^'Morski dnevnik k1 «čel izhajati v Trstu '3. maja 1945, njegov Pfedhodmk PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novem-bra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. ^Ptembra 1944 se je ti-skel v tiskarni «Doberdob» jf.Govcu pri Gorenji Trebu-'• od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 » tiskarni -*•-- vojskii «Slovenija» pod im pri Idnji, do 8. rnaia 1945 pa v osvoboje-Trstu, kjer je izšla za-bnia Številka. Bil je edini "Skani partizanski DNEV-v zasužnjeni Evropi. primorski M dnevnik ■j.. —! r.-'j :>• X' - v-3 o Q C O j—i :! : „j.. '71 — 'C5 •T: x :z — -er r> ir. O O 7j I> Ti i... •_ m cz i> ” o >2 n s; ■-o i-i C_ Crii— r-t rn k-: r-~ n — j> Cena 600 lir - Leto X-LI. št. 35 (12.067) Trst, sreda, 13. februarja 198 T= ro &- o o Ob obisku predsednika slovenskega IS v Furlaniji-Julijski kr Stvarni in plodni razgovori Šinigoj-Biasuui o vsestranskem sodelovanju Slovenije z deželo Prisrčno in poglobljeno srečanje na generalnem konzulatu SFRJ z enotno slovensko delegacijo — Na povabila predsedstva gelile vlade se je včeraj mudila v „ stu delegacija izvršnega sveta SR h|0ycnije, ki jo je vodil predsednik |,jl Sa,> Šinigoj. Glavni del srečanja je — namenjen pogovorom z deželnim . om> gostje iz Slovenije so se cali tudi s predsedstvom deželne-trj ?Veta> popoldne pa so si ogledali j aslco luko in devinski Zavod zdru-"cga sveta Jadranskega morja. '^Slitti in Šinigoj sta obravnavala no(>, Vrsto konkretnih vprašanj v od-„J'1 med deželama in med država-■ Veliko pozornost sta namenila ^|Ccstnim povezavam med našo de-0 in med Slovenijo, zlasti pa grad-i,e(.??sekov Vrtojba - Razdrto in Fer-Poh'?' Itazdrto- Slovenska stran je rit i tala, da imata ta projekta prio-Drua I>rC(! ostalimi povezavami, |.j| nsednik Biasutti pa je spet pouda-r0’ aa se bo Italija zavzela pri Ev-^Pski investicijski banki in pri EGS, Na ^Pccla uresničitev teh načrtov. Pogovorih je tekla beseda tudi o Nozaìu manjšin. NA 4. STRANI TRST — Predsednik izvršnega sveta Socialistične republike Slovenije Dušan Šinigoj je ob zaključku uradnega obiska pri deželni vladi Furia niji - Julijski krajini sinoči sprejel v prostorih generalnega konzulata SF RJ enotno slovensko delegacijo. Razgovor je bil sproščen in poglobljen in je obsegal vrsto konkretnih vprašanj, ki zanimajo slovensko narod- Pred novimi stavkami novinarjev RIM — Izvršni odbor sindikata časnikarjev je na včerajšnji seji pregledal potek pogodbenega spora, pri čemer so pogajanja še vedno onemogočena zaradi pre-judicielnega nasprotovanja združenja založnikov. Zato je odbor načrtoval koledar stavk v dnevnikih, tednikih, javnih in zasebnih televizijskih in radijskih postajah ter v tiskovnih agencijah. nostno skupnost v Italiji. Predsednik izvršnega sveta je tako obravnaval razna vprašanja gospodarskega, znanstvenega in drugega sodelovanja, govoril je o injrastrultturah in drugih vprašanjih skupnega interesa na odprti meji. Tudi med včerajšnjimi razgovori na sedežu deželne vlade so bila vprašanja manjšin, slovenske v Italiji in italijanske v Jugoslaviji, v ospredju zanimanja, pri čemer so izhajali iz ugotovitve, da reševanje položaja manjšin, zagotovitev njenega vsestranskega razvoja, priznanje jezikovnih, kulturnih in drugih pravic utrjujejo dobrososedske odnose, prijateljstvo in sodelovanje do take mere, da jih v prihodnosti nič več ne more porušiti. Sedaj je skrajni čas, da se dokončno reši položaj Slovencev v Italiji in je čas, da se sprejme globalni zaščitni zakon za Slovence v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Enotna slovenska delegacija je prav tako orisala nastali položaj, obravnavala napoved sestave vladnega zakonskega osnutka in razne pobude, ki jih v tej žvezi namerava sprejeti. V razpravo so posegli skoro vsi prisotni člani enotne delegacije, ki so se zahvalili predsedniku slovenske vlade Šinigoju za izkazano pozornost in za prizadevanje slovenskega izvršnega sveta, da se v korist slovenske narodnostne skupnosti rešijo vsa od- prta vprašanja. V razpravo je še posegel jugoslovanski generalni konzul v Trstu Drago Mirosič, kot gostitelj, prisotna pa sta bila tudi podpredsednik izvršnega sveta Bohorič in predsednik odbora za mednarodno sodelovanje Marko Kosin. Na sestanku zunanjih ministrov deseterice pod predsedstvom Andreottija Ù ržene EGS podpirajo pogajanja ZDA-SZ toda terjajo večjo vlogo v teh naporih BOJAN BREZIGAR — Skorajšnja obnovitev sovjetsko - ame- Pia ” razorožitvenih pogajanj je bila osrednja te-žav y?erajšnjega srečanja zunanjih ' ministrov dr- i\, Evropske gospodarske skupnosti, prve urad-Seli za nakup nafte, 'Zv,Hl()v *n nekaterih drugih pro- ko je že lanska ma-ìr j, lna izmenjava med Italijo t)rtS(,?r>s*avi.io dosegla 8-odstotni odobr*6*1 v korist slednje, je v Zbon,.enem načrtu Gospodarske Pre^v-j6 SFRJ za tekoče leto 40 >v..l1..en Presežek v znesku kar uijonov dolarjev. Po aretaciji Longanesija MILAN — Aretacija častnikarja milanskega dnevnika »II Giornale« Paola Longanesija pod obtožbo »osebnega podpiranja« mafijcev in objave preiskovalnih tajnosti je dvignila precej prahu. Longanesi je namreč v svojem ponedeljkovem članku napovedoval skorajšnjo aretacijo raznih sodnikov, policijskih funkcionarjev in podjetnikov, ki so jih izsledili po pri-, čevanjih mafijskega kolovodje Angela Epaminonde. Vest je bila v milanski sodni palači že prava javna tajnost, da je skušalo sodstvo vplivati na časopisje, Longanesi pa se ni uklonil tem nasvetom. Nič čudnega torej, da je sodna pobuda sprožila ne samo ostre reakcije v vseh časnikarskih zbornicah, za Longanesija so se zavzeli tudi politiki, ki očitajo sodstvu, naj najprej pometa pred lastnim pragom, saj je do bega vesti prišlo v sodni palači in ne v uredništvih. Na današnjem vrhu večine: obramba lire referendum in vrsta »volilnih« ukrepov RIM — Predsednik vlade Craxi je sklical za danes popoldno nujni »super vrh« gospodarskih ministrov (in Andreottija), da bi izdelali terapijo za obrambo lire pred nezadržnim vzponom dolarja in hkrati pred skokovitim naraščanjem trgovinskega primanjkljaja. Prišlo je namreč do izrednega prevrednotenja lire v razmerju z vsemi drugimi evropskimi valutami, ki je spravilo v krizo italijanski izvoz v EGS. Ob vstopu v palačo Chigi, kjer je bil sestanek kabinetnega sveta, je včeraj republikanski voditelj Spadolini zelo zaskrbljeno izjavil, da »se pripravlja monetarna nevihta«. Na daljši rok vlada računa na znižanje plač in rast produktivnosti, toda za sedaj se zdi edina rešitev razvrednotenje lire. Kabinetni svet je včeraj razpravljal o več vprašanjih: izrednem ukrepu za pokojnine, tržišču dela, stanovanjski politiki. Vsa ta vprašanja bodo v osredju razprave na današnjem drugem sestanku na vrhu med tajniki strank in načelniki parlamentarnih skupin večine, na katerem bodo skušali doseči sporazum vsaj o »preferencialni stezi« za predvidene nujne ukrepe. Na dnevnem redu bodo tudi vprašanja lakote v svetu, odpusta za črne gradnje, pokojnin in druga, po neuspehu, ki so ga v bi- stvu zabeležili pretekli teden. Craxi je zagotovil, da se bodo skušali dogovoriti o postopkih in rokih, ne da bi popuščali pred »volilnimi skominami«. Stranke koalicije so pa medtem opredelile na raznih skupščinah teme razprave na vrhu, predvsem z gledišča volilne kampanje. Pokojnine, zaposlovanje, Jug, zlasti pa referendum o draginjski dokladi, »plavajoča mina«, ki kvari spanje strank večine, pa tudi opozicije. Socialdemokratski tajnik Longo je na primer rezko zahteval tri dekrete: za mladino, za upokojence ter za podpore trgovini, turizmu in obrti, s čimer bi rad na državne stroške finansiral volilno kampanjo PSDI. Hkrati pa bo danes v poslanski zbornici razprava in verjetno tudi dokončno glasovanje o zakonskem odloku republikanskega ministra Visentinija, ki vsebuje u-krepe proti davčnim utajam neodvisnih delavcev, to je trgovcev, obrtnikov in tako imenovanih svobodnih poklicev. Včeraj je že bila precej medla splošna razprava o celotnem ukrepu, danes pa bodo dejansko odpadli posegi na posamezne člene, saj je vlada ponovno postavila vprašanje zaupnice, da onemogoči obstrukcijo MSI, R. G. V Beogradu pogovori o Cipru BEOGRAD — Predsednika Dju-ranović in Kiprianu sta se včeraj v Palači federacije pogovarjala o odnosih med Ciprom in Jugoslavijo. V dveumem pogovora je Veselin Djuranovič ponovno izrazil podporo Jugoslavije pravični rešitvi ciprskega problema na temelju listine Združenih narodov in dragih mednarodnih dokumentov. Ko sta rešetala mednarodne probleme, sta ugotovila, da so pogledi na večino le-teh i-dentični ali vsaj zelo podobni. V zvezi s ciprskim vprašanjem je ■ Kiprianu izrazil pripravljenost za nadaljevanje dialoga s posredovanjem generalnega sekretarja ZN brez kakršnihkoli pogojev. Želi si celovite, nikakor pa kakšne delne rešitve problema. Jugoslovanska stran je ob tej priložnosti pozdravila pobudo generalnega sekretarja Združenih narodov. V Avstriji se polemika okrog izpuščenega vojnega zločinca še ni polegla Koroški svobodnjak Haider hvali Rederja in se jezi nad opravičevanjem ministra Oster protest koroške socialistične mladine DUNAJ — Avstrijski obrambni minister Fried-helm Frischenschlager se je v intervjuju, ki ga je bil v nedeljo dal izraelskemu dnevniku »Jediot Aharonot« opravičil izraelskemu ljudstvu za dejanje, ki ga je b,il zagrešil ob prevzemu nacista Walterja Rederja 24. januarja. Storil bo vse, da bo »napako popravil«, je dejal in SS-sturmbann-fuehrerja označil za »vojnega zločinca«. Čeprav je bilo pravzaprav pričakovati, da se bo po tem spravil nanj njegov partijski »kolega«, koroški predsednik FPo Joerg Haider, sta vendarle Avstrija in Koroška osupnili. Haider, ki je takoj zahtevali izredni sestanek predsedstva FPO na Dunaju, kjer naj se razčisti, zakaj se je Frischenschlager šel Židom opravičevat, je v intervjuju za drugi televizijski dnevnik nanizal približno tele stavke: ....»Walter Reder ni noben vojni zločinec, ampak vojni ujetnik«... »Tisto, kar je storila njegova enota v Marzabottu je bilo pač vojaško deja- nje«... »v katerem so itak samo uničili eno komunistično partizansko enoto«... »Kaj takšnega bi se lahko zgodilo vsakemu izmed naših očetov«. Kaj lahko po štiridesetih letih zmagoslavnega antifašističnega boja k temu rečemo? Da je edini dobri partizan, mrtvi partizan? Da so vsi, ki so se po Evropi zoperstavili nacističnemu pohlepu in krvoločnemu izničevanju, Židje in podobni »Čuši« drugorazredni ljudje? In da je Haider s svojimi neonacističnimi pajdaši še vedno čista arijska »nadrasa«? »Ko bi bil jaz član koroške svobodnjaške stranke,« je včeraj svoj komentar zapisal Walter Pri-mosch v socialistični ’Kaertner Tageszeitung’, »bi zahteval vsaj dvoje odstopov: Joergovega in Friedhelmovega.« Koroška socialistična mladina je v posebni resoluciji zahtevala takojšnje slovo od Haiderja v deželni vladi. Dunajski kardinal dr. Franz Koenig je včeraj odposlal pismo na naslov bolonjskega nadškofa, v katerem izraža o- gorčenje avstrijskih katobkov nad početjem Wa'" terja Rederja v Marzabottu. Frischenschlager P v opoldanskem radijskem intervjuju izjavil, da se jasno distancira od nacističnih zločinov druge sv®-tovne vojne. Pričakovati je, da mu bo Haider ponovno skO' čil v hrbet. Paziti bo moral v bodoče le pri f01' mulacijah o »naših očetih«. Kajti nekaj jih je re= v nacionalsocialističnem lagerju, veliko pa tud onkraj brega. Posebej še, naj pazi pri podobnih izjavah, ker je toliko in toliko očetov obležalo P° grobiščih, ki jih je kopal po Evropi Hitler s sW jimi oboroženimi enotami SS in z SS-sturmbanF fuehrerji pri izpolnjevanju »vojaških aktov«. K" ti njihovi sinovi in hčere razmišljajo čisto drug* če. Predvsem se natanko zavedajo, da so se uj>' hovi očetje proti Hitlerjevim Reder jem borili a0-ma. In za svojo domačo zemljo. BARBARA GORIČAR Černenka pa ni bilo Po polaganju venca na grob neznanega vojaka in po sprejetju protokola o periodičnih grško - sovjetskih posvetovanjih in s podpisom pomembnih gospodarskih sporazumov se je včeraj končal uradni del obiska grškega premiera Pa-pandrea v SZ, ki pa se ni sestal s Konstantinom Černenkom, kar je dalo novega zagona govoricam o Černenkovi bolezni (Telefoto AP) Jugoslavija soglaša z obsodbo Izraela zaradi Palestincev ŽENEVA — Jugoslovanska delegacija na zasedanju komisije za človekove pravice se je pridružila obsodbam Izraela, izrečenim v omenjenem forumu zaradi sistematičnega in dolgoletnega kršenja pravic palestinskega prebivalstva na okupiranem ozemlju. Jugoslovansko stališče je na sestanku posredoval vodja delegacije Ivan Toševski, ki je Izrael pozval, Ugoden razvoj BEOGRAD — Zvezni sekretar za zunanjo trgovino Miljenko Bojanič je tujim in domačim novinarjem včeraj razložil lanskoletne rezultate v jugoslovanski zunanji trgovini. Suficit tekoče plačilne bilance je lani dosegel 750 milijonov dolarjev, v trgovini z deželami s konvertibilnim o-bračunavanjem pa 860 milijonov dolarjev — brez povečanja konvertibilnih dolgov. Narasle so tudi devizne rezerve in sicer za 536 milijonov dolarjev. Te rezultate je Jugoslavija naj se končno že znebi preganjavice, češ da je v nevarnosti in da ga obkoljujejo sovražniki, ter naj se odpove politiki okupiranja in priključevanja arabskih ozemelj. »Zahtevamo, da palestinskemu narodu omogočijo uresničitev legitimne pravice do samoopre-delitve in oblikovanja lastne države, kar je bilo pred leti omogočeno tudi židovskemu ljudstvu«, je dejal Toševski. (dd) izmenjav SFRJ po Bojaničevih besedah dosegla z izvozom, ki je bil za 6 odstotkov večji kot leto poprej ter je dosegel 10 milijard 254 milijonov dolarjev. Sekretar je odgovorjal tudi na številna vprašanja, ki so se nanašala predvsem na nedavno odločitev ustavnega sodišča, oziroma devizni sistem v Jugoslaviji. Napovedal je verjetno ukinitev deviznih računov delovnih organizacij, ponovno pa poudaril, da bodo računi državljanov še naprej nedotakljivi, (dd) Castro o odnosih Kuba - ZDA HAVANA — Kubanski predsednik Fidel Castro je te dni govoril o odnosih z ZDA v pogovoru, ki ga je imel za ameriško tele^ vizijsko mrežo PBS. Kuba si želi izboljšanja odnosov s svojo veliko sosedo, je dejal Castro, vendar tako izboljšanje ne sme iti na račun odnosov s Sovjetsko zvezo. Castrov intervju je v bistvu odgovor na izjave glasnika Bele hiše Larryja Speaksa, ki je dejal, da so tesni odnosi med Havano in Moskvo glavna ovira za izboljšanje odnosov med Kubo in ZDA. Castro sedaj pravi, da Washington obtožuje Kubo, čes da izvaža revolucijo v latinskoameriške države in da tam podpira napredne režime. Je že res, da podpiramo napredne režime, revolucije pa ni mogoče izvažati, saj gre za posledice notranjih pogojev v posameznih državah- I V ZDA se je začela razprava o izročitvi Jugoslaviji Srhljiva dokumentacija o zločinih ustaškega kolovodje Artukoviča LOS ANGELES — Z razpravo o nekaterih bistvenih vprašanjih postopka se je prod zveznim sodiščem v Los Angelesu začelo sojenje v zvezi z izročitvijo ustaškega vojnega zločinca Andrija Artukoviča Jugoslaviji. Zagovorniki Artukoviča so poskušali prepričati sodnika Browna, da je ta proces zoper njihovega varovanca neutemeljen, zato ga je treba ustaviti, Artukoviča pa izpustiti. Kakor je znano, je zločinec od 14. novembra lani v zaporu. Sodnik je zahtevo zavrnil kot neutemeljeno in med drugim izhajal od tega, da vprašanje izročitve Artukoviča, s čimer so zavlačevali dolgo vrsto let, v bistvu nikoli ni bilo črtano z dnevnega reda. Odvetniki so nastopih tudi s tezo, ki zveni skoraj kot nesmisel: da Jugoslavija zdaj menda ni zahtevala postopka za izročitev Artukoviča, temveč da so jo k temu spodbudili organi ameriškega pravosodja in s tem prekršili svoja pooblastila, menda pa tudi domače predpise. Tožilec je zavrnil takšne obtožbe kot neutemeljene, saj Jugoslavija že 35 let zahteva in čaka na izročitev Artukoviča. Ker razprava o teh vprašanjih postopka včeraj ni bila končana, se bo nadaljevala jutri, nakar se bo začelo zasliševanje Artukoviča samega. Zdaj je v jetniški bolnišnici v Los Angelesu. Pomočnik ameriškega zveznega tožilca David Nimmer je včeraj novinarje obvestil o dokumentih, ki jih je sodišče zbralo o Artukovičevih zločinih v Jugoslaviji. Šlo je za preganjanje in ubijanje Srbov, Židov in Ciganov, kot tudi Hrvatov, ki so se zoperstavih vladi NDH, kar se je vse dogajalo po nalogih tega zločinca. »Cele družino so z zvezanimi rokami metali v jame, v krematorij v taborišču Jasenovac so tlačili žive ljudi. Množice so vodili v cerkve na prekrstitve, tam pa so jih klali z noži, nosečnicam trgali nerojene otroke iz trebuhov, krvniki so pili kri z odprtih vratov žrtev, skrunih so živa in mrtva telesa, otroke so nabadali na bajonete ter posiljevali deklice v šolah pred očmi njihovih mater. Uvedli so nove metode mučenja — zakopavanje živih ljudi,« je med drugim zapisano v grozljivih dokumentih, ki so pretresli ameriške novinarje, vajene srhljivih štorij. (dd) Vietnam nadaljuje ofenzivo Vietnamske okupacijske sile nadaljujejo ofenzivo proti silam Demokrat*jL, Kampučije, da se še veča dotok kampučijskih beguncev na tajsko (Telefoto Ar/ MOSKVA — Preplah je prišel že lansko poletje, sedaj pa je skoraj gotovo, da bodo morala nekatera sovjetska podjetja, ki proizvajajo blago široke potrošnje, zaustaviti svojo proizvodnjo. Njihova skladišča so namreč polna neprodanih izdelkov, povpraševanje po trgovinah pa tudi ne kaže, da se bodo razmere kmalu spremenile. Kaj storiti? Planerji in direktorji po tovarnah, kjer se je zataknilo s prodajo, že nekaj mesecev obupano