o Imi Leto VI - Štev. 8 (128) UREDNIŠTVO in UPRAVA Čedad - Via B. De Rubeis 20 Tel. (0432) 71190 Poštni predal Čedad štev. 92 Casella postale Cividale n. 92 ČEDAD, 15.-30. aprila 1979 Autorizz. Tribun, di Trieste n. 450 Izdaja ZTT Tiskarna R. Liberale - Čedad Izhaja vsakih 15 dni Posamezna številka 300 lir NAROČNINA: Letna 5.000 lir Za inozemstvo: 6.000 lir Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 Odgovorni urednik: Izidor Predan Quindicinale Za SFRJ 120 ND - Žiro račun 50101-603-45361 » ADIT « DZS, 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 - Telefon 22 207 Sped. in abb. post. II gr./70 Poštnina plačana v gotovini OGLASI: mm/st + IVA 14% trgovski 100, legalni 200 finančno-upravni 150, osmrtnice In zahvale 100, mali oglasi 50 beseda OBČNI ZBOR SKGZ MOGOČEN DOKAZ ENOTNOSTI SLOVENCEV V ITALIJI Ob množični prisotnosti nikom zagotoviti polne pravi-Slovencev in demokratičnih ce na celotnem narodnostno predstavnikov izvoljenih u- mešanem ozemlju. Za pravice prav in strank je bil v nede- Slovencev v Italiji, za napre-Ijo, 8. aprila v Kulturnem do- dek in ustvarjalno sožitje, «to mu v Trstu, 12. občni zbor Slo- je bilo geslo občnega zbora, venske kulturno-gospodarske ki je še enkrat s svojo mogoč-zveze. «Slovenski narodnost- nostjo izpričal neomajno vo-ni skupnosti in njenin pripad- Ijo naših ljudi, da se borijo za Dokument o pravicah slovenske manjšine Močan potres v Crni gori Na velikonočno nedeljo je katastrofalni potres porušil kraje v južni Črni gori in popolnoma opustošil črnogorsko obalo, v trenutku ko pišemo ni še mogoče oceniti razsežnost tragedije, ki je prizadela Jugoslavijo. Tiskovne vesti govorijo približno o 200 človeških žrtev, nad 600 ljudi pa je bilo huje ali lažje ranjenih. Materialna škoda je ogromna in je še niso zmogli niti približno oceniti, posebno oškodovana so praktično vsa naselja od Boke kotorske pa do meje z Albanijo in velika večina turističnih objektov. Mi že danes vemo, da ljudje v Črnogorskem Primorju ne bodo ostali sami, kot niso bili sami oni v Skopju, Banjaluki, v Furlaniji, Beneški Sloveniji in Reziji. Z njimi so vsi narodi in ljudje Jugoslavije, ki jih druži bratska enotnost, z njimi je mednarodna človeška solidarnost in z njimi smo tudi mi, slovenski in italijanski prebivalci naše dežele, v prvi vrsti Furlani in Benečani, mejaši z državo in narodi, katerim dolgujemo hvaležnost za vse, kar so storili za nas ob tragediji pred tremi leti. Dokument o pravicah slovenske narodnostne skupnosti v Italiji je stališče Slovenske kulturno-gospodarske zveze v zvezi z vsebino, ki bi jo moral imeti zakon o globalni zaščiti. Že pred 8 leti je SKGZ predložila v razpravo javnosti svoj dokument, v katerem je nakazala kot najboljšo rešitev ustavni zakon oziroma spremembo posebnega statuta Furlanije - Julijske krajine, ki naj bi vseboval natančne določbe o ureditvi slovenskega položaja. Ker so demokratične sile prišle do spoznanja, da bi bila takšna pot predolga in so se usmerili k viziji o reševanju slovenskih vprašanj na podlagi rednega vsedržavnega zakona, se je tudi SKGZ pridružila njihovi akciji, čeprav je še vedno mnenja, da bi se morale slovenske zadeve 'urediti podobno kot za francosko, nemško in ladinsko skupnost. Takšna rešitev bo prej ali slej morala priti v poštev. V sedanjem trenutku pa s svojim dokumentom opozarja SKGZ na načela, ki jih bo morala italijanska država spoštovati pri ureditvi vprašanj jezika (Slovenci morajo dobiti jamstvo, da lahko ob vseh prilikah uporabljajo svoj jezik in da se temu primerno tudi uredijo javne uprave); šole (slovenska