomoč iz domače lekarne, ki je do sedaj doživela več po-natisov. Pridružili sta se ji še dve in sicer Pomoč iz doma-če lekarne II. (1987) ter Pri-ročnik za nabiranje zdravil-nih rastlin (1989). Mnogi, ki so obiskali pet-inosemdesetletnega patra, so se spraševali, v čem je bi-stvo in moč tega človeka, da s takim elanom pomaga lju-dem. Pater Ašič običajno od-govori: »Zelo bi vam vsem priporočal, kar sam delam. in sicer skromno življenje je najbolj zdravo življenje. Moji sobrati lahko potrdijo, da jaz že 20 let ne večerjam. Obilna večerja je od zla. Glavna skrb našega zdravja je, da mi svoj organizem čistimo. Za to stvar pa je najboljše pitje čajev. Organska snov v čaju je najboljša zaveznica našega organizma. In ko najde čaj v našetn organizmu kakšne tujke, nepridiprave ali vsi-ljivce, jih lepo ven izžene. Pomagajte si s piijem čajne mešanice iz koprive, rmana, regrata pa tropotca.« Danes p. Simon sicer ne more sprejemati pacientov, saj je jesen življenja potrkala tudi na njegove duri. Ko se v trenutkih življenj-ske minljivosti zazre v nara-vo, se na njegovem obrazu izrazi značilen nasmeh. S svojim že po naravi vedrim značajem in pridobljeno živ-ljenjsko modrostjo človeku pomaga, čeprav je včasih za oba spoznanje bridko: ni ro-že na vrti, ki bi obvarovala smrti. fr. BAZILIJ