vijejo z rokami, uradniki po ministrstvih pa zgroženo ugotavljajo, da je to »povsem nov pojav v sovjetskem gospodarstvu«. Do sedaj so bili namreč navajeni, da so ljudje brez pomislekov kupovali vse, kar jim je prišlo pod roko, naenkrat pa se je ta nakupovalna mrzlica ustavila. Tako se po skladiščih kopičijo viški najrazličnejših tekstilnih izdelkov, trikotaže in celo volnenega blaga, že nekaj časa se ne prodaja več porcelanasta posoda in kristalni izdelki. Končalo se je obdobje brezskrbnega prodajanja Okusi sovjetskih kupcev zahtevnejši Skladišča polna neprodanega blaga dovolj je vseh vrst ročnih ur (ne pa budilk), v prodajo ne gredo več niti nekateri elektrotehnični proizvodi (televizorji in hladilnik), veliko preveč pa je tudi nakita in drugih okrasnih izdelkov. Ekonomisti so že pred meseci ugotovili, da se zaradi zalog v gospodarstvu dela velika škoda in da bo vlada morala čimprej sprejeti nekatere nujne ukrepe, da se stanje rie bo še poslabšalo. Skrbi jih namreč počasnost, s katero se ministrstva prilaga- jajo na nov položaj, prav nič veliko upanja pa niso prinesle niti pocenitve, s katerimi je vlada poskušala sprazniti prenapolnjena trgovinska skladišča. Nič čudnega, če nekateri zaradi tega sedaj že povsem odkrito govorijo, da bo najbrž treba čimprej spreti: niti nekatere proizvodne programe, saj naj bi bila slaba kvaliteta in zastarelost mnogih izdelkov blaga za široko potrošnjo osnovni vzrok za zaustavitev njihove prodaje. V javnosti so se pojavile tudi o-stre kritike osrednjega vlanskega ko- miteja (GOSPLAN), češ da preveč papirnato usklajuje proizvodne potrebe lahke industrije, ki proizvajajo za tržišče, in pri tem sploh ne upošteva želje kupcev, ki so baje že siti, da drugi namesto njih odločajo, kakšne barve in kvaliteto trikotaže bodo nosili. Najbolj oster je bil namestnik ministra za komunikacije A. Kuzmic-kij, ki odgovarja za proizvodnjo televizorjev in radijskih sprejemnikov, saj je dejal, da ministrstva največkrat usklajujejo proizvodnje plane, ne da bi se pri tem kakorkoli posve- tovala s trgovci. . „o Podjetja, ki spadajo pod upravo, bodo sicer že v letosn\o-letu zamenjale nekaj proizvodnih P gramov, vendar pa po njegovem T1 nju še ni čas za optimizem, kajti P^, izvodne spremembe naj bi še ^^ raj potekale veliko prepočasi. } kljub temu bodo samo v letoštti letu vzeli iz proizvodnje več set modelov zastarelih tipov zor jev in radijskih aparatov, 1A" j# šali celo vrsto tekočih izdelkov ^ začeli izdelovati tudi povsem HI-FI aparature, vključno z televizijskimi sprejemniki (s V^oS ekranom). ^ Precej novosti obljubljajo 0. planerji v letošnjem letu tudi pa dročju bele tehnike, konfekciji’ hinjskih pripomočkov, dekorativna delkov in bižuterije. »Okus svojm ljudi se spreminja«, pravijo kXl1 moskovski ekonomisti. DANILO SLIVNI# E skupnosti Italijanov Priprave na programsko konferenco KOPER — v vseh krajevnih skup-^stih narodnostno mešanega teritori-v koprski občini so v polnem teku j. Prave na programsko volilno kon-skupnosti Italijanov. Po statu-S\avne družbenopolitične organiza-J® italijanske narodnostne skupnosti pPjtre*?a Preeri0P°litičnem okviru. Tako sta-Povzroča vse vidnejše težave. dosedanjih sestankih je bil na-si. 1° govor o potrebi, da bi sedež Dg l>nosti Italijanov iz koprske obči-Pa -^atal funkcionalnejši. Vsekakor sk 1® že bil določen datum program-konference, ki bo v torek 26. t.m. (E. Opassi) Nadaljevalo se bo zelo mrzlo vreme Nad našo deželo doteka še hladnejši val zraka Najnižjo temperaturo v F-JK so v prejšnji noči namerili na Nevejskem sedlu (na sliki) z —17 stopinjami Celzija VIDEM — Val mrzlega vremena, ki je ponovno zajel Furlanijo - Julijsko krajino in največ težav povzročil v tržaški pokrajini, se še ni ublažil. Ravno tako še ni povsem pojenjal močan veter, ki je tudi včeraj pihal nad videmsko in pordenonsko pokrajino; prispeval je seveda svoj delež, da so temperature ostale še zelo nizke. V vsej deželi je bilo včeraj jasno vreme in sijalo je sonce. Najnižjo temperaturo v noči med ponedeljkom in torkom so v F-JK zabeležili na Nevejskem sedlu, kjer je živo srebro padlo na — 17 stopinj pod ničlo. Tako mrzlega vremena se veselijo le turistični delavci, saj jim bo mrzlo vreme ohranilo smučarske proge v najboljšem stanju; v teh zadnjih dneh je namreč padlo tudi na teh višinah bolj malo snega. Sicer pa je bilo zelo mrzlo tudi v drugih goratih krajih dežele, kjer so ponoči namerili od —IG stopin (v Beli peči) do —10 stopinj (v Saurisu). Včeraj opoldne je bilo na Trbižu —7,2 stopinje, na Nevejskem sedlu —15 stopinj, v Forni di Sopra —2 stopinji, v Ravasclettu —10 stopinj, v Saurisu —6 stopinj, v Tolmeču —1 stopinja, v Vidmu pa —1,4 stopinje. Napovedi za Furlanijo - Julijsko krajino za naslednje dni niso najboljše. Iz srednje Evrope bo namreč nad našo deželo še dotekal mrzel zrak; vreme bo sicer jasno ali pa rahlo oblačno, temperatura zraka pa se bo še znižala že v teku današnjega dne. Konec leta se bo umetnik za stalno vrnil na Tolminsko, Razstava del kanadskega Slovenca Borisa Božiča v galeriji v Tolminu TOLMIN — Od 18. I. do 7. t.m. je v galeriji knjižnice Cirila Kosmača v Tolminu razstavljal tolminski rojak Boris Božič, ki živi v Kanadi. Umetnik je razstavo posvetil našemu iznajditelju Nikoli Tesli, katerega umetniško izdelan portret je postavil na začetku razstavljenih del. Vsi, ki vsaj približno poznamo velikanski prispevek, ki ga je dal Nikola Tesla človeštvu, smo prepričani, da njegovo delo še vedno ni dovolj priznano in cenjeno. Pri ogledovanju razstave, se je obiskovalec ustavljal ob delih: Sledovi sončnih žatkov. Luči na letališču, Misli čarobnega gozda. Pesmi vzhajajočemu soncu, Zvezdni prah, Umiranje lepote. Jesensko listje itd.' Izredno uspele so nekatere umetniške fotografije kot Nebotičnik z vetrnicami, Korci in še več drugih. Slišali smo, da se bo umetnik konec leta za stalno vrnil na Tolminsko, točno na Most na Soči, kjer je doma njegov oče. Vsa leta življenja v daljni in mrzli tujini so ga vabile naše tolminske ^gore. Njegov domačin, pisatelj Ivan Pregelj, ga verjetno vabi z besedami iz novele Otroci sonca: Tam je košček sveta, da mu ne vem imena dovolj lepega. P. A. Ogarev Meseca marca v Vidmu velika razstava o tržaški kulturi zadnjih tridesetih let VIDEM — V Vidmu so v teku priprave na veliko razstavo o tržaški kulturi v zadnjih tridesetih letih; pripravil jo bo Furlanski center plastičnih umetnosti, ki želi prikazati zgodovinski aspekt vizualnih, arhitekturnih, glasbenih in literarnih umetnosti, ki so nastale v Trstu od leta 1950 pa do današnjih dni. Razstavo bodo odprli meseca marca, je pa prva od vrste pobud, ki so namenjene štirim pokrajinam dežele Furlanije-Julijske krajine. Novo delo dramske skupine skupnosti Italijanov KOPER — Amaterska dramska skupina skupnosti Italijanov iz Kopra je v teh dneh zaključila vaje za uprizoritev farse »L’ultima prova« Giuseppa Ullmanna, s katero se bo kmalu predstavila najprej koprskemu občinstvu in z njo obiskala še druge istrske kraje in nato tudi Ferraro. Pri postavitvi te farse v beneškem narečju je dramski skupini pomagal tudi nekdanji igralec Italijanske drame z Reke Raniero Brumini. Igralci, ki v njej nastopajo, so v glavnem isti, ki se že vrsto let amatersko udejstvujejo na tem področju: Anita Vidmar, Claudio Geissa, Silvio in Silvana Stancich, Patrizia Tremul in Flavio Forlani. Delo je režiral Raniero Brumini, scenografijo pa pripravil Sergio Morosini. (E. O.) Zanimivo zasedanje na 20. razstavi AGRIEST v Vidmu Furlansko čebelarstvo se vse bolj uveljavlja — Med pobudami, ki jih je ''krnska velesejemska usta-str 3 V °kviru 20. razstave kmetijskih se h in Pridelkov (AGRIEST), ki 17 t V. Eidmu končala v nedeljo, 'P - je velik uspeh požela okrogla ^Url na *;emo: Čebele v gospodarstvu kraianiie, za katero je dal pobudo dani11' Konzorcij čebelarjev. Zase-'ddem f6 K udeležd tudi predsednik fifav ■ trgovinske zbornice Gianni na„la0’. je v pozdravu med drugim stvo S^’ kako je furlansko čebelar-hied prvimi v državi. Predsednik konzorcija Augusto Ariis je v svojem posegu podal celovit pregled zgodovine čebelarstva v Furlaniji, ki sega daleč nazaj: kot primer je navedel, da je furlansko agrarno združenje že novembra leta 1914 priredilo zasedanje na temo; Stanje čebelarstva in komercializacija proizvodov. V teh zadnjih desetletjih se je to čebelarstvo seveda razvilo in moderniziralo, tako v tehnikah pridelave kot v opremi. Predsednik konzorcija je tudi navedel najbolj pomembne podatke: v Furlaniji je tre- Demonstracija delavstva papirnice iz Ovara D ..TRST — Med razna podjetja v krizi v naši deželi je treba gotovo ^ ‘?teti tudi papirnico iz Ovara v videmski pokrajini. Podjetje zaposluje hko število prebivalcev iz ovarske občine, njegovo sedanje krizno pa zato postavlja velike življenjske probleme zainteresiranim, radi tega so včeraj skupno z delavstvom in sindikalnimi predstavniki j. :il1itestirali pred sedežem deželnega odborništva za industrijo v Trstu, s;r so bila v teku pogajanja za rešitev podjetja. Za pogajalsko mizo ti , *** predstavniki deželne uprave, dosedanji lastniki papirnice in J* *’ ki nameravajo ta obrat prevzeti. Sindikalne organizacije in pre-£ alstvo v bistvu zahtevajo, naj se zaključi postopek za odkup papirnice artovar^ naj se iZpiačajo še ne izplačane plače in naj papirnica čim-igv.j, obnovi produktivno dejavnost. Včerajšnje manifestacije so se ude- k. 111 tudi predstavniki tovarniških svetov drugih obratov iz Kamije, 80 s tem želeli izkazati solidarnost in podporo prizadetim. nutno 1.566 čebelarjev, ki razpolagajo s skupno 16.337 panji. Dietolog Luigi Pavan pa je s svoje strani govoril o zgodovini uporabe medu v prehranjevanju in dodal, kako je ta povezana s prazgodovino človeka. Podrobneje o čebelah in čebelarstvu je govoril docent entomologije na bolonjski univerzi Giorgio Celli, medtem ko je odbornik za kmetijstvo videmske pokrajine Nassivera govoril o raziskavah na področju čebelarstva, ki so bile narejena na pokrajinski ravni kot priprava za izdelavo deželnega zakona o čebelarskem področju. Odbornik Nassivera si je obenem zaželel, da bi prišlo do sodelovanja med videmsko univerzo, Konzorcijem čebelarjev in videmsko pokrajinsko upravo, ki bi lahko privedlo krajevno čebelarstvo na avantgardni položaj Na okrogli mizi je spregovoril tudi docent na videmski univerzi Angelo Giumani, za njim pa še deželni odbornik za kmetijstvo Antonini, ki je zagotovil razpoložljivost deželne u-prave za reševanje problemov v tem sektorju. Zanimivega zasedanja so se udeležili tudi predstavniki konzorcijev čebelarjev iz Trsta, Gorice in Pordenona, delegacije iz Ljubljane, Istre, Neumarkta (iz Štajerske) in Konzorcija čebelarjev iz Koroške. ENTE FIERA UDINE C3 ESPOSIZIONI 20. razstava kmetijskih strojev in pridelkov 9. -17. februar AGRIEST ZZ KMEČKIH IN OBRTNIH HRANILNIC IN POSOJILNIC v Lurlaniji - Julijski krajini TONE SVETINA Affecf nebom in peMom —— ______ 366_________ . blodnih sanjah je slišala glasove. »Mama, ma-šlg. ^'lp ie klical Karlo. Bil je na sivem konju. »Mama, tedni t2 rnerioj i11 nihče naju ne bo ujel.« Karlo, od-Komandant, ki je ubijal Nemce pred seboj, ki hbija j ;---- Kie ,ZclAjalce, njen rešenik... Jerici ° v temo, ki jo hoče zaliti kot kalna voda! ltlad]cria ln Marija sta pri njej. Polagata ji mrzle ob-sti6g ® na čelo. »Dajte ji piti čaja, žejna je.« Zunaj je Želi Šimice pa gorijo in pokajo kot razsušena zemlja. P°vSQdVode. ves planet je razpokan, povsod je puščava, rane .^Praznina, samota in žeja... Kako so blede he, njJeiph sln°v... Izmila jih je s poljubi. Njen Fra-U. — to je Bečanova kri, ki ne prizna smr- §edija ?°S. kako sta se branila! Kakšna božanska tra-*2rtiVa,nila^^na sreča je pasti v boju in ne zamreti kot a rastlina, sam in zapuščen na robu sveta... blod^j3 bo je pogubilo upanje, ne bo je odrešil obup. Kil pr Pe bo dala odgovora na nobeno vprašanje. Slej ?bomi bo treba oditi na dolgo pot in vzeti s seboj ■ Marija CIUrni očmi R se je pogreznila y mrak z velikimi očmi. Raztrgala je verige, s katerimi so jo zvezali. Če je vzdržala hči, bo vzdržala tudi mati. Ne bodo’ je vzeli grobarji v sovih haljah, ki pobirajo kužne! Če sta vzdržala Jože in Pavle ter iz otrok postala moža, bosta znala obstati. Če sta Verica in Janezek o-stala živa in se tudi že upirata, bodo vsi želeli. Saj smrti ni... ali je smrt? Ali ni smrt le pretakanje energij v novo rojstvo? Saj se tudi Tone ni izgubil v daljnih krajih. Njemu bo dal oče domačijo, ker je imel od vseh najraje zemljo, živali in hišo in ker je bil najbolj priden. Ona, Bečanka, se ne bo najbrž nikoli vrnila. Kdo ve, katera in kakšna ženska bo gospodarila na Bečanovini, na njivah in travnikih sončnega brda. Bo to zemljo ljubila tako kot ona? »Morda pa se bom vrnila in znala vse to, kar smo imeli, še bolj ceniti. Ali pa me bodo pozabili, kot da me nikoli ni bilo?« Misli so se ji vrtinčile kot burja vrtinči prah in ga nasipa v oči, da skelijo. Dokler bo sopla, se ne bo vdala. Ne bo prosila boga, naj ji priskoči na pomoč. Če se ne usmili milijonov, ki so postali pepel v tem nesrečnem kraju, se tudi nje ne bo. V tišini pepela so sanje vedno sive. Izgubljena mračina se je pretakala iz blodnje v blodnjo. Šla je skozi ogenj in skozi led. K zvezdam in soncu, da bi se srečala s tistimi, ki jih je imela rada. Povsod okoli nje so njihove stopinje, njihovi bosi koraki in roke, ki se ji stezajo v pomoč, da bi jo potegnile iz globin oceana. Živeti, živeti, živeti! Kako rada bi se vrnila po skritih poteh na podnožje bele gore, med žitna polja, med travnike in vinograde! Stala je na križišču časa in poljubljala solze in kaplje krvi svojih otrok, živeti v drugem času, drugačnem svetu, ne biti ujet na moril- skem planetu... Planila je med oblake in vabila otroke, naj bežijo z njo stran od sveta, ki je preklet, nor. Bežati v svetlobo, ki bo uničila vse, ki so se izneverili ljubezni in zasejali sovraštvo... O, kam se peljejo ljudje na mrtvih jadrnicah, ki jih bo prva plima raztreščila ob čereh?! Nikjer zatočišča za ljudi, ki hočejo dobro, ne zavetja za na smrt utrujene, nikjer obale, kjer bi se oprijela za rešilni kamen. Samo tolmuni vrelih črnih voda... Tožba na križ razpetih, ki jih nihče ne sliši... Kje je bog, da bi zajezil naraščanje vode? Smo ga častili premalo, da nas je zapustil, smo ga premalo ljubili, da bi se spomnil gorja tistih, ki jih je sam spočel po svoji podobi? O bog, slaba je tvoja podoba, ustvaril si pošast, ki se nikoli ne nasiti ubijanja... Potem se ji je zazdelo, da pada, pada, vse globlje v prepad, naježen z volčjimi zobmi. Skoznjo sekajo ploskve barv kot izbrušena stekla, razbita ogledala... Vsa krvavi... Vse žile so se odprle, lomijo se kosti, bolečina je večna ... Kazen za greh je večna ... Nikoli ni dvomila, nikoli obsojala svojih otrok, misli, da so jo pahnili na pot trpljenja in smrti, ni nikoli izrekla. Izrekli pa so jo drugi. Borila se je zanje in oni so se borili zanjo povsod in vedno. Razkropljeni po svetu, se ne bodo nikoli več zbrali med razbitinami... V padanju se je čas sesedel v pepel, čutila ga je v ustih, v srcu, v duši... droben pepel človeških kosti, ki so se sprijemale s koreninami bilk. Vse smo in nič nismo... Samo potovanje je in globina, ki se je ne boji... Na včerajšnjem srečanju Biasutti - Šinigoj Konkretne obveze za ureditev mednarodne avtocestne mreže Delegacija Furlanije - Julijske krajine (levo) in SR Slovenije med včerajšnjim pogovorom na sedežu deželnega odbora. Furlanija - Julijska krajina in SR Slovenija sta dosegli zelo visoko stopnjo prijateljstva in sodelovanja v okviru dobrososedskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo. Njuno sodelovanje, ki se bo v bodočnosti še razvilo in okrepilo, je lahko marsikomu za zgled tudi pri ustvarjanju pogojev za mir med narodi in med državami z različno politično in družbeno ureditvijo. Tako sta predsednik deželnega odbora Furlanije - Julijske krajine Biasutti in predsednik izvršnega sveta skupščine SR Slovenije Šinigoj ocenila včerajšnje pogovore na najvišji ravni med delegacijama vlad obeh dežel v sklopu že ustaljenih in periodičnih stikov med našo deželo in Slovenijo. Predsednika Šinigoja so na obisku v Trstu spremljali podpredsednik izvršnega sveta Janez Bohorič, predsednik republiškega komiteja za mednarodne odnose Marko Kosin in pomočnica predsednika tega komiteja Anica Čadež, poleg generalnega konzula SF RJ v Trstu Draga Mirošiča. V delegaciji vlade naše dežele pa so bili poleg Biasuttija še podpredsednik Zan-1'agnini, odbornik za finance Rinaldi, odbornik za kulturo Barnaba, odbornik za prevoze Di Benedetto, odbornik za delo Brancati ter odbornik za trgovino in turizem Vespasiano. Pogovori med obema delegacijama so bili zelo konkretni ter so se dotaknili vseh vprašanj sodelovanja med sosedoma, od čisto političnih do gospodarskih in kulturnih, velika pozornost pa je bila namenjena položaju in vsem še odprtim problemom narodnostnih manjšin, slovenske v Italiji in italijanske v Jugoslaviji. Biasutti je v svojem pozdravnem nagovoru pozitivno ocenil nedavni Craxijev obisk v Beogradu ter postavil v ospredje desetletnico podpisa osimskega sporazuma, ki je dokončno razrešil vprašanje meja in odprl novo obdobje prijateljstva in tvornega sodelovanja med državama. Ob tem je predsednik Furlanije - Julijske krajine pozdravil ukinitev pologa za prehod meje in izrazil priznanje voditeljem SR Slovenije, ki so se na jugoslovanski ravni zavzemali za politiko odprtih meja. S svoje strani pa je predsednik Šinigoj v