šola mora biti avtonomna), kulture (omogočiti njen razvoj), prostora in gospodarstva (pritegniti k odločitvam in namembnosti slovensko narodnostno skupnost), založništva in množičnega obveščanja, športa in rekreacije, povezave z matičnim narodom, posebnega političnega predstavništva v parlamentu, deželnem zboru in pokrajinskih svetih, kaznovanja prestopkov proti obstoju in razvoju slovenske narodnostne skupnosti, priimkov in imen, odškodnine za lastnino, ki je bila odvzeta za časa fašizma, i.pd. SKGZ predlaga v svojem dokumentu, da parlament proglasi za narodno mešano področje 21 občin v videmski, 8 v goriški in vseh 6 v tržaški pokrajini. celovito priznanje pravic, ki nam po ustavi in mednarodnih dogovorih pripadajo. V tem smislu je občni zbor SKGZ predstavljal priložnost neposrednega soočanja z zastopniki demokratičnih strank ter družbenopolitičnimi organizacijami večinskega naroda in še enkrat dokazal solidarnost in veliko razumevanje do naših problemov s strani matične domovine. Ob koncu občnega zbora so delegati soglasno potrdili «Dokument SKGZ o pravicah naše narodnostne skupnosti» in torej nedeljivost zaščite, ki jo zahtevamo enotno vsi Slovenci na Tržaškem, Goriškem v Beneški Sloveniji, Reziji in Kanalski dolini. «Koroški Slovenci zahtevamo narodno in socialno enakopravnost» to je glavna misel, ki je izšla iz občnega zbora Zveze slovenskih organizacij, ki je bil pred kratkim v Celovcu. Glavna poročila sta podala predsednik ZSO Zvvit-ter in tajnik Wieser, občnega zbora pa se je udeležilo 140 Dopoldanski del občnega zbora je obsegal poročilo predsednika Borisa Raceta ki je podal izčrpen dokaz boja slovenske narodnostne skupnosti v Italiji za priznavanje in uzakonitev njenih pravic. Govornik je podčrtal podporo, ki jo naše zahteve uživajo pri naprednih strankah, pa tudi žolčen odpor nacionalističnih in fašističnih sil in to posebno v Trstu in v Benečiji. Zatem je Karel šiškovič orisal politični dokument z zahtevami glede vsebine globalne zaščite, ki so ga prisotni sprejeli s soglasnim aplavzom. Po pozdravih demokratičnih sil, prijateljskih organizacij in gostov iz matične domovine, je bila na vrsti zelo živahna raz- delegatov s celotnega dvojezičnega ozemlja in gostje iz matične domovine. Skupščine se je udeležila tudi delegacija SKGZ iz Italije. Občni zbor ZSO je izzvenel kot mogočna manifestacija, ki je še enkrat potrdila zahtevo in voljo Slovencev onstran Karavank, da se enakopravno vključijo v življenje države v kateri prebivajo, seveda ob popolnem nacionalnem in socialnem priznanju. Občni zbor je tudi podal nekatere smernice z.a bodoče delovanje organizacije: slovenska manjšina v Avstriji bo morala biti skrajno aktivna, vedno prisotna in tudi dosledno samokritična za rast in enakopravnost slovenskega človeka na avstrijskih tleh. prava v katero so posegli mnogi prisotni. Delegati so nato odobrili besedilo brzojavke predsedniku republike Per-tiniju, nato pa so sledile volitve novega glavnega odbora SKGZ v katerem so prisotni tudi številni predstavniki Slovencev iz videmske pokrajine. Veliko zanimanje so za občni zbor SKGZ pokazali največji italijanski in jugoslovanski časopisi, ki so objektivno poročali o naših razmerah in tako seznanili širšo javnost o naših stališčih in zahtevah. POMAGAJMO ČRNI GORI Mi, ki smo doživeli katastrofo in ki vemo, kaj pomeni trpljenje mi, ki smo bili deležni solidarnosti in bratske pomoči iz Jugoslavije, pomagajmo Črni gori, ki je bila tako hudo prizadeta od potresa. Ljudje dobrega srca! Pošljite vašo denarno pomoč na naš tekoči račun: Štev. 4415 Banca