uvodnem posegu podčrtal pomen sodelovanja med deželama, tako v obojestranskih odnosih kot tudi v okviru skupnosti Alpe-Adria in svoje gostitelje podrobno informiral o gospodar- skem in družbenem položaju v Sloveniji in v Jugoslaviji. Nato je stekel pogovor o konkretnih vprašanjih. Posebno pozornost sta delegaciji namenili cestnim povezavam in gradnji vzporednih infrastruktur, o katerih je govor v osimskih sporazumih. Biasutti je v tem sklopu podčrtal obvezo Italije, da v najkrajšem času uredi avtocestno mrežo z mejnima prehodoma pri Vrtojbi in pri Fernetičih ter hkrati napovedal, da bo Rim spet posegel pri Evropski investicijski banki in tudi pri Evropski gospodarski skupnosti s prošnjo, da podpreta gradnjo teh zelo važnih povezav med obema državama ter med zahodno in vzhodno Evropo. Slovenska stran je spet ponovila trdno voljo za izgradnjo cestnih povezav Vrtojba - Razdrto in Fernetiči - Razdrto, ki imata v tem trenutku absolutno prioriteto. Delegaciji sta zelo poglobili to vprašanje ter se domenili za nekatere stvarne korake. Beseda je tekla o celovitem avtocestnem projektu in o možnostih, da se ta avtocestna povezava, vsaj v prvi fazi, zgradi po etapah zlasti na tistih odsekih, kjer pride do največjih težav in zastojev v prometu. Veliko pozornost sta Biasutti in Šinigoj posvetila položaju narodnostnih manjšin vzdolž meje. Predsednik vlade Furlanije - Julijske krajine je u-godno ocenil nedavne avdicije senatne komisije za ustavna vprašanja v Trstu, Gorici in v Vidmu in tudi Cra- xijev sklep, da poveri ministru za dežele Vizziniju nalogo za sestavo vladnega osnutka za zaščito slovenske manjšine. Naša dežela od blizu spremlja to problematiko, je dejal Biasutti, in se na vseh ravneh zavzema za pravično in hitro rešitev tega vprašanja. Predsednik slovenske vlade je poudaril, da je položaj Slovencev v Italiji v matični domovini zelo občuten ter se je pri tem še enkrat zavzel za čimprejšnji sprejem takšnih zakonskih norm, ki bi manjšini zagotovile enako stopnjo zaščite in omogočile njen obstoj in razvoj, ne glede na to, ali živijo v tržaški, videmski ali goriški pokrajini. V nadaljevanju razgovorov je tekla še beseda o drugih pomembnih vprašanjih medsebojnega sodelovanja in o možnostih, ki jih nudi novi jugoslovanski zakon o tujih vlaganjih. Govor je bil o delovni skupnosti Alpe -Adria, o rezultatih jesenskega posveta o vodni poti Soča - Sava - Donava in še o sodelovanju na drugih področjih, kot so znanost, tehnologija in turizem. Delegacijo IS Slovenije je nato sprejel tudi predsednik deželnega sveta Manzon, ki sta ga spremljala podpredsednika Tonel in Gonano. Po slavnostnem kosilu pa si je predsednik Šinigoj s sodelavci ogledal tržaško pristanišče in devinski zavod Združenega sveta, ki se razvija v stičišče raznih narodov in svetovnih kultur. Tiskovna konferenca KPI TRŽAŠKI KOMUNISTI O PROBLEMATIKI IRI Na včerajšnji tiskovni konferenci je tržaška federacija KPI predstavila razčlenjeno stališče o gospodarskih razmerah v pokrajini in izrazila hudo zaskrbljenost za potek pogajanj o usodi podjetij z državno udeležbo v Julijski krajini. Stališče so oblikovali na ponedeljkovi seji vodstva federacije in je v odločnem nasprotju z neutemeljenim optimizmom krajevnih večinskih zavezništev med KD in LpT ter vsedržavnih in deželnih vladnih krogov, medtem ko je po besedah tajnika federacije Folija, v teku proces preproste deindustrializacije v manufakturnih sektorjih podjetij IRI, ki ga ne nadomešča nobena vidnejša pobuda za nov razvoj. »Trstu grozi, da bo moral plačati dramatično ceno gospodarski politiki rimske vlade,« je dejal Poli, ko je predstavnikom tiska osvetlil analizo tržaških komunistov, razdeljeno v tri poglavitne dele. Prvi del se kritično nanaša na aktualne razmere v podjetjih IRI, ki vse bolj izgubljajo svojo avtonomijo na področju načrtovanja tržišča, in informatike, medtem ko se sorazmerno krepi birokratski in kli-entelarni način njihovega upravljanja. Ob tem smo priče popolni odsotnosti proizvodnih in investicijskih izbir ter ukrepov za organizacijsko in strokovno prekvalifikacijo, ki bi edini lahko omogočili ugotoviti perspektive gospodarske sanacije podjetij. Tako pa so le ta že na poti, ki jih bo v doglednem času pripeljala k ukinjanju, kljub temu da bi jih bilo še mogoče rešiti in kompetitivno uveljaviti na notranjem in mednarodnem tržišču. Drugi del analize se ustavlja pri o-menjenem lahkomiselnem optimizmu političnih sil, tako tistih, ki tvorijo vladno zavezništvo, kot še posebno tržaških zavezništev z melonarji. Dokument KPI se ustavlja pri vsaki od posameznih postavk, kakor so izšle iz dosedanjih pogajanj z IRI in ki zadevajo ohranitev družbe Tržaški Lloyd, umestitev osrednjega sedeža Fincan-tieri - Cantieri navali italiani v Trstu, dodeljevanje naročil za ladjedelnice in Tovarno velikih motorjev, proizvodne probleme škedenjske železarne in zaposlitveni ter proizvodni razvoj informatike v Furlaniji - Julijski krajini. Njihova kritična razčlenitev dokazuje trhlost predpostavk, na katerih slonijo doslej sprejete obveze IRI in neutemeljenost nekaterih napihnjenih optimističnih stališč v tržaških upravnih krogih. V tretjem delu dokument KPI nja hude zaposlitvene probleme* ki s posledica politike krčenja proizvodi^1 potencialov podjetij IRI, pomanjkanj3 novih podjetniških pobud in neučink0" vite politike javnih vlaganj. Tajnik Poli je svoje poročilo zakii^ čil z ostro kritiko na račun politična1 odnosov v krajevnih javnih uprava*1’ šibkosti deželne uprave v odnosu “ rimske vlade in nenazadnje do log11* delitve oblasti in nacionalističnih 23 pr tosti, še danes močno značilnih ^ Trst. Tudi slednje se namreč rezk odražajo v krčenju potencialnih u10?. | nosti za tržaško gospodarstvo, z*aS na področju mednarodnega sodelov3 nja ob meji in celovitega vključevali ; gospodarske dejavnosti slovens** manjšine vanj. Med predlogi, ki ^ ključujejo dokument KPI, naj °®e!i mo nujnost odločilnejše vloge deže* ' okrepitev zasebne industrijske in. i brtniške pobude, premoščanje „ cijske in klientelame miselnosti ^ krajevni politični ravni, vse to Pa * okviru poglobljenega soočanja vlado in deželo za izdelavo natancn ga načrta gospodarske oživitve v J lijski krajini. V razpravo, ki je sledila Polijeveh1. poročilu, sta posegla tudi komunish na parlamentarca Cuffaro in *1®*% Gerbec, ki sta med drugim potrdn veliko neobčutljivost rimske vlade ^ probleme Trsta in za dejstvo, da z» vlačevanje njihovega reševanja vo^ v popoln razkroj obstoječega P1-0 vodnega tkiva. Pismo županu Richettiju Odbor za postavitev spomenika padlim v NOB iz Skednja, s Ko-lonkovca in od Sv. Ane je 12. t.m-poslal pismo tržaškemu županu dr. Richettiju s prošnjo za nujn° srečanje. Ob tej priliki bi <*}' bomiki izročili podpise, s kateri' mi občani podpirajo našo pr06' njo za dovoljenje postavitve U" menjenega spomenika, za katerega se naš odbor že trinajst let zaman bori. Za odbor predsednica Marta Werk-Volk I Predstavljen letošnji program TRŽAŠKO PRISTANIŠČE NA MEDNARODNIH SEJMIH Avtonomna ustanova za tržaško pristanišče je kot vsako leto predstavila program sodelovanja naše luke na mednarodnih in italijanskih manifei-stacijah v okviru prizadevanj, da bi po eni strani ohranili stike s tvndicio-nalnimi partnerji, po drugi pa čim bolj popularizirali storitve, ki jih lahko nudi tržaško pristanišče. Letošnji program je še posebno bogat ter se začenja ža v tem mesecu s prisotnostjo na miinchenski manifestaciji 26. februarja, kjer bo uradno prisotna tudi dežela Furlanija - Julijska krajina. Važna bo tudi prisotnost, od 7. do 10. maja, na hamburškem »Portexu«, se pravi na najvažnejši sejemski manifestaciji, posvečeni pristaniški dejavnosti. Tržaško pristanišče bo imelo tu tudi nalogo, da organizira prisotnost vseh drugih italijanskih luk. Prav tako maja, od 22. do 27., bo v Kantonu na Kitajskem prvi mednarodni sejem, posvečen pristaniščem. Tržaška prisotnost bo pomenila potrditev intenzivnih stikov, ki obstajajo med našim pristaniščem in kitajskimi gospodarskimi operaterji. Istočasno bo tržaško pristanišče sodelovalo tudi na Spomladanskem mednarodnem sejmu v Budimpešti, ki bo od 22. do 30. maja. Dalje bo pristanišče prisotno na jesenski pariški razstavi o Trstu, na sporedu pa 50 tudi različne pobude za predstavitev pristaniških storitev v Stuttgartu, na Dunaju, v Švici, na sejmu v Bukarešti, ki bo oktobra, in na svetovnem kongresu FIATA, mednarodne organizacije špediterjev, ki bo prav tako oktobra na Dunaju. Poglavje zase pomeni sodelovanje naše luke na sejmu Transadria 85 skupaj z drugimi pristanišči severnega Jadrana (Benetke, Reka in Koper), ki si skupno prizadevajo, da bi pritegnili na jug vsaj del tistega evropskega trgovinskega prometa, ki se'sedaj naslanja na severnoevropska pristanišča. Za prihodnje mesece pričakujejo tu- di veliko obiskov tujih operaterjev tržaškemu pristanišču, med drugim iz Zahodne Nemčije, Avstrije, Švice in Madžarske. Danes v Trstu predsednik IRI Romano Prodi Danes prispe v Trst predsednik u-stanove za industrijo z državno udeležbo prof. Romano Prodi, ki bo v jutranjih urah slovesno odprl tržaški sedež družbe za razvoj industrije SPI (Società per la promozione industriale). Namen njegovega obiska pa daleč presega to simbolično dejanje, saj poteka prav v času nove zaostrenosti v javnem industrijskem sektorju tržaškega gospodarstva. Prodi se bo dopoldne najprej srečal z vodstvom deželnega odbora, s katerim bo ob navzočnosti odgovornih za posamezne finančne družbe IRI, razčlenil položaj in perspektive podjetij z javno udeležbo, s posebnim ozirom na pred časom začeta pogajanja med IRI, deželo in sindikati. - Ob 11. uri pa se bo predsednik Prodi na Pomorski postaji sestal s parlamentarci Julijske krajine, s predstavniki krajevnih uprav, podjetniki in sindikalisti s Tržaškega in Goriškega. V zvezi z njegovim prihodom v Trst, so v preteklih dneh že izrazile svoja pričakovanja tako nekatere politične kot sindikalne sile, včeraj pa je posebno tiskovno sporočilo izdala tudi pokrajinska sindikalna zveza CISL. • Miljski župan Bordon bo na dre-višnji seji miljskega občinskega sveta predstavil svetovalcem osnutek proračuna za tekoče finančno leto. O tem bo poročal pristojni odbornik Vodopivec. Bomo Slovenci deležni pozornosti na tej pobudi? Razstavo »Spoznajmo Trst« v Parizu še vedno spremljajo jalove polemiku Pozno jeseni bi morala biti v Parizu (pogojnik je obvezen, ker je pobuda spričo zadnjih polemik še v dvomu) velika razstava o Trstu in o njegovi družbeni in kulturni stvarnosti v priredbi pariškega inštituta za spoznavanje italijanske kulture. Razstava pod naslovom »Spoznajmo Trst« je že nekaj mesecev predmet ostrih polemik med tukajšnjimi javnimi upravami, ki se doslej niso mogle zediniti niti še o sestavi pripravljalnega odbora, kaj šele o vsebini prireditve, ki je torej še vsa v zraku. Znano je le, da je pariški inštitut, ki deluje pod okriljem zunanjega ministrstva, poveril predstavo pripravljalnega odbora arhitektu Semeraniju, ki se je baje že lotil dela. V pričakovanju točnejših vsebinskih smernic pa si trenutno vsakdo po svoje tolmači to pobudo. V pariških krogih pravijo, da bi morala razstava poosebljati mittelevropsko dušo mesta, v Trstu pa se listar ji in nekateri njihovi zavezniki v javnih upravah ogrevajo za izključno »italijanski« prikaz tukajšnje stvarnosti. O Slovencih pa doslej uradno ne duha ne sluha, čeprav SO' komunisti v tržaškem občinskem svetu že pred časom pozvali župana Richetti-ja, da se izreče o manjšinski prisotnosti v Parizu. Svetovalca Spetič in Vistoli sta že pred meseci naslovila upravi to vprašanje, odgovora pa do danes nista še dobila. O pariški razstavi je tekla beseda tudi na ponedeljkovi seji pokrajinskega sveta, na kateri je predsednik Marchio na zahtevo KPI obrazložil, zakaj pokrajina ni še uradno podprla te pobude. Marchio je dejansko potrdil, da je glede tega prišlo do velikih nesporazumov s tržaško občino in da pokrajine konec koncev ni še nihče Violinist Miha Pogačnik drevi gost abonmajskega koncerta Glasbene matice Danes zvečer se nam bo na odru Kulturnega doma v Trstu v okviru koncertnega abonmaja Glasbene matice predstavil violinist Miha Pogačnik, ki se po večletni odsotnosti vrača zopet v Trst, kjer se ga še dobro spominjamo kot izrednega violinskega mojstra. Miha Pogačnik sodi danes med vodilne violiniste svoje generacije. Rodil se je v Kranju, sedaj pa živi že več let v Združenih državah Amerike. Violino se je začel učiti pri Cirilu Veroneku, nato je nadaljeval študij pri Igorju Ozimu, Maxu Rastalu, Henriku Szeryngu in Joseju Gingoldu. Nastopa s samostojnimi recitali ali pa z orkestri kot solist in tako beleži v koncertni sezoni preko sto nastopov v raznih glasbenih središčih kot so: London, Pariz, Rim, Berlin, Montreal, Los Angeles, Sydney, Kopenhagen, Amsterdam, Boston, Tokio. Doslej je sodeloval tudi na svetovno znanih festivalih, kot na primer v Produ, koroškem poletju na Osojah in na berlinskem Bachovem festivalu. Miha. Pogačnik se bo na 6. abonmajskem koncertu Glasbene matice predstavil z izredno zanimivim in zahtevnim koncertnim sporedom. V njegovi interpretaciji bomo tokrat prisluhnili trem najpomembnejšim skladbam violinskega repertoarja, Ciacconi v d-molu. Partiti v h-molu ter Sonati v C-duru, velikega glasbenega ustvarjalca Johanna Sebastiana Bacha. povabil k sodelovanju. »Pripravno vse brez nas in hočejo, da bi mi sa^, finančno podprli razstavo. Mi Pa ^ vračamo tak poniževalni odnos/ j, podčrtal predsednik, ki ni štedil s I’ kritimi kritikami na račun uprave in na župana, ki v prvi 0=^ upravlja vse politične priprav® ^ razstavo. Zlobni jeziki pravijo, m1 Marchio čuti pri t€fln osebno ^ stavljenega, ketr je v začetku na upal, da bo on (in ne Richetti) 'k0v vso zadevo. Ponedeljkov predsedn1*^ poseg vsekakor ni razjasnil, $ pokrajina uradno sodelovala ali P3^-pri organizaciji razstave. »Vse fr* visno od razvoja dogodkov,« je nično in dvoumno pripomnil MaT,^-Načelnik komunistične skupin® tone je podčrtal, da mora pikri1-1 ^ ne glede na spore in polenuk® v,j, vsak način sodelovati pri razS.^ec ker je kot izvoljeni organ n<,s družbene in narodnostne podob® ^ lotne pokrajinske stvarnosti, krajina ne bo sodelovala, j® Martone, bodo iz razstave ^ ne vse okoliške občine in tud1 gj tisto, kar je ta ustanova naredila v vseh teh letih. Na® vSe KPI je pri tem izrecno omen11 dragocene izkušnje na podrocJ11.^ v mokratične psihiatrije, ki jih ? pr okviru pokrajine uvedel pokoj111 saglia in ki jih uprava mora varjati pred žolčnim napadom 11 e-terih političnih sil. Kot srrK,-i.g a" deli, so nekatere vplivne tržaS ^ sebnosti že postavile glede tega ^ V in baje že neformalno dosegi®;. o Parizu ne bo govora o Basagb1 njegovih izkušnjah v tržaški niči. »Vsa ta afera pa znova P? Ija na dan šibkost in razdvoJ. ^ sedanje politične večine, ki Pra e’ p3 dobro upravlja mesto, ne 1110 e. P se zediniti o vsebini neke razsta naj bo še tako pomembna, a vedno in samo razstava.« (st) Kljub temu da je včeraj posijalo sonce Tržaška pokrajina še vedno v ledenem oklepu Nevšečnosti v prometu predvsem v okoliških vaseh Tržaška pokrajina je še vedno vkle-•feia v mrzel leden oklep. Burja je ceraj sicer razpihala oblake, da je (ako nad Trst in okolico zasijalo son-zaradi mraza pa medlim sončnim ^kom ni uspelo priti do živega le-enim skorjam. Cestno podjetje ANAS ^ smetarska služba tržaške občine j Počistili najbolj prometne ceste n jjUce, led p« je še vedno prekrival J^ino manj prometnih cest ter tako P^očil velike težave predvsem v Predmestjih in v okoliških vaseh. Včeraj so obveljale napovedi iz prejšnjih dni. Zaradi priliva hladnega zraka iz Srednje Evrope se je temperatura ponoči še znižala (v mestu do minus pet stopinj, na Krasu pa do minus osem, minus devet stopinj). V dopoldanskih urah se ni o-toplilo, tako da so opoldne izmerili v Trstu še vedno minus 4,5 stopinje. Ponoči in domala cel dan je pihala burja, kar je bržda tudi pripomoglo, da je ostala temperatura kljub soncu tako nizka. Veter ni bil močan Občinski uslužbenci so z lopatami odstranjevali led s pločnikov (približno 50 do 60 km na uro)* posamezni sunki pa so dosegli tudi do 100 km na uro (ob 6. uri zjutraj). Led je spet povzročil največ nevšečnosti prometu. Avtobusi so z izjemo prog št. 12 (Ul. S. Pelagio), št. 24 (Ul. Paisiello) in št. 3 (Ferlugi) včeraj vsi vozili, seveda z verigami. V jutranjih urah je bilo zabeležiti predvsem v povezavah z okolico nekaj zamud, nato pa se je položaj normaliziral. Avtobus proge št. 43 je moral omejiti svojo vožnjo, saj zaradi poledenele ceste ni mogel privoziti do Ribiškega naselja. V popoldanskih urah se je položaj v središču mesta toliko izboljšal, da so avtobusom nekaterih središčnih prog sneli verige. Pešci so se včeraj počutili na mestnih pločnikih varnejše kot dan prej. Trgovci so se namreč ob odprtju trgovin po im nedeljskem počitku v velikem številu odzvali pozivu tržaške občine ter počistili pločnike pred izložbami. Kljub temu je bilo še veliko predelov poledenelih. To velja predvsem za okoliške vasi, ki so bile že spet prepuščene večinoma same sebi. Glavne ceste, ki peljejo skozi vas so bile večidel počiščene (sproti so jih »čistili« avtomobili sami), preštevilne ulice in uličice pa so ostale pokrite s skorjami ledu. Policisti so popoldne preusmerili promet s Trbiške ceste v Ul. Brigata Casale Uslužbenci cestnega podjetja ANAS so tudi včeraj nadaljevali s čiščenjem državnih cest. Obalna cesta, cesta, ki pelje od Femetičev proti mestu in večji del trbiške ceste so bile povsem primerne za promet, pač pa so morali ob 15. uri zapreti odsek trbiške ceste v bližini predora pod Čarbolo. Ta odsek je bil namreč nevarno poledenel (na cesti sta se zaradi ledu ustavila dva tovornjaka s prikolico), v predoru pa so viseli ledeni kapniki. Mestni redarji so preusmerili promet s tega odseka v Ul. Brigata Casale. fašistični vandali s° spet bili delu ^Običajni fašistični prenapetežj so Us, spet znesli nad sedež Italijanske Ea •°Ye 23 spoznavanje slovenske-Vo Jfrika in kulture v Ul. Valdiri-ob k1 50 razbili svetlobni napis o °du. Predstavniki ustanove so 2^”! obvestili policijske organe. Kot je bila ustanova že večkrat v los ti tarča črnih vandalov. Plitev delavcev % industrije v terciarni sektor trgj^^ični urad vsedržavne zveze štud.5*v Confcommercio je izdelal b;lrij1JO’ v kateri najdemo analizo gi-1984 V kovinskem sektorju za leto , predvidevanja za tekoče leto, naj bi se dvignila zapo-.ÌUie611^ raven v njem. Študija potr-iZr.;i .|S«ili.šča, ki jih je že večkrat Ij’nw/1 tudi tržaška zveza trgovcev commercianti in ki zadevajo le j2V^e*n občutno selitev delovne si-še «Atrije v terciarni sektor in ritveaS^* v trgovino, turizem in sto- tìn^v, ki v Furlaniji - Julijski kra-Tj-j^ . največji meri zadeva prav ii)(,d ,In Sa postavlja na prvo mesto ša s “^Banskimi pokrajinami, prina-ličtie Sf . j dvig gospodarske in poli-drugi tf2e terciarnega sektorja. Po trg0v strani pa — po mnenju zveze ki ji^ ~ le še poglablja težave, delu jerri„u pomembnemu sestavnemu davčniu nalaga uvedba novih ^ predpisov. Vso Tržaško je že zajel pustni nemir: Kraški pust po naše, kako pa drugi? Pod zaledenelo snežno prevleko, ki io je preko našega malega sveta raztegnil svečan, vro priprave na letošnji pust. Najstrožja tajnost je kajpada obvezna, kajti kljub razigranemu slovesu tega najbolj norega tedna v letu, se kraljevska družina in njeni najzvestejši — in najbolj delavni — podložniki vse do zadnjega radi zavijajo v skrivnostne tančice. Pustni vozovi po kraških vaseh zadobivajo končno podobo, pikre karikature zgodb in nezgod, ki kroje naš vsakdanjik. Natančneje smo o tem poročali že v nedeljo, še pred težko pričakovano soboto pa se bodo naši ogledniki skušali pritihotapiti do tajnih delovišč in skušali ugotoviti, kaj vre v pustnem loncu, čeprav najbolj radovednim domala že nič več ni skrito, povejmo, da so svojo udeležbo na letošnjem 19. Kraškem pustu napovedali tudi neugnani Šempolajci, ki so v pripravah na mimohod kralja vseh norcev staknili glave že pred Silvestrovim, kajpak v vaški krčmi. Tu so si zamislili voz z zvenečim naslovom '»Veliki D.O.C. match«. Pravzaprav so ti predpustni pripravljalni posveti potekali s podobnim večernim redom vzdolž vse kraške planote; kjer se prava zamisel ni in ni hotela utrniti, je na pomoč priskočila majolka: kri je hitreje zaplala po žilah in duhovite domislice so se kar kopičile. Štirinajst vozov je potemtakem že nared. Kralj in kraljica sta tudi že pripravljena in njun majordom čaka le še na ukaz. Iskri konji medtem strižejo z ušesi in ovohavajo zrak . . . Saj res, kaj pa, če mraz in led ne bosta popustila? Le nič strahu, veselo predpomladno obredje bo vseeno steklo. Steklenka žganja bo malce hitreje krožila iz rok v roke, premrle ude pa bodo zavarovale debele volnene spodnjice. Ni vrag, da bi s takim dvojnim adutom ne ugnali še tako hudega mraza! Sobotni pustni sprevod na Opčinah bo krenil s Pikelca proti vaškemu središču. Pisana in hrupna druščina bo obredla vse glavne ulice in se naposled zbrala na Brdini. Tu bodo nagradili najboljše, občinstvo pa bo lahko poseglo po srečkah velike pustne loterije, žejni in premraženi se bodo lahko zatekli v osmico, ki sta jo odprla moški in ženski pevski zbor Tabor. Kar samo nas je zaneslo, da smo se najdlje ustavili pri Kraškem pustu, a kaj bi, saj. je vendar naš in neodtuljiv. Nič manj veselo pa ne bo v prihodnjih dneh tudi v Miljah in Skednju, kjer pustni običaj korenini v daljnji preteklosti. Kralj Pust se bo v Milje pripeljal že jutri, a ne po suhem, temveč na beneški galeji. To pot jo bodo do miljskega por-tiča pripeljali kar s tovornjakom, kajti lanska vožnja po morju se je slabo končala: vlečna vrv se je namreč utrgala in galejo je zaneslo na odprto morje. Miljsko pustovanje se je začelo že v nedeljo z odprtjem razstave najlepših mask v zadnjih petih letih. Na ogled je v dvorani Dante na Nabrežju Nazario Sauro. Miljska občinska uprava je obenem razpisala natečaj za najboljši videoposnetek letošnjega 32. Miljskega pusta. Vpisovanje je odprto do sobote, posnetek pa bo treba oddati do 15. marca. Organizatorji so priredili tudi veliko loterijo V Skednju so prve pustne maske že pokukale na dan, množično pa se bodo zgrnile na ulice jutri, na pustni četrtek. V veselo pustovanje bodo spet povedle znamenite varuške in pestunje s svojimi kosmatimi in brundajočimi otročički, na nedeljski in torkovi pustni povorki pa se bodo številne skupine šem potegovale za »srebrno krušarco«. Beseda, dve še o pustni pobudi, ki ni in ne mara biti pretirano kičasta in razsipna. Gre za zamisel šentjakobskih družbenih in kulturnih ustanov, ki so sklenile pustno veselje približati tudi tistim, ki si ne upajo v vrtoglave avanture. Salezijanci in o-peraterji centra za umsko zdravje so v sodelovanju s KD Ivan Cankar, združenjem Adi, ljudskim domom Pončana - Sv. Jakob, mladinskim domom CEO, Zavodom združenega sveta in krajevnih slovenskih in italijanskih šol priredili večdnevno pustno slavje, v katerem naj se brez obveznega in mnogim nedostopnega zunanjega blišča s svojo ustvarjalnostjo izkaže vsak udeleženec. Šentjakobski pust bo dosegel svoj vrhunec v ponedeljek in torek, ko se bodo na Šentjakobskem trgu zvrstili: pihalna godba Refolo, komedijanti krajevnih in gostujočih gledaliških skupin; torkova zaključna pustna povorka s pihalno godbo na čelu bo sklenila poulično pustovanje. Družabnost v maskah se bo sklenila v dvorani rekre-atorija Pitteri ob zvokih orkestra Trieste Big Band. (jb) Tečaj za računalništvo pri Športni šoli Trst ìe iti n,,'1, tehnike nezadržno napredu-kat6rji. Anteni razvoj na področju ne-bfed j. Področij znanosti, katerih b Poznar^ nekaj desetletji nismo ni-v hašo danes vedno bolj posega že bodro"""’ ' Su že' Vseu, a» . Prav°r tudi računalništvo. Cl,halni5tZredneinu zanimanju za ra-f^bnilo V° našo mladino , je pri-ki Se ^<_)dsiv° Športne šole Trst, Ooriain;,-., odločilo za organizacijo ra- dor 10,4 kpm pri 3500 vrtljajih i&j^ti- Ker’avto tehta Xoghh^^ športa na dlani, da zmogljivosti niso 155 značaja: na j višja hitrost je na uro. Odločno hitrejša je g^-sestra montego HL, ki ga po- ?bratov ‘ i^nJa ^®00-kubični motor (86 KM/5600 Najk-Y’ 13,4 kpm pri 3500 obratih). Ja hitrost 165 km na uro. Šport- na različica nosi naziv MG, kot vse športne verzije Austina. 2000-kubični motor z elektronskim vbrizgavanjem goriva (uradna oznaka je MG EFi) požene avto do 190 km/h, pa tudi pospešek od 0 do 100 km na uro pod 10 sek. je vsega spoštovanja vreden. Pri vseh različicah je motor vgrajen prečno in poganja prednja kolesa. Zavore so spredaj koluti, zadaj bodni, športna različica MG pa ima tudi ser-vovolan. Vse različice imajo petsto penjski menjalnik, kar vpliva na porabo, ki se suka med 4,8 litra za 100 km pri stalni hitrosti 90 km' na uro za 1300-kubični motor do 10,3 litra v mestnem prometu za dvelitrsko različico. Avto je dolg 4,47 metra in- širok 171 cm. Prostora je dovolj za pet potnikov, pa tudi tisti na zadnjih sedežih bodo potovali udobneje kot' v večini avtomobilov iste kategorije. Še zlasti velja poudariti velikost prtljažnika, ki obsega kar pol kubičnega metra. Če pa podrete naslonjalo zadnjih sedežev se prtljažnik poveča, da se lahko postavi po robu marsikateremu kombiju. Ko smo že pri tem naj omenimo, da bo sredi letošnjega leta na voljo še kombi, kmalu zatem pa tudi model z dizelskim motorjem. Dizel ne bo več italijanski, kot pri roverju, temveč bo angleški, štirivaljni najbrž tudi z različico s turbinskim polnilnikom. Zanimiva je tudi cena: montego LS velja 11.997.000 lir, HL 13.806.000 lir, različica MG EFi pa 16.186.000 lir. ti in morje London in Pariz: drugačna navtika {O Parjsc1. Velesejmi sta tudi londonski • deiaA1, nec*vomno najbolje prikaza-i» na-,1-? sianje navtične industri-j^-h. Np jT™eSa turizma v obeh drža-?fisih torej odveč, če v grobih o-k b jan. aŽem° glavn|e značilnosti o-> bikf, , jkih manifestacij, saj nam ?’ca na,4. a^e razumeti zakaj italijan- ^na industrija preživlja tako ^Ji gènr»?1, j® zgovorno dokazal zad-K-R&Ski navtični sejem, t ah i^jši dokaz o smotrnih f'H'ozani ^zadnje z dušo in telesom nbi v o/norjem, to pa se odraža izlije c,- noni industriji. Za razliko cd c>ia obr-af61" Se 'še nadaljuje polveriza-4 00 nK 0V’ da je njihovo število dp-’ V^t^jemljive številke, odpa-or, M Britaniji na deset obratov, ____ ^rije. rp?d?lotkov vse navtične indu-IflO rrrc?eba 1H84 ustvarila za sko-^.izvozip/tiard ih- prometa, od tega ha pdstotkov, ostalo pa pro- 0 Y10, da 1113®em trgu. Če ob tem do 1 i anjv, , “na Velika Britanija regt tatov - ^ tisoč plovil, nam je .1 je VP7J J asno, s kakšnimi težava-> traci;a arla domača prodaja. Kon-r, Velekarvir i rotov, ki so se povezali tk? broško? 0”1Pa omogoča zmanjša-h nrer/ 111 Kun ie najvažnejše, neri bde z;, ™osti.tev občasnih kriz, ki aSke jar^njše obrate usodne. Bri-rri d'rikvl lrn-ce M motorni čolni so u. aiji, a ? Krši od italijanskih in tudi h«31 ne i- namenjeni predvsem plov-t^tanski /?zka2f>vanju. Leta 1984 so f>ie ““rati proizvedli kar 5.800 e, veèjihp “1 metri dolžine in le ZVesti kon? 't Londonu pa so skušali nnpt »barkle za vsakogar« na pariškemi sejmu. Tu pa je položaj nekoliko manj rožnat kot v Veliki Britaniji, a vseeno neprimerno boljši kot v Italiji. Tudi tu je prisotna koncentracija. Beneteau in Jeaneau imata po 80 milijard lir letnega prometa. Prvi ima 1050 zaposlenih, drugi pa kar 1.300, da največji italijanski o-brat proizvaja le eno desetino plovil v primerjavi z enim- od obeh francoskih kolosov. Beneteau je v Parizu predstavil 9 novosti, Jeneau pa kar 10. Do skrajnosti dinamična proizvodnja torej, ki sili tudi druge manjše obrate, da se prilagodijo taki borbeni konkurenci. Kelt Marine je na primer predstavil pravo revolucionarno novost s svojo 8,50 metra dolgo kajutno jadrnico, kjer je 1.200 kilogramov balasta enakomerno porazdeljeno po po vsem podladju, za stabilnost plovbe pa skrbi mala tečajna kobilica in še debeli stabilizacijski krilci. O tej jadrnici bomo bržkone še poročali, saj je v bistvu prva prava novost po desetletjih. Francija se je torej odločila za dostopnejša plovila. Koncentracija proizvodnje ji omogoča znižanje stroškov. Skrajno vprašljivega italijanskega kiča bomo zaman iskali na francoskih čolnih, kar prav tako niža proizvodne stroške. Ob vsem tem pa je treba dodati da tako britanski kot francoski primer zgovorno dokazujeta, kako je bilo malo storjenega v Italiji na področju pomorske kulture in vzgoje, saj britanski čolni v Italiji skoraj nimajo kupcev, ostali tuji proizvajalci pa morajo svoje prilagoditi vprašljivim italijanskim okusom. Navtika bi morala torej postati ljudski šport, kjer bi bilo dovolj mesta tudi za skromnejša plovila ob prestižnih jahtah. ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 10.00 Televideo - Poskusni program 11.55 Vremenske razmere 12.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 12.05 Halo. . . Raffaella? Opoldanski spored z Raffaello Carrà 13.30 Dnevnik 1 13.55 Tri minute o. . . 14.00 Halo. . . Raffaella? - zadnji poziv 14.05 Quark - Antologija - znanstvena oddaja 15.00 I Trollkins - risanke 15.20 Le meravigliose storie del prof. Kitzel - risanka 15.30 Šola in vzgoja 16.00 II grande teatro del West - TV film 16.25 Stella e gli altri. . . ad Harper Valley - TV film 17.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 17.05 Risanke 18.10 Sever kliče Jug - Jug kliče Sever - kronike 18.40 Risanka 18.50 Italia sera - dogodki in osebnosti 19.35 Almanah in Vremenske razmere 20.00 Dnevnik 1 20.30 I miserabili - 4. in zadnji del 21.30 Dnevnik 1 21.40 Srečanje s kinematografijo 21.45 Pust v Viareggiu 22.15 športna sreda 23.00 Neposredni prenos - 30 minut kronike - vodi: E. Biagi 23.45 Dnevnik 1 - Zadnje vesti in Vremenske razmere Drugi kanal 10.00 Televideo - poskusni program 11.55 Che fai, mangi? - oddaja o prehrani 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.30 Capitol - TV nadaljevanka 14.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 14.30 Tandem - aktualnosti, glasba in nagradna tekmovanja 16.00 Risanka 16.25 šolska vzgoja 16.55 Due e simpatia: nadaljevanka dneva Mastro Don Gesualdo - 8. nadaljevanje 17.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 17.35 Iz parlamenta. 17.40 Vediamoci sul due - vodi Rita Dalla Chiesa 18.05 Program pristopanja 18.20 Športne vesti 18.30 Inšpektor Derrick - TV film 19.45 Dnevnik 2 - Vesti 20.20 Športne vesti 20.30 Scarpette d’oro - 2. del 22.05 Pohtična tribuna 22.45 Dnevnik 2 - Nocoj 22.55 Poje John Mayall - glasbena oddaja 24.00 Dnevnik 2 - Zadnje vesti ^ . Tretji kanal 11.45 Televideo - poskusni program 16.00 Šolska vzgoja 16.30 Šolska vzgoja 17.00 Golleria di Dadaumpa - TV variete 18.15 Glasbena oddaja 19.00 Dnevnik 3 19.35 Italijanski slikarji in kiparji -1. del 20.05 šolska vzgoja 20.30 The elephant man - film Nastopa Anthony Hopkins 22.30 Delta - posebna oddaja 23.30 Dnevnik 3 JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 9.00 TV v šoli 10.00 Zimski šolski spored 17 35 Poročila 17.40 Udarna brigada - lutkovna nadaljevanka 17.55 Obtoženi volk - 1. del predstave Slovenskega mladinskega gledališča 18.25 Koroški obzornik 18.40 Računalništvo - izobraževalna serija 19.10 Risanka 19.26 Zrno do zma 19.30 Dnevnik 1 20.00 Mednarodna obzorja: Realnost za berhnskim zidom 20.40 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 20.45 Film tedna: TV mreža Koper 14.00 TV Novice 14.05 Za uho in oko 14.50 Skag - TV film 15.45 Baron in sluga - TV nadaljevanka 16.55 Živah v gibanju - skrb za pomorstvo - dokumentarec 17.30 Pazite se otrok - Divji čar narave - TV film 17.55 TV Novice 18.00 Rugby Time - športni prenos 19.00 Odprta meja - informativna oddaja v slovenščini V današnji Odprti meji bodo na sporedu tudi naslednje vesti: TRST — Šinigoj sprejel enotno delegacijo Slovencev - Izjavi pred-sSednika deželnega odbora Furlanije - Julijske krajine Biasuttija in IS SRS Šinigoja TRST — Antološka razstava Milka Bambiča ob avtorjevi 80-letnici MILJE — Razstava pustnih mask SOVODNJE (GO) —- V načrtu nov most čez Vipavo 19.30 TVD - Stičišče 19.50 Start - rubrika 20.25 Umetnostno drsanje na ledu -svetovno prvenstvo - zaključna predstava 22.25 TVD Vse danes 22.35 Nasilno dekle - film ZASEBNE CANALE 5 8.30 Benvenuto, straniero! - film 11.30 Tuttinfamigha - nagradno tekmovanje 12.10 Bis - nagradno tekmovanje 12.45 n pranzo è servito - nagradno tekmovanje 13.25 Sentieri - TV nadaljevanka 14.25 General Hospital - TV nadaljevanka 15.25 Una vita da vivere - TV nadaljevanka 16.30 L’uomo di Atlantide - TV film 17.30 Truck driver - TV film 18.30 Help - glasbena igra 19.00 I Jefferson - TV film 19.30 Zig Zag - nagradno tekmovanje 20.30 Ceravamo tanto amati - film 23.00 Canale 5 News 24.00 Lutero - film RETEQUATTRO 8.30 Papà, caro papà - TV film 8.50 Brillante - novela 9.40 In casa Lawrence - TV film 10.30 Alice - TV film 10.50 Mary Tyler Moore - TV film 11.20 Samba d’amore - novela 12.00 Febbre d’amore - TV film 12.45 Alice - TV film 13.15 Mary Tyler Moore - TV film 13.45 Tre cuori in affitto - TV film 14.15 Brillante - novela 15.10 I viaggi fantastici di Fiorehino 15.30 L’uccellino azzurro - risanka 16.10 I giorni di Brian - TV film 17.05 Flamingo Road - TV film 18.00 Febbre d’amore - TV film 18.50 Samba d’amore - novela 19.25 M’ama non m’ama - nagradno tekmovanje 20.30 Maurizio Costanzo Show 23.00 La città degli angeli - TV priredba 24.00 II barbaro e la geisha - film ITALIA 1 8.30 La donna bionica - TV film 9.30 La portatrice di pane - film 11.30 Sanford and son - TV film POSTAJE 12.00 Agenzia Rockford - TV film 13.00 Chips - TV film 14.00 Deejay Teleyision 14.30 La famiglia Bradford - TV film 15.30 Sanford and son - TV film 16.00 Bim Bum Barn - otroška oddaja 18.00 La donna bionica - TV film 19.00 Charlie’s Angels - TV film 20.00 Lady Georgie - risanka 20.30 I giorni del padrino - TV film 22.00 Cassie and Company - TV film 23.00 Voglio la testa di Garcia -1.00 Mod Squad i ragazzi di Greer TELEPADOVA 13.00 Lupin HI. - risanka 13.30 Isidoro -’ risanka 14.00 Marcia nuziale - TV film 14.30 Marna Linda - TV film .15.00 Lacrime di gioia - TV film 16.00 Rubrika 16.30 Risanke 18.00 Isidoro - risanka 18.30 Lupin Ul. - risanka 19.00 Candy Candy - risanka 19.20 Illusione d’amore - TV film 19.50 Marcia nuziale - TV film 20.20 L’amica delle 5.30 - film 22.20 Petrocelli - TV film 23.30 Film TRIVENETA 11.45 TV film 12.15 Dotakon - risanka 12.45 Horoskop 13.00 Squadra speciale anticrimine - 13.30 Get Smart - TV film 14.00 TV film 14.30 Le campane di Santa Maria - 16.00 Filmski program 16.30 Star Trek - risanka 17.00 Get Smart - TV film 17.30 Primo mercato 19.30 THE Cat - TV film 20.00 Filmski program 20.30 Le spie - TV film 21.30 Squadra speciale anticrimine - 22.00 Poklic krznarji 23.00 Film RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 'Radijski dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše; Narodnozabavna glasba; 7.40 Pravljica; 8.10 Almanah: Gospodarska problematika; 8.40 Slovenske popevke; 9.00 Dopoldanski program: Glasbeni mozaik; 10.00 S koncertnega in opernega repertoarja: Vincenzo Bellini: Puritanci; 11.00 Oddaja za 1. stopnjo osnovne šole; 11.15 Glasbeni potpuri; 11.30 Beležka; 11.40 Glasbeni potpuri; 12.00 Sestanek ob 12. uri: Liki iz naše preteklosti; 12.30 Glasbeni potpuri; 13.20 Revija Zveze cerkvenih pevskih zborov 1984; 13.40 Glasbena priloga; 14.10 [Radijsko popoldne: Povejmo v živo; 15.00 Kocka na kocko; 16.00 Od Milj do Devina; 16.30 Glasbeni listi; 17.10 Zadnji sklop: Mi in glasba; 18.00 »Poezija slovenskega zapada«, primorski pesniki v analitičnem prikazu Tarasa Kermaunerja; 18.30 Swing-time. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.00, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.45 Cestne informacije; 7.30 Jutranji servis; 13.00 Otvoritev — danes na valu radia Koper; 13.40 Glasbena mladina: prispevek GM Nova Gorica; 14.00 V znamenju; 14.40 Zanimivost; Pesem tedna; 15.00 Glasbeni kiosk; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba p» željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o. . .; 17.35 Kotiček za narodnozabavno glasbo: ansambel Dobri znanci; 18.00 Zaključek programov. RADIO KOPER (Italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila, 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.00 Glasbeno prebujanje; 7.00 Dober dan; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Pesem, tedna; 10.10 Otroški kotiček; 10.35 Vstop prost; 11.30 Prva stran — pregled tiska; 12.00 Glasba pio željah; 16.00 Današnja kinematografija; 16.15 Glasba; 18.00 Dvoja tračnica; 18.45 Orfej -simfonični poem; 19.00 Jazz glasba; 20.00 Zaključek programov. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 Glasbena matineja; 9.00 Glasbeno-go-vorni program; 11.10 Radijska nadaljevanka; 11.30 Glasbena zgodba; 12.03 UL Asiago Tenda; 13.28 Master -glasba dan za dnem; 15.03 Habitat -tedenska oddaja o človeku in njegovem ambientu; 16.00 Popoldanski program; 17.30 Jazz glasba; 18.00 Objektiv Evropa; 18.30 Večerna glasba; 19.20 Na naših trgih; 19.25 Audiobox Urbs; 20.00 »La donna senz’ombra« -radijska priredba; 21.03 Udobje vašega doma; 21.30 Nočna glasba; 22.00 Nocoj tvoj glas; 23.49 Danes v parlamentu; 23.05 Telefonski pioziv; 23.28 Zaključek programov. RADIO 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 8.00 Šolska vzgoja; 8.05 Radio 2 predstavlja; 8.45 Matilde - radijska nadaljevanka; 9.10 Nagradno tekmovanje; 10.30 Radio 2 3131; 12.45 Saj je samo igra!; 15.00 Pirandellova novela; 15.42 Popoldanski program; 18.32 Glasbene ure - 1. del; 19.50 Capitol -kulturne aktualnosti; 19.57 Zasedanje petih; 20.45 Glasbene ure — 2. del; 21.00 Jazz glasba; 21.30 'Radio 2 3131 -Nočni program; 22.20 Parlamentarna panorama; 23.28 Zaključek programov. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 14.00 Poročila; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Govorimo makedonsko in srbohrvat-sko; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za. . .; 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo; 11.05 Ah poznate; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Vehki zabavni orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture; 13.00 Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo; 14.25 - 15.25 Popoldanski mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 ogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17. uri ter glasba; 18.00 Zborovske pesmi Zoltana Ko-dalyja; 18.30 S knjižnega trga; 19.25 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč ,o-troci; 19.45 Minute z ansamblom Borisa Kovačiča; 20.00 Posnetki četrtega koncertnega večera Simfonikov 'RTV Ljubljana, dirigent Anton Nanut, solista Franc Avsenek - viola, Božo Rogelja - oboa; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Zimzelene melodije; 23.05 Literarni nokturno, Tin Uje-viè: Pesmi; 23.15 Jazz za vse; 00.05 -4.30 Nočni program - studio Maribor. Sestanek pokrajinskih svetovalcev z Lupierijem Nujno potrebni enotni pogledi pri obnovitvi zakona o prosti coni Naglo se bližamo Iconeu leta, ko zapade sedanji zakon o goriški prosti coni. Do takrat bo treba zakon obnoviti ter podaljšati, sicer bomo v Gorici izgubili še tisto malega, kar drži pokonci industrijsko gospodarstvo in tudi del naše trgovine. Zaradi tega si tukajšnje ustanove ter politične stranke in tudi gospodarska združenja že dalj časa prizadevajo, da bi prišlo do enotnih pogledov, kako podaljšati zakon o prosti coni. Ne gre namreč za enostavno podaljšanje sedanjega zakona. Potrebni so popravki. Za dosego teh pa je potrebna najprej v krajevnem merilu soglasnost hotenj. Te pa najbrž ni. Doslej se je namreč za podaljške zakona zanimala predvsem trgovinska zbornica, ki je sicer tehnični organ, ki upravlja kontingente proste cone. Seveda so vsakokrat, ko je bilo treba v Rimu zahtevati obnovitev zakona, priskočili na pomoč krajevne uprave, še zlasti goriška občina, ter politični in parlamentarni predstavniki. Ker so primarne ugodnosti zakona omejene na goriško in sovodenjsko občino, druge ugodnosti, sicer delne pa uživajo tudi v drugih krajih pokrajine, so se politični predstavniki drugih krajev tokrat opredelili za razširitev zakonskih ugodnosti na vso Goriško. Zaradi tega je pokrajinska svetovalska komisija za gospodarska vprašanja, ki ji predseduje arh. Jože Gej, imela že dva sestanka: na prvem so govorili o tem vprašanju; na drugem, pred dnevi, je bil prisoten tudi predsednik trgovinske zbornice Delio Lupieri, ki je prikazal delovanje proste cone. Zavzel se je, tako izhaja iz tiskovnega poročila, za enotno akcijo v podporo obnovitvi zakona. Pri nas naj se izkristalizira enotno stališče. Lupieri pa je bil v svojem izvajanju skeptičen kar se tiče razširitve proste cona na vso pokrajino v industrijskem sektorju. Težave naj bi bile v pravilniku EGS. Zato se je Lupieri ogrel za to, da se krajem izven goriške in sovodenjske občine dajejo iz sredstev Goriškega sklada podpore za finansiranje raznih pobud, kar se sicer že dela. Njegova izvajanja pa niso najbrž naletela na odobravanje vseh prisotnih. Zavzeli so se za to, da bi bila pokrajinska uprava, kot politični organ, pobudnik akcije za obnovitev za- kona, ne pa trgovinska zbornica, ki je tehnični organ. V razpravi so sodelovali razni člani komisije. Prisoten je bil tudi pokrajinski odbornik za programacijo Bevilacqua. Komisija se bo v kratkem sestala s profeso-. rjem Luigi jem Freyem. Ta je namreč izdelal študijo o gospodarskem razvoju Goriške in pride v Gorico v kratkem. Želeti bi bilo, da ne bi spori in nesoglasja med Gorico ter drugimi kraji v pokrajini škodovali obnovi zakona o goriški prosti coni. Včeraj zelo hladno V Gorici je bilo včeraj ves dan zelo mrzlo, toplomer je ostal tam okrog ničle. Hladneje je seveda bilo ponoči, ko so ponekod izmerili tudi 8 stopinj pod ničlo. Promet po cestah se odvija normalno. Tako so nam povedali prometni policisti. Ponekod v Tržiču pa je bilo še hudo, saj je led ostal na nekaterih pločnikih stranskih cest. Ni bilo zabeleženih večjih nesreč. Težko je bilo tudi včeraj v pristanišču v Tržiču. V Gorici pa, razen mraza, ni bilo hujšega. Vprašanje igrišča v Pevmi v petek v občinskem svetu Občinski svet v Gorici se bo sestal na svojo redno sejo v petek, 15. februarja. Na dnevnem redu je tudi vprašanje športno rekreacijskega igrišča v Pevmi, o katerem smo obširneje poročali v našem dnevniku pred nekaj dnevi. Zemljišče na katerem nameravajo urediti igrišče je namreč last deželne uprave oziroma njene gozdne uprave. Občina bo sprožila postopek da pride zemljišče v njeno last. O tem bo tekla razprava v petek v občinskem svetu. Z mrtve točke se torej premika vprašanje, ki pobliže zanima prebivalce Pevme, Oslavja in štmavra. Na petkovi seji se bodo svetovalci seveda spoprijeli še z drugimi vprašanji. Preučili bodo načrt za preureditev delavnic državnega strokovnega zavoda v Drevoredu Virgilio; strošek bi znašal nad milijardo in pol lir. Govor b,o o varianti splošnega regulacijskega načrta ki predvideva razširitev pokopališča. Odobrili bodo proračun občinskega plavalnega bazena. Najbrž bo na seji kaj govora tudi o staležih občinskega osebja. O tem je bilo namreč precej razprave na prejšnjih sejah in stvari so preučili tudi na sejah odbora. Na seji odbora so sklenili tudi odkup zemljišč za gradnjo avtoporta. Porabili bodo 425 milijonov lir. Brez dvoma bo kak svetovalec spro- žil vprašanje vzdrževanja šotora 1 prireditve na goriškem grajskem m risču. Zanj sicer skrbi letoviščar^*? ustanova, vendar bi bili morali m na občini skrbeti zanj. O tej ®al marnosti v zvezi z javnim denari6 je v teh dneh v Gorici veliko govor ■ | razna obvestila^} Sindikat slovenske šole priredi '! petek, 15. t.m. ob 19.30, v gostilni P z Sobanu v Jamljah pustno srečanj6 večerjo in plesom. Društvo slovenskih upokojencev Gorici priredi v nedeljo, 17. febru^ ja, pustovanje v hotelu Planik3 ^ Ajdovščini. Na voljo bodo tudi 3 tobusi. Vpisujejo na sedežu drust v Šolskem domu, Ulica Croce 3, dan od 10. do 12. ure ter odborn^ po vaseh: Ema Lupin v Štandr^.; Veronika Butkovič in Janko Co v Sovodnjah, Miro Maraž v štev janu. Slovenske sekcije VZPI-ANPl Združenje aktivistov OF za Gori5 Park hotelu priredijo 2. marca v ± tur. , ... Gorici tradicionalno tovariško ve6 , jo. Vabila je moč dvigniti pri Pr Vlomi v Gorici Treba bo izvajati predpise o zaščiti okolja , fi sednikih sekcij in sicer: v &<> pri Avguštu Lenardiču, v štanek , pri Stanku Marušiču, v Sovodni pri Janku Cotiču, za Peč, Rup6 Gabrje pri Preglju, za Dol in a lje pri Mirku Periču, V Podgon / ■-Ivanu Bregantu in Maligoju, za za Doberdob pri Vrl1 pri Grilju, za Doberdob pri Ferf0^'1 v Števerjanu pri Francu Komicu- Vlomi v stanovanja in tatvin so na dnevnem redu goriške kronike. V ponedeljek zvečer so policisti aretirali dva mladeniča, ki sta na dvorišču stavbe Giovannija Culota v Drevoredu Colombo 8 ukradla iz avtomobila radijski sprejemnik. Uprla sta se policistom, prišlo je do prerivanja. 24-let-ni Francesco Strippoli in 23-letni Nicola Maglietti, oba iz Modugna (pokrajina Bari) sta v goriškem zaporu. Policisti pa so preiskali Stražice in našli v Ul. Sile zapuščen avtomobil z registracijo Barija. V njem so našli precej zlatih predmetov. Dva nepridiprava sta jih ukradla v prejšnjih dneh. Bruni De Colle, ki biva na Trgu Einaudi 2 (vrednost treh milijonov lir) ter Sorgiu Martinuzziju iz Ul. Brigata Pavia 55 (vrednost 7 milijonov lir). Okradena sta tatvini prijavila že prej policiji. Neznani pa so vlomilci v stanovanje Marie De Castro, M biva v tretjem nadstropju hiše v Drevoredu 24. maja 2. Tja so neznanec ali neznanci vdrli v nedeljo zvečer, med 17. in 24. uro. Iz stanovanja so odnesli krzneni plašč vreden 6 milijonov lir. Za nameček so ukradli še deset zavojčkov cigaret diana. Niso se dotaknili zlatnine in drugih vrednih predmetov. V Fari natečaj za mlade violiniste Tudi letos bo v Fari mednarodni natečaj za mlade violiniste. Prireditev bo letos že v tretje. Lahko sodelujejo nediplomirani violinisti v kategorijah do 11, 14, 18 in starejši od 19 let. Prošnje za sodelovanje na natečaju lahko pošljejo zainteresirani na društvo Associazione musicale di Farra d’Isonzo. Najlepša slovenska reka Soča postaja vse bolj umazana Soča ni katerakoli reka. Ni zgolj zemljepisni pojem, pojav, ampak je globoko vtkana v zavest primorskih ljudi, ker je v marsičem sooblikovala zgodovino območja od izvira v Trenti in do izliva v Jadransko morje. Zaradi tega je naša prizadetost toliko večja, ko spremljamo spremembe v strugi, v kakovosti Soče. Razvoj industrije ob njenih bregovih, širjenje naselij z naraščanjem odplak, ki odtekajo vanjo, pa tudi premajhna prosvetijenost ljudi, so povzročili, da je Soča na posameznih odsekih že močno onesnažena. O stopnji in značilnostih onesnaževanja je dal te dni izjavo dr. Marko Vudrag, predstojnik Higiensko-epide-miološkega oddelka Zavoda za socialno medicino in higieno v Novi Gorici. Dejal je, da strokovnjaki odvzemajo vzorce reke Soče za kontrolo na šestnajstih mestih in ugotavljajo, »da je na treh četrtinah analiziranih odvzemnih mest reka že neprimerna za kopanje. To so občasno območja pri Tolminu, celotna srednja Soška dolina od Mosta na Soči do Prelesja in občasno Soča od Preselja do Solkana. Medtem ko v svojem zgornjem toku od izvira v Trenti do Kobarida ohranja status reke prve kategorije, je najslabše stanje v srednji Soški dolini, kjer je Soča močno spremenjena zaradi velikih hidrotehničnih posegov na sami reki. Tam je tudi velika industrija Anhovo. Reka je na tem odseku povprečno v tretjem razredu in včasih v četrtem, torej najslabšem kakovostnem razredu. Kako bo zajezitev Soče v Solkanu vplivala na čistočo reke lahko samo domnevamo, vendar smo skeptični glede kvalitete«. Opozorila zaradi visoke stopnje o-nesnaženosti reke Soče smo te dni prebrali tudi v nekaterih drugih dokumentih. V poročilu Zavoda za socialno medicino in higieno v Novi Gorici, o analizi razvojnih možnosti zdravstvenega varstva v medobčinski zdravstveni skupnosti Nova Gorica do leta 2000, je na primer zapisano tudi, »da najlepša slovenska reka Soča, postaja vse bolj umazana«, pri čemer je rešitev »v strogem izvajanju predpisov, učinkoviti kontroli in kaznovanju odgovornih. Ni namreč dovolj, da le posamezniki opozarjajo na nepravilnosti, do okolja in narave bi morali spremeniti odnos vsi«. Vodna skupnost za območje Soče v Novi Gorici pa v predlogu dejavnosti do leta 1990 ugotavlja, da je »treba odpraviti onesnaženost zaradi katere so nekatere vode bodisi v tretji ali pa v četrti kategoriji. Vendar so bili taki cilji že večkrat sprejeti v raznih stališčih, sklepih, dogovorih ih sporazumih«. V planu dolgoročnega razvoja vodnega gospodarstva na območju Soče za obdobje 1936 - 2000 pa je zapisano, »da sp industrijske odpadne vode, snovi in odplake glavni onesnaževalci voda«. Navajamo še poročilo Komisije za stike z zamejstvom pri skupščini novogoriške občine, ki u- gotavlja, »da je onesnaževanje reke Soče doseglo izredno visoko stopnjo. Reševanje tega problema je tesno povezano z dograditvijo kanalizacijskega omrežja v Novi Gorici, kar zahteva izredna finančna sredstva in se bo zaradi tega rešitev tega vprašanja še zavlekla. Glede na to, da gre za mednarodni problem, je mešana komisija za varstvo okolja in urejanja prostora na območju Nove Gorice sklenila, da celotno problematiko onesnaževanja reke Soče predloži v obravnavo stalni mešani komisiji za vodna vprašanja, ki je organ osimskih sporazumov«. Soča je naravna in kulturna dragocenost, del zgodovine, pa tudi reka za sedanji čas in potrebe. Zaradi tega bi bilo treba uresničiti vse sklepe in priporočila, ki so bila že tolikokrat napisana in izrečena v zadnjih letih, da se namreč Soča zaščiti in zavaruje kot pomemben del človekovega okolja. Marjan Drobež Zatiranje borovega prelca Goriški župan je izdal ukaz o obveznem zatiranju gosenic borovega prelca. Lastniki borovih gozdov, nasadov ali posameznih dreves morajo do 15. februarja poskrbeti za odstranitev in uničenje gnezd nadležnega škodljivca. prispevki a«. Za športno društvo Sovodnje 86 rovali: Branko Kovic 60.000 lir. . 50.000, Franc Kovic 50.000, potU6T0 La Goriziana 100.000, Ciril Češcut tisoč, Miro Hmeljak 100.000. Namesto cvetja na grob pokojn6^. Rudolfa Frandoliča darujejo KD niča, sekcija VZPI in zadrug3 Vrhu 50.000 lir v sklad za gr3®-1 kulturnega doma v Dolu. V spomin na pokojno mamo Lavrenčič daruje hči Milena z žem Sergijem 50.000 za društvo k* dajalcev v Doberdobu. Istemu 3 a štvu daruje družina Emila J®* [; 30.000 lir namesto cvetja na S Marja Ferligoja. kino Gorica VERDI 18.00-22.00 »Orwell 1984«- P1 povedan mladini pod 14. letom- f. VITTORIA 17.30—22.00 »Missione^, no«. Prepovedan mladini pod 1“' tom. a<. | CORSO 18.00—22.00 »Phenom6,1pj Film Daria Argenta z Dali3® jj. Lazzaro. Prepovedan mladini P00 letom. ~ „ fa3' EXCELSIOR 17.30—22.00 »Porn®‘>p(r tasia di una super dotata«. ^ vedan mladini pod 18. letom- Nova Gorica in okoliš SOČA 18.00 ameriški barvni fdm ^ go v izgubljenem avionu«. Ob angleški film' »Gandhi«. -n^- SVOBODA 20.00 ameriški film time«. «O DESKLE 19.30 ameriška grozljivk3 tok smrti«. Razstava futurizma v soboto v Palači Attems Bogat spored prireditev za starejše občane v Gorici V soboto, 16. februarja, ob 11. uri bodo v Palači Attems na Kornu svečano odprli razstavo futuristične u-metnosti dvajsetih let v naši deželi. Na razstavi bodo tudi dela slovenskih umetnikov. Nekateri teh so bili kon-struktivisti. Razstavo je priredilo vodstvo goriškega pokrajinskega muzeja, zanjo se je zelo zavzela nova ravnateljica Maria Masau Dan. Precej pomoči so dobili tudi pri slovenskih muzealcih v Novi Gorici, Ljubljani in Idriji, pa tudi pri srbskih umetnikih in muzc/ lcih. Razstavljenih bo nad petsto eksponatov. Vsi bodo upodobljeni v ličnem katalogu. Uprava goriškega muzeja je izdala tudi plakat na katerem vidimo tovarniške hale in dimnike ter letala. Dimniki so povzeti po sliki italijanskega futurističnega umetnika, ki je bila objavljena v tistem času v ljubljanski reviji Tank. Letala pa so vzeli iz slike goriškega slikarja Cralija. Gre torej za posrečeno simbiozo. Razstava bo odprta do konca aprila. V teh dneh so zastopniki {»krajinske uprave razstavo predstavili tudi v drugih krajih dežele. Pred tednom dni so bili tudi v Ljubljani, kjer so povabili na otvoritev in ogled razstave ugledne slovenske predstavnike. Vrsto prireditev namenjenih starejšim občanom pripravlja v februarju goriška občina v sodelovanju s sindikati upokojencev in raznimi drugimi ustanovami. Ker je februar pač mesec pustnih prireditev, se bodo v tem času na svoj način lahko zabavali tudi starejši občani: jutri, 14. t.m. bo pustni ples v večnamenskem socialnem centru, v nedeljo 17. t.m. pripravljajo pevsko revijo in sicer v prostorih na Espomegu, popoldne pa je napovedana udeležba na tradicionalni pustni paradi. Pustno razpoloženje bo trajalo še 19. t.m. ko bo v centru Stella Matutina družabnost, zvečer pa skupna večerja v javnem večnamenskem centru. Petek, 22. t.m. je namenjen gledališču, na sporedu bosta dve predstavi dela »L’amore delle tre melarance«. 