Cattolica di Cividale. AIUTIAMO IL MONTENEGRO Noi che abbiamo vissuto la catastrofe e che conosciamo la sofferenza, noi che abbiamo avuto la solidarietà e l’aiuto fraterno della Jugoslavia, aiutiamo il Montenegro, così duramente colpito dal recente terremoto. Gli aiuti in denaro potete inviare al nostro conto corrente n. 4415 presso la Banca Cattolica di Cividale. Novi Matajur prispeva s 300.000 lir II Novi Matajur apre la sotto-scrizione con 300.000 lire Zanimiv sestanek o deželnem razvoju V sejni dvorani doma za onemogle v Spetru Slovenov so na pobudo gorske skupnosti Nadiških dolin priredili srečanje na temo: «Smernice za pripravo razvojnega in e-konomskega deželnega načrta za obdobje 1972-82. «Poročala sta predsednik deželnega odbora Comelli in deželni odbornik Specogna. Zanimivega srečanja pa se je udeležilo veliko število županov in občinskih upraviteljev Nadiških dolin. Oba govornika sta poudarila potrebo, da je treba čim-prej premostiti neravnovesje med Nadiškimi dolinami in drugimi območji naše dežele in zagotoviti temu ozemlju vlogo subjekta v okviru dežele, ki predstavlja most med obema obmejnima območjema. Razširitev ugodnosti o-simskega sporazuma tudi na naše kraje morata zagotoviti tudi globalni razvoj, ki naj prepreči ponovno odtujenost (Nadai)evanje na 2. strani) BRZOJAVKA PERTINIJU Slovenci iz dežele Furlanije-Julijske krajine zbrani na 12. občnem zboru Slovenske kulturno-gospodarske zveze v Trstu Vam izrekajo zaupanje da boste v smislu duha, členov 3 in 6 ustave in Vaših zagotovil enotni slovenski delegaciji vplivali na politične sile ki zavirajo ureditev pravic in enakopravnosti slovenske narodne skupnosti v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Prosimo Vas, da to uredite v duhu idealov miru, prijateljstva in sporazumevanja med ljudmi in narodi, v duhu novega prijateljstva med Italijo in Jugoslavijo. OBČNI ZBOR ZSO NA KOROŠKEM Delegati in gostje na dvanajstim rednem občnem zboru SKGZ v Trstu Pust v Ruoncu. Najstarejše maske z živo pisanimi trakovi, zvonci in lese' nimi kleščami La minoranza slovena nella provincia di Udine Pubblichiamo un passo della relazione introduttiva del presidente della SKGZ Boris Race dove tratta il problema degli Sloveni nella provincia di Udine. «Gli Sloveni della provincia di U-dine, nel respingere fermamente qualsiasi distinzione in tal senso nei loro confronti, come evidente tentativo di perpetuare la politica del loro isolamento e quindi della loro riduzione a fatto locale, ribadiscono per contro l'urgenza di provvedimenti riparatori alla degradazione culturale cui il gruppo è stato ridotto, proprio a causa del lungo perseguimento di tale politica». Così si afferma nella Carta dei diritti degli Sloveni della provincia di Udine, elaborata dalle associazioni culturali e dalle altre associazioni negli anni 1977 e 1978 e che la SKGZ — Unione culturale economica slovena ha fatto propria. Nelle parole sopra riportane sono sintetizzati lo spirito ed il contenuto della Carta. Gli Sloveni della provincia di Udine chiedono soprattutto di essere riconosciuti parte integrante del popolo sloveno e rifiutano la definizione di «qualcosa di speciale» che viene adoperata nei loro confronti e a favore della quale si dichiarano, contemporaneamente alla campagna antislovena in corso Zanimiv sestanek Nadaljevanje s 1. strani zaradi večje skrbi dežele do že razvitih območij. Poročilom je sledila živahna razprava v katero so posegli Cernoia (KD), Laurino \ Ì y H rr>i UN FALSO 'PROBLEMI I comunisti, con H complemento di altre ben frufividuato parti politiche e