23. februarja pripravljajo razstavo o-brtniskih izdelkov, 28. t.m. pa predavanje o novih načinih nudenja pomoči, ob uporabi elektronike. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. Antonio, Ul. Romana 147 tel. 40497. Filmi v Krminu V Krminu so že spet pripravili ci klus kvalitetnih filmov, ki jih predvajajo v občinskem gledališču. Pobudo za to je tudi tokrat dalo društvo Micron c, v sodelovanju z občinskim gledališčem. Po filmu Locai hero, ki so ga predvajali prejšnji četrtek, se bo na platnu, do konca marca zvrstilo še sedem filmov in sicer: »Furyo« (14. februarja), »Rambo« (23. in 24. februarja), »Silk-wood« (28. februarja), »1964 allarme a New York (7. marca), »Storia di Piera« (14. marca), »Oblomov« (21. marca) in »Osterman weekend« (28. marca). razstave V predverju goriškega Kulturnega doma je te dni odprta razstava likovnikov severne Primorske. Razstavni prostori so odprti vsak delavnik od 17. do 19. ure. xO&C{l DEŽURNA LEKARNA V GO»»^, Lekarna Vidussi, Verdijev k®12 tel. 84-879. POGREBI pO Danes bodo v Gorici nasledw jU. grebi: ob 8. uri iz bolnišnice S^LgJj-sta v podgorsko cerkev in na P08, V šče pogreb Petra Jančiča; °b TUof0 splošne bolnice v cerkev v na tamkajšnje pokopališče P^jiri6 Veglie Bascher; ob 11. uri iz 6 w-bolnice v cerkev Pij a X. in na £jir>3 no pokopališče pogreb Bern^^j-Manzina; ob 12.30 iz bolnice F7- jfl na od Boga v štandreško cerKrp-o11' na pokopališče pogreb Adelm6 cer kar; ob 13.30 iz glavne bolnic® ^jgji3 kev in na pokopališče v Štev pogreb Antonije Gravner. apustila nas je v Antonija Gravner (Toninca) Pogreb bo danes ob 13.30 ške bolnišnice v cerkev v St in na domače pokopališče. , v - Žalostno vest sporoča nei možem in otroki Števerjan, Gorica, 13. februari Bambič tudi v TK galeriji proslavi Dneva slovenske kulture v Trstu so odprli tudi Banibičevo razstavo. Poleg slik so na ogled še revije, icijami, razne t Bambiče vih del Frančiška 20. ^ katerih je Bambič sodeloval s svojimi ilustracijami, razne diplome, ki jih je prejel za svoje izume, kritike itd. boriti moramo tudi, da je razstava zgodnjih Bambiče vih del na ogled tudi v prostorih TK galerije v Ul. sv. iz likovnih galerij , Svojevrstne risbe V galeriji Cartesius v Trstu, v Ulici Marconi ob Ljudskem vrtu razstavlja od sobote, 2. t.m., slikar Adolfo Penocchio, ki prihaja iz Brescie. Čeprav je že prekoračil petdeseto in ima za seboj temeljito strokovno pripravo v slikarstvu in kiparstvu, je doslej priredil razmeroma malo osebnih . razstav. Veliko let je bil namreč angažiran kot ilustrator pri nekaterih italijanskih založbah. Vrhu tega je delal tudi kot designer. Sedaj pa je v tržaški galeriji dal na ogled kakih dvajset svojih del, ki se na prvi pogled zdijo kot tehnično zelo dobro izpeljani grafični odtisi, v resnici pa gre za unikatna dela, za dobro izdelane risbe na plastificiranem papirju. Svoje risbe Penocchio izpelje tako, kot bi slikal s pikami in drobnimi potezami, tako da se zdi, kot bi imeli pred seboj močno povečano sliko, ko pride do izraza tako imenovani raster, to je mreža. Mojster uporablja v glavnem dve barvi in sicer črno ali točneje temno sivo ter krvavo rdečo, vendar uporablja ti dve barvi vedno ločeno, pa čeprav na isti sliki in upodobi na primer pol ali del ženskega akta v rdeči, ostali del pa v sivi barvi, ali pa tudi ves obraz v sivi, ustnice pa in čop las v rdeči barvi. In podobno. Ob teh dveh barvah zasledimo na nekaterih slikah tudi kak pramen svetlo-plave. barve, vendar le kot nekakšen odsev. Gost iz Brescie je šel verjetno skozi močno politično šolo in čeprav je premlad, da bi povsem zavestno doživljal fašizem in vojno, se je dobro zavedel, kolikšno zlo je nacifašizem. Sicer pa je v njegovih delih zaslutiti neko socialno tenkočutnost, ki pa njegovih del ne spreminja v cenene plakate, pa čeprav bi mogli tudi soditi, da je mojster nekoč morda tudi nekritično jemal razne tokove, ki so prihajali iz vzhodne Evrope. Pa še nekaj velja dodati: nekatera njegova dela so sestavljena iz več manjših slik ali motivov, vendar je vsaka slika, vsak motiv povsem samostojen in ločen od ostalih, celo brez vsake neposredne povezave z ostalimi motivi. Tu morda prihaja do izraza njegova praksa, ko je bil še ilustrator. Vsekakor kaže mojster veliko tehnično sposobnost in bujno fantazijo, ki pa jo ume racionalno uporabljati. (Fre) Modernizacija struktur v Mestnem muzeju Baron Revoltella in novi računalnik je ^adnje čase je dejavnost muzeja »Revoltella« Posebno prišla do izraza; naj omenim Scorm ^Nnijevo, razstavo v obnovljenih prostorih mu-jaJ.a P° Scarpovem načrtu, potujočo razstavo Alpe-z aran. ki je obogatila očarljive prostore muzeja (j0 eoPisnimi slikarskimi bogastvi slikarjev, ki so , oreh med obema vojnama. Mimo razstavne • Javnosti v palači Costanzi in Občinski galeriji, nih P°bud za nadaljnje delovanje ničkoliko vred-ttó P°Zornosti. V teku je namreč izpopolnjevalni ai o muzejski didaktiki, ki ga je organiziral žeiZe3 »Revoltella« v sodelovanju z IRSAE (de-1 zavod za šolstvo, ažurnost in vzgojo), bo FVa predavanja so že mimo, naslednje liCev Ponedeljek, 18. t.m., ob 17. uri v .prostorih Zec^h- ^>e*;rarca- Predavateljica dr. Annamaria njeChla k° poudarila pomen arhitekture, notra-r^v0pre«le in kulturne dediščine za razumevanje $ti življenjskih običajev in socialne stvarno-Pisrr °Vora bo budi o biografskih raziskavah brez katp6n^ v'rbv. ° življenju barona Revoltelle (o tie„arefrn bo sledila tudi projekcija dokumentar-deia, - ®a) ter o zgodovinskem pomenu njegove h0 .Vn°sti in o palači Revoltella. Predavateljica v'fan' gov.orila ° tematskem raziskovanju in arhi-Ju bibliografije, saj je že več let zaposlena v muzeju in se posveča urejevanju muzejske knjižnice po novejših knjižničarskih metodah, ki se dajo historijsko katalogizirati in tehnično prilagoditi časom. Muzejska knjižnica obsega približno 4000 tekstov, od katerih so dobra polovica knjige, ostalo pa katalogi razstav, strokovne revije in članki o umetnosti, zgodovini, literaturi. Zasluga za napreden sistem ureditve knjižnice gre dr. Zecchi, saj se je, poleg že uveljavljenih sistemov katalogizacije po zgledu podobnih knjižnic, lotila av-tomacije z računalhikom. Medtem ko se v eri informatike mnogi sprašujejo o odnosu med kulturo, ustvarjalnim delom in računalnikom in skeptično gledajo na možnost sožitja, bomo kmalu v Trstu lahko osebno preverili, kako nam ta priskoči na pomoč pri raziskovalnem delu in konzultaciji. Prvotno se je dr. Zecchia zgledovala po ske-dah zgodovinskega arhiva beneškega Bienala, ker namreč obsega podobno zbirko tekstov o umet nosti. Tako se je v glavnem držala katalogizacij-skega sistema Dewey, ki upošteva različne vednosti. Ta sistem je sicer hitro dostopen konzultaciji, a nekoliko nepopoln v opisu teksta, tako da ga je bilo treba dopolniti z drugimi, preko kate- rih pride do izraza tip tiskovine (knjiga, katalog, revija, članek ipd.), poleg tega tudi naslov, avtor, izdaja. Nadalje je bilo treba poenotiti katalogizacijo s sistemom RICA (Regole Italiane Catalogazione Autori) in z ISB (International Standard Booknumber). Šele po tej podrobni razvrstitvi materiala knjižnice je bilo mogoče ugotoviti, kakšne vrste računalnik bi muzej potreboval. Zbrali so tako kompjuter z močno kapaciteto pomnilnika, preprostim programskim jezikom, možnostjo povezave z drugimi kompjuterji (drugih knjižnic), predvsem pa s tiskalnikom. Najbolj zahtevna je zdaj faza vstavljanja po datkov, saj misli muzej poleg avtomatiziranega kataloga in sked nuditi konžultantom pravo banko podatkov, ki se tematsko povezujejo z materia lom na razpolago v muzeju. Za to zahtevno raziskovalno delo in dokončno ureditev prostorov so fondi še nezadostni, težko je torej povedati, al; bo v kratkem mogoča avtomatizirana konzultacija ali bo treba za to čakati več mesecev. V vsakem primeru smo lahko ponosni za tako strokovno in napredno raziskovalno delo, ki bogati naše kulturno okolje in ga dinamično vključuje v bodočnost. JASNA MERKÙ Slovenska knjiga k°t hraniteljica s!ovenske zavesti l tržaški KNJIGARNI po KONCA meseca J0% POPUSTA na celotno SLOVENSKO LEPOSLOVJE ^ lem se naša °Srednja Prodajalna knjig vMjučuje v vseslovensko Praznovanje ^«eva kulture *R2AŠKA knjigarna L" SV. FRANČIŠKA 20 Pomurska založba v letu 1985 Letos najobsežnejša knjižna bera Naš razgovor z glavnim urednikom Pomurske založbe v Murski Soboti Jožetom Hradilom se je začel z že kar stereotipnim vprašanjem o gmotnem položaju Pomurske založbe. »Naj kar na začetku pribijem, da sem v tem smislu optimist. Poglejte, knjižnih zalog praktično nimamo, kaj pa to pomeni v današnjem času ne potrebuje posebnega komentarja!« Vaša založba ob jugoslovansko^madžarski meji in v središču madžarske narodnostne skupnosti pri nas opravlja tudi pomembno vlogo mostu in združevanja med dvema narodoma, slovenskim in madžarskim tudi v širšem smislu te besede. »Natanko tako je. Obmejnost je vsekakor tudi velika prednost za nas in tako nadaljujemo z našim hotenjem, da ne prestopamo samo državne meje v tem smislu, temveč že krepko segamo prav do središča sosednje Madžarske, do Budimpešte. In to dejstvo nam omogoča, da prevajamo in posredujemo slovenskim bralcem res najboljše iz madžarske književnosti, hkrati pa sosedom tudi ponujamo najboljše iz naše književnosti v prevajanje. To je vsekakor veliko dejanje, pomembno tudi zaradi recipročnosti prevajanja in tako že vrsto let uspešno sodelujemo z znamenito budimpeštanska založbo Europa, pri kateri plasiramo letno tri prevode iz slovenske književnosti, tri madžarska dela pa na njihovo priporočilo posreduje naša založba. Tako, na primer, je v tisku madžarski prevod potopisa Evalda Flisarja »Južno od severa«, na naš predlog pa je pri Madžarih pred nedavnim izšel izbor iz Kosovela, roman Lojzeta Kovačiča »Resničnost« in kar je še morda najbolj zanimivo, v madžarščini je tudi izšla, na našo pobudo seveda, antologija sodobnih, najmlajših slovenskih pesnikov. Dalje smo' za Madžare pripravili Jančarjevega »Galjota« in izbor iz povojne slovenske dramatike v redakciji Bojana Stiha, ki bo zajemala 12 slovenskih piscev dramskih besedil.« Za konec najinega razgovora pa spregovoriva na kratko še o vašem letošnjem knjižnem programu. »Letos namerava Pomurska založba izdati kar 47 naslovov, kar je, mimogrede povedano, celo naš rekord, ki je še ’v toliko bolj zanimiv in razveseljiv spričo ekonomskega položaja pri nas, knjige pa še posebej. Med temi naslovi je precej domačih del in naj jih nekaj naštejem. Dr. Franc Zadravec je pripravil izbor iz Kranjčevih novel in odlomkov iz njegovih romanov, ki bo predstavil pisateljeve upodobitve kristjana in krščanstva na Slovenskem pod naslovom »Med zemljo in ne- besi«, dalje bo izšla pripoved Ferda Godine »Zaklenjeni dom«, potopis Evalda Flisarja »Čarovnikov vajenec« in jubilejna, šestdeseta knjiga Pavla Zidarja »Oljčnik Juda Tadeja«. V zbirki Panonika pa bomo izdali knjigo Jožeta Zadravca »Ljudsko zdravilstvo v Prekmurju«, »Perkmur-ski slovar beltinskega narečja« v izboru Franca Novaka, in redakciji dr. Vilka Novaka, »Korenine« Jusa Makovca, v katerem avtor obravnava priimke na Murskem polju ter temeljit in natančen pregled pomnikov NOB v severovzhodni Sloveniji, ki so ga pripravili Drago Novak, Ivo Orešnik in Herman Šticl. V zbirki Sozvočje izhajajo dela, ki nas povezujejo z Madžarsko in v njej bo letos izšel obširen roman madžarskega pisatelja Ferenca Mora »Zlata krsta«, s pesniško zbirko pa se bo predstavil pesnik iz vrst naše madžarske narodnostne skupnosti Sandor Szunyogh in končno je tu še zbornik »Naptar 86«, ki v madžarskem jeziku izhaja že več kot dve desetletji. Letos bomo seveda tudi nadaljevali z našo, zdaj že dodobra uveljavljeno knjižno zbirko Mostovi. Most z Laosom bo predstavljal roman »Vetrovi« Vathyke in Michela Chaura, most z Nikaragvo roman Omara Ca-bezasa »Gora ni taka kot neskončno zelena stepa«, most s češko fantastika Ladislava Fuksa »Miši Natalije Mooshabrove«, most z Malijem »Massa« Makana Diabete in most s Finsko uspešnica Aria Paasilinna »Gozd obešenih lisic«. Od lani pa je novost v tej naši zbirki tudi prevod najboljšega jugoslovanskega romana s srbohrvaškega literarnega območja v minulem letu, ki ga vsako leto tradicionalno razglasi znani beograjski tednik NIN. Poleg drugih zbirk, v katerih izdajamo v glavnem prevodno literaturo, bi za konec omenil še našo novo zbirko pod naslovom Ona, kjer bodo do aprila izšle štiri knjige. S to zbirko želimo opozoriti na tiste avtorice, ki zaradi posebnosti svojih literarnih del zbujajo v svetu izjemen odmev. Pri tej zbirki tudi načrtujemo, da bi v njo predvidoma vsako leto vključili tudi po eno delo jugoslovanske pisateljice. Tako bo letos izšlo v tej zbirki duhovito spominsko delo Mire Miheličeve »Ure mojih sanj«. Seveda to niso vsi naslovi, ki jih nameravamo pri nas natisniti letos, morda naj za konec še omenim delo Matjaža Žigona »Leseni dklopnjak« iz časov kapitulacije Italije in formiranja slovenskega domobranstva, ki smo ga uvrstili v našo zbirko »Pesti«. DUŠAN ŽELJEZNOV Izvirnost pianista Richarda Goodeja V ponedeljek, 4. februarja, je v okviru abonmajskih koncertov Tržaškega koncertnega društva nastopil v gledališču Rossetti v Trstu ameriški pianist Richard Goode. Izvedel je štiri Beethovnove sonate za klavir. E-dinstvenost in izraznost njegove klavirske igre ter interpretacije je prevzela poslušalce, ki so napolnili dvorano do zadnjega kotička. Na koncertu smo doživeli netradicionalno podobo Beethovnove glasbe: združili sta se ameriška in evropska kultura ter načini življenja v mejah splošno veljavnih estetskih norm. Uvodna skladba glasbenega večera je bila Sonata v d-molu, op. 31, št. 2 imenovana »Vihar« (ko sa vprašali Beethovna za pomen te sonate je odgovoril: »Berite Shakespearov Vi- har«), Že v uvodnem Largu, ki traja le slaba dva takta, smo doživeli izrazno moč pianista Goodeja, ki se je stopnjevala v Allegra, polnem gibanja in nemira, ki se dviguje v ozračje napete drame. Zaradi popolnega obvladovanja klavirskega zvoka ameriškega pianista smo v počasnem stavku doživeli mirno in razmišljujočo Mirando (Shakespeare). V sklepnem Allegrettu, ki se začenja z žuborečo melodijo in teče nepretrgoma do konca skladbe, pa virtuoznost njegove klavirske tehnike. Svetlobo in prijetno počutje smo doživeli v drugi skladbi glasbenega večera, Sonati v Es-duru op. 31, št. 3. Z velikim občutkom za oblikovanje glasbenih misli je Goode izvedel Allegro, Menuetu pa je zaradi iskanj različnih razpoloženj odvzel lahkoten značaj plesa. Skladbo je sklenil z iskrivim igranjem Presto con fuoco stavka, ki nas spominja na živahen italijanski ples tarantella. Drugi del koncerta se je pričel z znano Sonato v cis molu op. 27, št. 2. V mesečini. Izraz »mesečina« ni primeren za skladbo v celoti. »Mesečina zbuja lirično občutje, medtem ko ta glasba govori o nebu, polnem svinčenih barv. V finalu se razbesni v vihar.« (Anton Rubinstein). Beethoven je imenoval to skladbo »Sonata quasi una fantasia« deloma zato, ker spreminja tradicionalno sonatno obliko (izpuščen je sonatni allegro), deloma pa zaradi prostega oblikovanja glasbenega materiala. Goode je v sklepnem stavku te skladbe Presto agitato nekoliko pretiraval z izrazom, namesto jasnih melodičnih linij smo slišali »bobnenje«. Koncert je sklenila Sonata v A-duru op. 101, ki je prosta fantazija v okviru sonatne oblike. Sonato je Beethoven posvetil dobri prijateljici baronici Dorothei von Erinam. V prvem stavku, ki je v živahnem tempu, smo doživeli milino, nervoznost in nemir pa v koračnici drugega stavka. Močna čustvena globina tretjega stavka se je zlila v radostno občutje ognjevitega finala. Richard Goode je s svojim klavirskim recitalom dokazal, da sodi v sam vrh živečih pianistov in interpretov. Prevzame nas sproščena klavirska igra, njegov simpatični nastop in izvirnost interpretacije. Kljub temu, da včasih zaide v pretirano iskanje glasbene vsebine, mu ne moremo očitati neokusnosti. Ponedeljkov koncert je. bil pravo glasbeno doživetje. MIRKO SLOSAR Danes v italijanskem nogometnem pokalu Prve tekme osmine finala | Valtellina 1985 ( Danes bodo igrali prva srečanja o-smine finala italijanskega nogometnega pokala. V središču pozornosti bo vsekakor srečanje v Milanu, kjer se bo Lied-holmovo moštvo spoprijelo z Napoli-jem, ki pa bo igral brez Maradone. Milančani so torej v tej tekmi favoriti. Dokaj zanimivo pa bo v Pizi, kjer bo domače in vodilno drugoli-gaško moštvo sprejelo v goste Samp-dorio, ki sodi med boljše prvoligaške ekipe*. V današnjih srečanjih pa sta favorita Fiorentina in Torino. Florentinci • se bodo doma spoprijeli z Barijem, ki pa je v zadnjih letih v italijanskem pokalu vselej ugodno presenetil. Turinčani pa bodo sprejeli v goste moštvo Cagliarija, ki se v drugi ligi na vse kriplje bori pred izpadom. Ni tudi izključeno, da bo danes prišlo do nekaterih presenečenj. Juventus bo namreč gostoval pri Campobas-su, kjer bodo domačini gotovo bolj motivirani od državnih prvakov. Tudi Verona, ki je v nedeljo slavila vi- soko zmago v Vidmu, ne bo pred lahko nalogo na gostovanju v Genovi. Enako velja za Inter (igral bo v Empoliju) in Homo, ki bi jo lahko podcenjevanje v Parmi drago stalo. Današnji spored in sodniki 15.15: Campobasso - Juventus (sodnik Coppetelli); 20.00: Genoa - Verona (Bianciardi) ; 20.30: Milan - Napoli (Mattei); 20.30: Pisa - Sampdo-ria (Baldi) ; 20.30: Empoli - Inter (E-sposito) ; 15.00: Fiorentina - Bari (La-morgese); 20.30: Parma - Roma (Leni); 20.30: Torino - Cagliari (Magni). Znani vsi četrtfinalisti turnirja v Viareggiu VIAREGGIO — Po Torinu, Genoi, Spartaku iz Moskve in Milanu so se v četrtfinale mladinskega nogometnega turnirja v Viareggiu uvrstili še Roma, Atalanta, Sampdoria in Fiorentina. SKUPINA 3: Inter - Sampdoria 0:0, Roma - Rijeka 1:0, Lestvica: Sampdoria in Roma 4, Inter 3, Rijeka 1. SKUPINA 4: Atalanta - Fiorentina 2:0, Craiova - Abedeen 2:2. Lestvica: Atalanta 5, Fiorentina 4, Aberdeen 2, Craiova 1. DANAŠNJI SPORED: Torino - Milan, Spartak Moskva - Genoa; JUTRI: Roma - Fiorentina, Atalanta -Sampdoria. Erlacherju veleslalom na italijanskem DP CERVINIA — Letošnji italijanski državni prvak v veleslalomu je Robert Erlacher, ki je na včerajšnjem tekmovanju za 14 stotink sekunde prehitel Richarda Pramottona. Tretji je bil Camozzi, četrti Tonazzi in peti Furli, ki je s. svojo uvrstitvijo pripravil največje presenečenje dneva. Sledijo: 6. Giorgi, 7. Foppa, 8. Cerosa, 9. Edalini, 10. Holzer. Disciplinski ukrepi RIM — Disciplinska komisija italijanske košarkarske zveze ta teden v A-l ligi ni izključila nikogar, v A-2 ligi pa bo eno kolo počival Hordges (OTC Livorno). kratke vesti - kratke vesti Hokej na ledu: jugoslovanska liga Tudi v drugi tekmi zmaga Jeseničanov C. zvezda - Jesenice 2:9 (1:3; 1:4; 0:2) BEOGRAD — Tudi v drugi finalni tekmi za naslov jugoslovanskega prvaka v hokeju na ledu so Jesenice premagale moštvo beograjske Crvene zvezde. Jeseničani si tako lahko zagotovijo naslov najboljšega v Jugoslaviji že v soboto, ko bodo igrali tretjo tekmo doma. DREVI V TRŽIČU Mladost - Titov Vrbas Na občinskem, igrišču v Tržiču bo drevi ob 19. uri prijateljsko nogometno srečanje med dobrdobsko Mladostjo in ekipo iz Titovega Vrbasa, ki nastopa v 2. zvezni ligi. Za Kraševce bo drevišnja tekma verjetno zahtevana preizkušnja. Gostje iz Titovega Vrbasa so sprejeli vabilo Mladosti, saj se v tem. času pripravljajo v Pulju na spomladanski del prvenstva. Fischetto in Tonut ostala doma MILAN — Trener italijanske državne košarkarske reprezentance Sandro Gamba se je odločil, da v jutrišnjem tretjem kvalifikacijskem srečanju za svetovno prvenstvo proti Zahodni Nemčiji ne bosta nastopila Tonut in Fischetto: prvi naj ne bi še povsem okreval po poškodbi, zastopnik tržaškega Stefanela pa naj bi bil »najbolj mehak«, mora se še znajti z ostalimi v ekipi. Danes »AH Star Game« FIRENCE — V novi športni palači v Firencah bo drevi tradicionalno košarkarsko srečanje med tujimi igralci, ki nastopajo v A-l in A-2 ligi. V prvi ekipi bodo Fredrick in Tillis (Scavolini), Anderson (Jollycolomba-ni), Davis (Indesit), Johnson in Wan-sley (Marr), Jeeland (Peroni), Dillon in Coleman (Stefanel), v drugi pa Branson (Silverstone), Bantom in Hardy (Mister Day), Huges in Kupec (Viola), Alien (Giorno), Ebeling (Succhi G), Hackett (Cida), Hordges (OTC), Jura (Master V.), Mayhew (Fermi) in Bryant (American Eagle). Mazza se izmika VIDEM — Predsednik Udineseja Mazza je včeraj nekoliko popravil svoje izjave, češ da je Žico na »dražbi«, obenem pa je priznal, da je Brazilec trenutno nepotreben luksus. Pristavil je še, da bi se morebitna pogajanja za njegov prestop začela pri vsoti 6 milijard Mr. To pa je že velik denar, če pomislimo, da je Žico ob vseh teh govoricah tudi povedal svoje, in sicer: če bi ga Udinese odstopil kaki drugi itaHjanski ab evropski ekipi, mora biti pogodba enoletna, po tej dobi na; bi bil povsem prost, da sam razpolaga s seboj, še prej pa mu morajo dovoMti na priprave brazilske reprezentance. Mazza pa je včeraj tudi napovedal, da se bo abonmajska kampanja začela že marca in glede na to, koliko bo abonmajev, bodo tudi načrtovaM okrepitve ekipe. Vsekakor, je še dejal, če navijači z nakupi ne bodo zadovoljni, jim bodo denar vrnili. Od »sončnega« Bormia v pravi snežni metež Valtellina 85 megle«, še niti Ko smo z avtobusom Kvarner Expressa zapuščali »sončni« Bormio, smo se dokaj bab cest v Valtelbni, prelaza Aprice, nenazadnje pa tudi že znane »lombardijske na pamet nam ni prišlo, da bi najhujše dobib prav od Vileša do Trsta. Le spretnemu šoferju, ki je v pravem slalomu, v stilu Girardelbja v najboljši formi, obšel tovornjake, avtomobile in vse, kar je na poti bilo, se moramo zahvabti, da smo se končno pripeljab domov. »Pravi sedež za svetovno prvenstvo bi moral biti tu in ne v Valtelbni, kjer je le poredkoma snežilo,« smo ugotavljab z ostabmi potniki. Ne glede na zadnji del potovanja pa smo s svetovnega prvenstva Val-telbna 85 v glavnem imeb dokaj dobre vtise. Organizacija dobra, proge odlične, toda ... Itabjani so se tudi na tem svetovnem prvenstvu izkazali kot dobri organizatorji. V Bormiu je namreč vse potekalo v najboljšem redu: prevozi so bili zadovoljivi, informacije hitre, press center funkcionalen, hostese vljudne. Organizator pa se je predvsem izkazal zaradi odlično pripravljenih prog.. Kljub temu da je vreme prireditelju nemalo nagajalo, pa težav s tekmami (le ženski smuk so preložili, toda zaradi premočnega vetra) ni bilo. O progah so se vsi pohvalno izrazih. Glede obiska gledalcev in turistov pa svetovno prvenstvo v Valtelbni, po našem mnenju, ni uspelo. Razen na moškem smuku in na zadnjih dveh slalomskih tekmah se je za tako prireditev gotovo zbralo premalo ljudi. Kje naj bi zato tičali vzroki? V prvi vrsti gre omeniti »nepo- srečeno« lokacijo Valtelhne in slab1^ cestnih povezav. Organizator je sic« upal, da bi do začetka SP dokonča*1 širšo cesto, ki bi povezala večja lo*11 bardijska središča z Valtellino. Zar® di ekonomskih težav in težav z vi®; menom pa dela niso dokomčab. T11 _ turistične usluge v tem delu La®' bardije so še vedno dokaj skrofflB (Milančani so si raje v teh kraj*^ zgradbi vikend hišice ali pa le-te na jamejo), tako da je bilo razen lju“! teljev »belega cirkusa« ostahh tu*1 stov bolj malo. Preseneča tudi, da je bil odziv S® carjev dokaj skromen, čeprav je hova smučarska vrsta posegla fx številnih zlatih kolajnah. Po dn*» strani pa so se številno udeležbi * ga SP turisti iz Slovenije, kar P®. novno kaže, da je smučanje v J~. dežeb izredno popularno. Ptujski h renti so bili na primer prava atraK cija Valtelhne 85. Pirmin Zurbriggen glavna osebnost . Švicarski as Pirmin Zurbriggen, *) je prav med SP v Bormiu (4. 2.) d polnil 22 let, je bil gotovo osreTIj figura velike prireditve v Vaiteli®1! In to ne samo zato, ker je osVdj. dve zlati in eno srebrno kolajno, P1’®', vsem pa zato, ker je to izredno si patičen, skromen fant. Tudi k? ^7. je ušlo zlato v veleslalomu, je špi® no priznal svoj poraz in čestital z® govalcu. Zahodnemu Nemcu Marku ^ Wasmaierju. Nikomur ni odklonil a . tograma, čeprav je zaradi števi® obveznosti imel štete sekunde. 1^. vsem drugačen je od Marca Girar^ bja, ki se prvič, ko je osvojil br v veleslalomu sploh ni predstavil ^ tiskovno konferenco. Ko pa je osv®^ srebro v slalomu, je sicer prišel pr^ časnikarje, njegovi odgovori Pa bili izredno »formalni«, njegov Iri gled oster. Da bi se kdaj nasmU-F ’ ni bilo govora. Branko Lakovič (sledi jutri) Odbojkarsko prvenstvo »under 15« Goriški derbi Valu Val — Olympia 2:0 (15:8, 15:10) TRAJANJE SETOV: 23 in 20 minut. OK VAL: Šturm, Gaetta, A. in D. Coceani, Brescia, Petejan, Volčič, Bensa, Ju rem, Vogrič, Gubn. OLYMPIA: Špacapan, Bregant, Lutman, Degrassi, Corsi, Bertobni, Cotič, Peric, Belai. V »mini derbiju« so slavili odbojkarji Vala, ki so pokazali, da znajo dobro graditi igro in zaključevati akcije in so bili veliko več samozavestni in odločni kot v prvem kolu. Odbojkarjem goriške Olympie se je poznalo, da so prvič igrah v štandreški telovadnici in zato niso uspeh pokazati vsega, kar zmorejo. (Lero) Jamlje Sobema — Fincantieri 2:0 (15:5, 15:3) JAMLJE SOBEMA: Tomšič, P. Čemic, Soban, Okretič, S. Tomšič, Stanziani, Pahor, P. Černič, Načini. V tretjem kolu prvenstva under 15 moški je mlada šesterka iz Jamelj o-svojba drugi par točk. Brez večjih težav je namreč odpravila mlade vrstnike iz Tržiča. UNDER 15 - ŽENSKE Sloga A — Montasio 2:0 (15:9, 15:10) SLOGA A: Benčina, Cergol, Černe, Dunja, Jasmina in Lara Grgič, Hrovatin, Kralj, Barbara in Darja Renčelj, Repini. Sloga A je pripravila presenečenje, saj je bil na papirju Montasio močnejši. V zvezi s Slogo A gre omeniti, da sestavlja to ekipo čez dvajset i-gralk. Pri društvu so zaradi tega sestavih v bistvu dve postavi, ki sicer nastopata pod istim imenom, igrata pa izmenično. Da sta obe dobro pripravljeni, najbolje priča dejstvo, da sta bib v prvih dveh kobh vsaka po enkrat uspešni. (INKA) CUS — Sloga B 0:2 (2:15, 2:15) TRAJANJE SETOV: 12 in 10 min. SLOGA B: Dmovšček, Križman-čič, Milkovič, Mijot, Sosič, Susič, Vidah. Tržaški CUS po pričakovanju sploh na bil dorasel tekmec Slogi B, ki je svoj drugi par točk osvojila po niti pol ure trajajoči tekmi. (INKA) Sandro Čok (Adria) dobro pripravljen V Poreču je bila v nedeljo prva letošnja članska dirka za trofejo Riviere, na kateri je nastopila tudi eh-ta jugoslovanskega kolesarstva. Na 82 km dolgi progi je z visoko povprečno hitrostjo (kar 41,060 km na uro) zmagal reprezentant Lampič, ki je z nekaj metri naskoka prehitel skupino 20 kolesarjev, v kateri je bil tudi član lonjerske Adrie Sandro Čok, ki se v Istri, pod vodstvom trenerja Ropreta, pripravlja na letošnjo tekmovalno sezono, ki se bo v Trstu u-radno pričela 3. marca z mednarodno dirko v organizaciji Adrie. Na tej prvi preizkušnji je Čok pokazal, da je dobro pripravljen. (R. Pečar) ta teden ob odbojkarski mreži V nedeljo v Trstu deželna skupščina Poleg državnih bg bodo v soboto ip nedeljo startale tudi vse deželne odbojkarske bge, nedvomno pa zasluži izredno pozornost tudi redna skupščina deželne odbojkarske zveze, ki bo v nedeljo dopoldne v Trstu. Pozornost zasluži iz več razlogov. Prvič zato, ker je deželna zveza izredno številna, saj je vanjo vpisanih 117 društev in med njimi tudi 11 slovenskih; drugič, ker bo na skupščini izvoljen tudi nov predsednik in nov deželni odbor in mislimo, da je v našem interesu, da je predsednik iz Trsta in da sedež deželne zveze še naprej ostane v našem mestu. Nič manj pozornosti pa ne zasluži tudi kandidatura prof. Ivana Peterbna za deželnega svetovalca v naslednjem štiriletnem obdobju. Ivan Peterhn je bil deželni svetovalec tudi v mandatni dobi, ki se izteka in glede na važnost prisotnosti Slovencev v sami deželni zvezi, bi morala sloven- ska društva nedvomno oddati svoje glasove tudi zanj. . če nekobko bolj podrobno pogledamo število glasov, ki jih imajo naša društva v Trstu in Gorici (v videmski in pordenonski pokrajini slovenskih društev žal ni), lahko ugotovimo, da smo predvsem v tržaški pokrajini zelo močni, saj ima pet naših društev (od skupno 26 v ceh pokrajini) kar 32 odstotkov glasov. Pri tem sta najmočnejša Bor in Sloga, ki imata vsak po 11 glasov. V goriški pokrajini je slovenskih društev več (6), vendar pa žal nimajo tako dolge tradicije kot tržaška društva, kar vpliva tudi na število glasov. Na Goriškem ima od naših društev največ glasov Olympia (10), pozna pa se, da je OK Val, kot novoustanovljeno društvo, izgubil Vse glasove, ki jih je imel prej kot Juventina. Skupno imajo naša društva na Goriškem 19 odst. vseh glasov. štva dokažejo, da slovenska predstavlja pomemben del deželne odbojke Rado Grud® Namizni tenis (promocijsko prvenstvo): nov uspeh Mladin# Mladina — Grandi Motori 5:2 Tenze - Bianchi 1:2 (12:21, 21:16, 20:22); Košuta - Calin 2:1 (21:14, 14:21, 21:15); Pahor - Buteih 2:1 (21 proti 19, 22:20); Košuta - Bianchi 0:2 (20:22, 19:21); Tenze - Butebi 2:1 (21:7, 17:21, 21:19); Pahor - Cabn 2:0 (21:15, 21:7); Košuta - Butelb 2:0 (25:23, 21:19). Kriška Mladina je bila vnovič uspešna, saj je v povratnem delu prvenstva dosegla dve zaporedni zmagi. Kot po navadi, se je najbolje odrezal vedno odlični Diego Košuta. Njegova hladnokrvnost in izredno taktična igra sta najbolj prišh do izraza v zadnjem nastopu, ko je že zgubljal s 14:20, nazadnje pa zmagal s 25:23. Bodisi Tenze kot Pahor sta po prvih nerodnih setih z dobro in učinkovito igro nadigrala nasprotnike. Čeprav se je Grandi Motori tokrat izkazal za trd oreh, so se kriški igral- ci dobro odrezab in treba je omeniti, da so rezultati sad trdega dela na treningih. V naslednjem kolu, ki bo na pustno soboto ob 19. uri, se bodo kriški igralci pomerili s sobdnim Chiadinom iz Trsta. (A.S.) Kras — Fani A 0:5 Fabec - Dodini 0:2 (6:21, 13:21); Legiša - Hauser 0:2 (12:21, 14:21); Doljak - Stepancich 1:2 (21:17, 13:21, 17:21); Fabec - Hauser 0:2 (3:21, 12:21); Doljak - Dodini 0:2 (14:21, 17:21). Krasovi igralci niso proti odhčni tržaški ekipi Fani A iztržili niti častne točke. Razhka med ekipama je bila očitna in kljub vsej dobri volji rdeče-beh se niso mogb enakovredno upirati za razred močnejšemu nasprotniku. Edini, ki je nasprotniku iztrgal set, je bil Doljak, ki je v tretjem srečanju tesno izgubil proti Ste- pancichu. Tudi Fabec in Legiša «ta se častno upirala močnejšima nasprotnikoma, na koncu pa jima ni preostalo drugega, kot da položita o-rožje in priznata poraz. MOŠKA C LIGA Duomofolgore Treviso — Kras 5:2 Bettioli - Colja 2:0; Gava - Štoka 2:1; Furlanetto - Bole 0:2; Gava -Colja 2:0; Bettioli - Bole 0:2; Furlanetto - Štoka 2:0; Gava - Bole 2:1. Z gostovanja v Trevisu so se kra-sovci drugič zaporedoma vrnili praznih rok. To je bil že četrti zaporedni uspeh domačinov, ki so se na lestvici povzpeli pod sam vrh. Glede na rezultate zadnjega kola pa Krasu zadostuje, da v preostalih štirih srečanjih enkrat samkrat zmaga in se že matematično reši izpada. Ekipa iz Trevisa razpolaga z odbč- nim Gavo, ki spada med naj1 igralce v C hgi in je, čeprav s ,cg. vo, premagal vse tri naše Boris Štoka in Edi Bole sta ga o-spravila v velike težave, saj '‘'posvojila prvi set, a žal več nista gla. Srečanje bi se lahko drugac h. sukalo, če bi vsaj eden od naših i» cev uspel premagati Gavo. OSTALI IZIDI 3 POVRAT^ pa-KOLA: Redentore Este - Guttal® . dova 5:3; Liberale Castelfrpjjia Berton Quirignana Videm 5:1; ^ - Edera Cordenons 0:5. iv LESTVICA: Edera 18, Este dria in Duomofolgore 12, Caste j. co in Kras 10, Guttalin in BerV pe-PRIHODNJE KOLO (16. m G'polj ruarja) : Kras - Adria; Guttah** 0. dova - Liberale Castelfranco, L®-gje: folgore Treviso - Redentore Berton Quirignana Videm - ^ Cordenons. (Z.S.) Iz pravilnika deželne odbojka® j. zveze je tudi razvidno, da imajo več glasov tista društva, ki gojijo ,0 ko moško kot žensko odbojko. ^ ^ ni odveč še enkrat ponoviti, davtvj|i predvsem v Trstu, pri naših drus . (izjema sta Bor in Sloga) daje P^j malo poudarka moški odbojki. ,g, bi tudi na ta način še pjovečab ^ lež slovenskih društev v stvari1 deželne odbojke. p(r Zaradi vsega tega menimo za V trebno, da se naša društva vilno udeležijo nedeljske skups® jj. da svoje glasove oddajo tistim k3 ., datom, ki so že v preteklosti s .y. jim delom dokazab, da imajo^ P0^jjj ven odnos do slovenskih društ®* ^ nenazadnje, da s svojo prisotn ------J „I____o Cfl Ori « in aktivnim sodelovanjem naša À Osmi redni občni zbor potrdil razvoj barkovljanskega kluba Sireni že kujejo nove nacrte ^aški pomorski klub Sirena, zgra-n , na temeljih in idejno povezan z kli istoimenskim Veslarskim ^ a®1!, katerega 60-ktnica je ravno uj.nairu. je ena tistih slovenskih šport-0 organizacij, ki je v zadnjih časih Dg skokovit napredek in se še °bč ~ 0 àiri in krepi. Na sobotnem vJ!?etn zboru, ki je bil že osmi po Do,,1’ prvi prirejen v prostorih lj pokritega sedeža ob, barkov- ^ega (^askem nasipu, ni bilo slišati pri-Vaf Tatero naše društvo. Nasprotno! Dja stagniranju in padcu zanima- tDa’ fj1 sta tako pogosta refrena za Vai »katero naše društvo. Nasprotno! Pred ^''dušene angažiranosti, ki je ztinf omogočil skupini ljudi, da je sl0va Pridobila naši skupnosti košček Megefe zemlje ob morju, se še ni 1 m njej se je iz leta v leto pn-katJ.-0 ,vedno več novih članov, med noa ?» ie dosti mladih. In dasirav-•a a Se 11150 11141 končala zahtevna deni n 0overn sedežu, so tu že nakaza-i;Pa .0VÌ načrti o dodatni razširitvi in ,nJi objektov. Če k temu dodamo še, (j k društvo odslej na voljo svo-)m, še več kot prej, tudi v nesecih, tako da bo društve-liit ^a^osl res celoletna in da ve- .ča^Z*V članstva na občnem zboru kšn;-0 aktivni participaciji pri u-letj C1,V1 društvenih nalog, ki so iz rpes.v loto zahtevnejše, je povsem na Èjjju £ačetna ugotovitev predsednika Čilu Fd'Pčiča, ki je v svojem poro-Sife».avodoma poudaril, da »smo pri go j"1, .v Vseh teh letih uresničili mno-njali ■a’ 0 katerih smo včasih le sa-JODji ln lahko rečemo, da danes de-dela bivamo ob sadovih našega Ho^i' zl)or’ ki mu je predsedoval itarec’ se i® za&l z nagrajeva-Upom; 'Ja^aslužnejših tekmovalcev. Plaketo so prejeli mladi clre; S, luebeljuh, Karlo Ferfolja, An-rnn P e-r-olia' Marjana Debeljuh, Mi-'losf»trS^n’ Claudia Coslovich, Robert Mai,) Aleš Sterni, Marko Presi, - llrucelj, Gerta Meucci, Maksi kc (.i?’ Peter Sterni, Arjana Boga-tka v tadinska državna reprezentan-Satec prafre.du europa), Lorenzo Bo-v ^^^akl državni reprezentant Alej g ijl11 finn), Davil Poljšak in etko (oba za podvig na deskah domači šport Danes SREDA, 13. februarja 1985 KOŠARKA 19.00 R MOŠKA divizija Hfeen Sta^rS^U’ na >>4' maju<:<: B ODBOJKA „18.15 ' MOŠKA DIVIZIJA lfacle.;,Ì R°nkah: Adi - Soča 20.: zu- Grado - Val 19.00 / ženska divizija Dolini: Breg - Club Altu 20.0oTDER 15 - ŽENSKE Pia Tržiču: Italcantieri - 01 h 19.00 ts - moški Prapor V E°čniku: Turriaco - Novi odbor Sirene GLAVNI ODBOR: Bruno Bogateč, Vojko Brecelj, Anamarija Debeljuh, Miran Dolhar, Edi Filipčič, Danilo Gerdol, Majda Gerdol, Paolo Godnič, Livio Pertot, Mito Pertot, Fabio Pli-sca, Andrej Prašelj, Bogdan Stanič, Oskar šiškovič, Marko Zubalič. NADZORNI ODBOR: Romeo Ferfolja, Mario Gregorič, Anton Pertot. od Cervie do Pulja), Boris Pertot (u-deleženec regate Rimini - Krk - Rimini), Boris Grilanc in Aleksij Bezin (oba za uspehe na regati 500x2). Sledilo je poročilo predsednika Filipčiča, ki je najprej predstavil načrt za ureditev zapuščenega dela zemljišča ob morju. Društvo namerava namreč imeti večjo tlakovano površino z žerjavom za popravila in oskrbo bark, hkrati pa želijo tudi dograditi valobran, ki bi območje zaščitil pred razburkanim morjem. Načrt je bil že predložen pristaniški ustanovi, občni zbor pa je novemu odboru poveril mandat, da pri uresničevanju tega načrta tudi vztraja. V kratkoročnem času pa bo treba dopolniti notranji del novega sedeža, z nakupom opreme in racionalnejšo uporabo že obstoječih železne barake in kontejnerjem pa bo mogoče okrepiti društveno življenje in športno aktivnost. Potem ko se je zahvalil upraviteljem okrepčevalnice Ma-rii Luisi in Zvezdanu ter Pepiju in Pavletu za stalno prisotnost in opravljena dela na sedežu ter po ugotovitvi, da je bila športna dejavnost zelo plodna, za kar gre zasluga zlasti športni komisiji, se je Filipčič dotaknil finančnega vprašanja, ki je tudi pri Sireni pereč, rešujejo pa ga bodisi z bančnimi posojili kot z vrsto pobud, kakršna je na primer prireditev društvenega praznika. Predsednik je ob koncu svojega poročila tudi poudaril dobre sosedske odnose z ostalimi mestnimi društvi in društvi onstran meje. Sledilo je tajniško poročilo Majde Gerdol, iz katerega med drugim izhaja, da šteje Sirena že 295 članov. Sirena je v minuli sezoni pripravila vrsto jadralnih tečajev, ki se jih je udeležilo veliko otrok in mladincev, pri čemer treba poudariti, da je Sirena edini slovenski klub, katerega tečaje italijanska zveza tudi priznava. Zelo pestra je bila tudi tekmovalna dejavnost, o čemer je poleg Gerdolo-ve poročal tudi načelnik športne komisije Bruno Bogateč. Člani so se udeležili velikega števila regat, uspehi pa niso izostah. Diamantna konica društva sta vsekakor Ariana in Lorenzo Bogateč, ki sta bila sprejeta v državno mladinsko reprezentanco olimpijskih razredov europa in finn. Je pa pri Sireni še cela vrsta mladih tekmovalcev, saj je poleg 151 rednih članov v F1V vpisanih še 24 mladincev (od 14. do 19. leta) in kar 63 kadetov (od 6. do 13. leta). Ko smo že pri tekmovalni dejavnosti moramo omeniti poziv Bruna Bogatea staršem mladih tekmovalcev, naj otrokom dovolijo vadbo na morju tudi v zimskih mesecih, saj ni mogoče več dosegati zadovoljivih rezultatov samo izključno s poletnimi treningi. Da je temu tako priča tudi dejstvo, da več Sireninih članov v teh mesecih trenira v Tržiču. Blagajniško poročilo je podal Mito Pertot, ki je suhoparno naštevanje številk dokaj duhovito obarval. Poročilo nadzornega odbora je podal Mario Gregorič. V razpravi so člani z veliko večino potrdili višino dosedanje članarine, soglasno pa so sklenili, da bodo odslej včlanjevali tudi mladince. Med razpravo je izzvenel tudi poziv, naj se med člani in prijatelji začenjajo zbirati gradivo in dokumenti o preteklem delovanju Sirene in sploh slovenskih ljudi ob morju, saj je tako gradivo neprecenljive vrednosti v stalnem potrjevanju naše prisotnosti v teh krajih. Pozdrav občnemu zboru so prinesli Mario Gregorič za SK Barkovlje, Ivan Peterlin za ZSŠDI, David Antonič (Jadro Koper), Bojan Pavletič za ŠZ Bor in Športno šolo Trst ter Gorazd Vesel za Čupo. (ak) obvestilo Gimnastični odsek ŠZ Bor sporoča, da danes, jutri in v petek odpade vsa športno ritmična gimnastika in akrobatika. Tekači SK Devin so se izkazali V nedeljo so se tekači SK Devin udeležili tržaškega prvenstva v nordijskih disciplinah. Tekmovanje je bilo v Sappadi v organizaciji društva Sci CAI Trieste in pod pokroviteljstvom Tržaške kreditne banke, udeležilo pa se ga je 111 tekačev štirih društev in sicer Sci CAI Trieste, Sci Club 70, Sci CAI »30. ottobre« in SK Devin. Tekmovalo se je na štirih dolžinah in sicer na 3 km, na 4,5 km, na 7,5 km in na 13,5 km. Devinčani so se tekmovanja udeležili z desetimi tekači, ki so se borili in izkazali. Začnimo kar pri najmlajših in sicer z odličnim drugim mestom Andreja Legiše, ki mu je najvišja uvrstitev ušla le za pol minute. V isti kategoriji, to je v konkurenci »miškov« (letnik 74-75) je tekmoval tudi Aljo- ša Gabrovec, ki je bil komaj petič na smučkah, zasedel pa je dobro četrto mesto. Peti je dospel na cilj David Širca. V kategoriji mlajših začetnic (proga je merila 3,5 km) je Tamara Perhard pristala na četrtem mestu. Najuspešnejši so bili Devinčani v kategoriji mlajših začetnikov, začenši z drugim mestom Andreja Antoniča, ki je dokazal, da zna tudi dobro smučati, ne le rolkati. Tretji je bil Ervin lori, četrti pa Rajko Žečevič. Vsi trije so opravili res dobro tekmo. Šesti je dospel na cilj še Miloš Šušteršič. Za kategorijo mladincev je tekmoval Elio lori, ki je pretekel 13,5 km in osvojil četrto mesto. Dobro (3.) se je uvrstil tudi Jordan Purič v kategoriji veteranov A. (Elio lori) naše peterke v mladinskih prvenstvih MLADINCI Kontovel Electronic Shop A -Kontovel Electronic Shop B 68:95 (29:46) KONTOVEL A: Luksa 10, Pertot 3, Piras 2, Zaccaria 14, Danieli 31, Compare, Brischia, Emili 8, Ban, Bo-gatec KONTOVEL B: Devetak 37, Pertot 2, Grilanc 20, David Busan 1, Pavel Busan 18, Gruden 9, Žbogar 8, Svetlič. Slovenski derbi med prvo in drugo postavo Kontovela Electronic Shop se je zaključil s slavjem druge e-kipe. Obe postavi sta bili okrnjeni in vrhu tega še brez trenerja. Igra je bila lepa, požrtvovalna pa le s strani A ekipe. Druga postava je predvajala mirno, učinkovito in včasih tudi spektakularno igro. Največ košev sta dala Devetak (37) in Danieli (31). (Niko Pertot) Libertos - Polet 85:60 (41:34) POLET: Granier 6, Kozlovič, Persi 17, Semen 15, Oberdan, Gomizelj 6, Fabčič 16. Polet je tokrat klonil prvouvršče-nemu Libertasu. Kljub porazu je z igro zadovoljil, saj je domačinom povzročal precej težav, predvsem v prvem polčasu, to je v prvih minutah igre, ko je zadal gostom delni izid 10:0. Žal, kot ponavadi, je Polet izgubil tekmo na začetku drugega polčasa, ko je igral nekoliko nezbrano. (Štefan) OSTALA IZIDA: Scoglietto - Bor o-dložena; Ferroviario - Barcolana 80:58. LESTVICA: Libertas 22; Kontovel El. Shop B 18; Ferroviario 16; Scoglietto 14; Bor in Barcolana 8; Polet 2; Kontovel El. Shop A 0. KADETI Barcolana — Jadran Forco 42:58 (18:48) JADRAN: Korošec 16, Pieri 15 (1:4), Lippolis 16 (0:1), Barini 8 (0:2), Pertot 6, Kovačič 2 (0:1), Mosetti 2, Čivardi 10 (2:4), Terčon 6 (2:7), Gruden 4. PROSTI METI: Jadran 5:19 V nadaljevanju kadetskega prvenstva so mladi jadranovci ponovno zmagali. Šibka Barcolana je nudila le priložnost za dober trening za naslednje težje tekme. Naši bodo namreč v zadnjih treh kolih srečali In-ter 1904 (drugi na lestvici), Santos, ki na domačem igrišču solidno igra in Scoglietto, ki je bil doslej poražen le enkrat. Ne podcenjevati nasprotnike bo bistvene važnosti: le v tem primeru bodo naši nepremagani zmagali prvenstvo, ki že dalj časa ni v rokah Slovencev. O tekmi sami ni dosti kaj povedati. Plavi so dobro igrali le v prvem delu, saj so se domačini na začetku dobro upirali, čivardi, Lippolis in Gruden so prikazali kar dobro igro. (M. Rasen!) LESTVICA: Jadran Parco 18; Intel' 1904 12; Scoglietto in Intermuggia 10; Santos 8; Barcolana 2; Saba 0. NARAŠČAJNIKI Don Bosco — Polet 133:33 (59:14) POLET: Kocman 21 (4:8), Sosič 7 (1:2), Sardoč 4, Škrk 1 (1:4), Bogateč, Berdon, Ciani, Calzi, Bevilacqua. METI ZA 3 TOČKE: Kocman (3) V tretjem povratnem kolu je e-kipa Poleta visoko izgubila proti premočni drugouvrščeni ekipi Don Bo-sca. Treba pa poudariti, da so po-letovci igrali zelo slabo in dobili večino košev iz protinapada, ker so se počasi vračali v obrambo. (Goran Kocman) Intermuggia — Kontovel El. Shop 64:74 (20:39) KONTOVEL: Compare 2 (2:2), Rupel, Gruden 7 (3:4), Sedmak, A. Sterni, čebulec 18 (2:4), Cingerla 2, Dolhar 20 (4:9), P. Sterni 21 (1:4), Stanissa 4 (0:3). Po petih zaporednih porazih so Kontovelei končno1 prišli do zmage. V začetnem delu so igrali precej nezbrano v napadu, saj so v prvih desetih minutah dosegli le pičlih 10 točk. Na srečo tudi domačini niso bili mnogo boljši, Nato pa so se plavi razigrali in si zagotovili lepo prednost. V nadaljevanju so Kontovelei igrali mnogo boljše, predvsem v napadu. V 29. min. so imeli že 25 točk prednosti (34:59), proti koncu pa so kot običajno nekoliko popustili in domačini so znižali rezultat na deset točk zaostanka. (M. Rupel) IZIDI 15. KOLA: Libertas - Leasest 94:98; Don Bosco - Polet 133:33; Intermuggia - Kontovel 64:74; Bor -Ferroviario 29:96; Santos - SGT 64:60. LESTVICA: SGT, Santos in Don Bosco 24; Ricreatori, Libertas in Servo-lana Leasest 14; Kontovel EL Shop in Ferroviario 12; Intermuggia 4; Polet 2; Bor 0. DEČKI IZIDI 13. KOLA: Ancifap - Alabarda 38:101; Alabarda - Bor 75:60; Leasest - Don Bosco 58:88; Libertas - Sokol 105:64; Ferroviario - Santos 92:61. LESTVICA : Ricreatori in Don Bosco 22; Libertas in Ferroviario 16; Alabarda in Servolana 14; Bor 10; Santos 6; Ancifap 2; Sokol 0. PROPAGANDA SKUPINA B Sokol — CUS 32:25 SOKOL: Saksida 6, Gherli 4, M. Gruden 12, A. Gruden, Svetlič 8, Gabrovec, Tence, Kosmina, Pertot. Sokolove! so dosegli prvo letošnjo zmago. Tekma je bila izenačena do konca prvega polčasa, v drugem polčasu pa so se domačini razigrali in postali odločnejši v napadu in obrambi. Za uspeh treba pohvaliti vso ekipo. (Mitja Devetak) IZIDI 5, KOLA: Sokol - CUS 32:25; Don Bosco B - Libertas 18:78; Leasest A - Ferroviario 93:19; Bor - Intermuggia 73:18. LESTVICA: Leasest 10; Libertas in Bor 8; Ferroviario 6; Don Bosco B in Sokol 2; Intermuggia in CUS 0. MINIBASKET Turnir Zini & Rosenwosser Breg - Comb B 24:59 (10:28) BREG: Corbatti 2, Caia, Lovriha, Žerjal, Novak 2, Salvi 13, Kralj, Rosso, Gerbino 4, Švara. Brežani so tokrat v nepopolni postavi imeli precej težav z nasprotnikom. Igrali so zmedeno in nezanesljivo. Le nekateri posamezniki so zaigrali zadovoljivo. Med temi je treba omeniti Salvija, ki je dosegel 13 točk. (Stojan) Med prvenstveno tekmo krasovcev v kategoriji najmlajših Starši igralcev Triestine zmerjali naše fante Rreg naraščajniki lWLFpesna 0:1 (0:°) fi REg- V R*- "a*11- d-P- S. Sedmak c.'Tdj, k lAtronio, Boneta, Cecoti, T'an v ,k’ ota. Giani, Sancin, -‘ari v , ’ '-'ru, uiitru, sancii: iRSNA.°ok’ O1 Gennaro, Žerjal. *tti, iL, Radioni, Btjnbj, Švab, Za v?06’ SeH^,,Mando- Fagg111’ Kuzma, } Bianchi (K. Sedmak). J^ki (].i, ,se J« v Dolini odvijal slo-su 111 Brc™ ni-ed enajstericama Ve->ili n„r„?a- Čeprav so Brežani na- fri 1 Drivi j av -Diezčuii St>r?^eni ^?-n?ornačim občinstvom, so I, izka, , z igrišča. Kriško moštvo L.'1 v na al° tako v obrambi, kakor res sai je poskrbelo za ne- V^etek Ocinkovitih akcij. Zmagoviti ^g?stie dosegb v 18. min z iPetno palcem ~ - izkoristil ^n0 ig^ azu Pa so Brežani s Sedmakom, ki je podajo Zarottija in mre- pa so Brežani s pri-DiV5? sk(w; , Povsem zadovoljiU, saj vJdi gosJf tekmo enakovredno u-<*. Učinki« tako tudi ustvariU Sle ki pa niso do JA.Tntebel10 1:2 (°:1) li r|tič, J.h7‘tUn; Perossa, Ferluga, TrJ^gar Škabar, Stein, Castel->c. ’ Kalc, CarU, Purič, Zerbo, C^lec- * 11 v 45 .J. Zagar v 75. min.; izklju-‘ “nn. CarU Zarjani so si tokrat sami zapraviU tekmo. To predvsem v drugem polčasu, ko so živčno reagiraU na sodnikove odločitve. Res je sodnik s svojim vedenjem odločilno oškodoval domačine in praktično sam odločil rezultat. Ti so glavni dogodki tekme: v zadnji minuti prvega polčasa je sodnik dosodil proti Zarji neobstoječo 11-metrovko. V 5. min. drugega polčasa je pravično izključil CarUja, pet minut kasneje, ob začudenju tudi gostov, ni dosodil 100-odstotne 11-metrov-ke v korist zarjanov. Seveda je sodnikova naloga težka in lahko mu odpustimo tudi kako napako; gotovi smo, da so sodniki nepristranski, če pa tako včasih ni, aU se nam zdi, da ni, ne smemo reagirati, temveč pokazati moramo, da se znamo boriti tudi proti temu. (Primožič) IZIDI 14. KOLA: Fortitudo - CGS 1:2; OUmpia - Campanelle 3:1; Breg-Vesna 0:1; Opicina - Roianese 0:0; Zarja - Montebello 1:2; Domio - San Luigi 1:0; Muggesana - Zaule 4:1. LESTVICA: Muggesana 25; Olimpia 22; Domio in San Luigi 19; CGS 17; Roianese 15; Zanle, Opicina in Vesna 12; Fortitudo 11; Zarja 9; Campanelle in Montebello 8; Breg 3. NAJMLAJŠI SKUPINA B IZIDI 13. KOLA: Portuale - Opici- na 0:0; Don Bosco - Servola prekinjena; Kras - Triestina 2:5; San Luigi B - CGS 1:2; Sant’Andrea - Montebello 0:4. LESTVICA: Portuale 22; Opicina 20; Triestina in MontebeUo 18; Kras 17; San Luigi B in CGS 10; Sant’Andrea 9; Don Bosco 4; Servola 0. Kros - Triestina 2:5 (2:0) STRELCA ZA KRAS: Alan Škabar v 21. in Žagar v 28. min. (11-metrovka) KRAS: Kralj, Tavčar, Lucjan Škabar (Grmek), Čeme (KavaUč), Leone, Ferluga, Umek, Alan Škabar, šuc. Žagar, Kalc (Mesar). Kras je imel tokrat smolo, saj je nastopil brez svojega standardnega vratarja Kočevarja, ki ga je zamenjal neizkušeni Kralj. V prvem polčasu so krasovci gospodarili na igrišču, gostje pa so le enkrat resneje ogroziU Krasovega vratarja. Naši so dosegU dva zadetka, vodstvo pa bi bilo lahko še višje. Ozračje je postajalo vedno bolj napeto in starši gostujočih igralcev so s tribune zmerjaU naše fante z običajnimi psovkami. Prizanesli niso niti sodniku, ki je dosodil 11-metrovko za Kras. V drugem polčasu so domačini precej popustih in gostje so prevzeU pobudo ter nizaU napad za napadom ter popolnoma zmedb kra- ■ sovce, ki so le s težavo prihajab čez polovico igrišča. Gostje so namreč pravi speciaUsti za off-side zanke. Pet minut pred koncem pa je Žagar za-streljal še 11-metrovko. (B. Rauber) Campanelle - Breg prekinjeno Ardita B — Dom 54:5 DOM: Bordon 3, ’R. Pavšič, Aleks Pavšič, Aleksander Pavčič, Lo Grasso, Primožič, Bednarik, Skok 2, Lutman, Pahor, Quinzi, Pintar, šfibgoj, P. Benedetti, K. Benedetti. Tudi v prvem kolu povratnega dela »16. Gran Premio Mini Basket« so domovei izgubiU, tokrat proti ekipi Ardite B. Nasprotnik je bU nedvomno za razred boljši, kljub temu pa so se mladi Somebčevi varovanci srčno borih za vsako žogo. Prihodnje srečanje bodo belo-rdeči igrah 21. t.m. zopet na tujem proti Arditi A. (M. Čubej) naše šesterke v raznih prvenstvih 1. MOŠKA DIVIZIJA Lucinico — Olympia 3:0 (15:13, 15:5, 15:10) OLYMPIA: Maraž, Špacapan, Cotič, Devetak, Kosič, Bello, Cighč, Terčič, Maraž. V soboto je goriška Olympia izgubila s šesterko iz Ločnika, ki se neposredno bori za prestop v višjo Ugo. »Plavi« so bih enakovredni domačinom le v prvem in tretjem setu; v drugem pa kot je razvidno iz samega izida, so popolnoma popustih. Torriono — Sočo 3:2 (8:15, 16:14, 18:16, 11:15, 15:10) SOČA: Malič, Černič, Fajt, Sirk, Gergolet, Fajt, Giantin, Kovic, Jarc. Po petih setih je Soča morala kloniti domači šesterki. Tekma je bila zelo napeta in ekipi sta si bih enakovredni. V odločilnih trenutkih drugega in še posebej tretjega seta so bih domačini prisebnejši in ravno v tem je treba iskati ključ poraza naših. DEČKI Lucinico - Noš prapor 3:0 (15:4, 16:14, 15:6) NAš PRAPOR: Pintar, Kocjančič, Klanjšček, Primožič, Štekar, Cibini, Sošol. Tokrat je Naš prapor gladko izgubil proti ekipi iz Ločnika. Le v drugem setu, ki bi ga lahko osvojih, so naši nudili nasprotniku krepak odpor. (B.M.) Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir; prednaročnina do 28. 2. 85 80.000 lir. V SFRJ številka 25.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000.00, letno nedeljski 800.00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADII - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 23 mm) 43.000 lir. Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. 13. februarja 1985 TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382 -85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja L JziT m tiska F' "ITrst nmtMCV** uk**« F®0 Zadovoljivo kulturno sodelovanje med Italijo in Sovjetsko zvezo RIM — Včeraj je poteklo četrt stoletja, odkar sta Italija in Sovjetska zveza podpisali sporazum o kulturnem sodelovanju. Ob tej priliki je podtajnik v zunanjem ministrstvu Raffaelli priredil v palači Farnesina svečan sprejem številnim predstavnikom italijanskega in sovjetskega kidtumega sveta. Med njimi so bili poleg sovjetskega veleposlanika Nikolaja Lunkova, pisatelja Moravia in Bevilacqua, rektor rimske univerze Ru-berti, ravnatelj rimske Opere Antignani, skladatelj Man-nino in seveda predsednik združenja ZSSR-Italija Corti. Mešane komisije, ki delujejo v smislu omenjenega sporazuma, so se sestale vsega trinajstkrat. Razvoj izmenjave na različnih kulturnih področjih se je v 25 letih postopno in zadovoljivo večal, kot je naglasil podtajnik Raffaelli med sprejemom s pripombo, da je to bilo v obojestransko korist. Med najpomembnejše skupne kulturne pobude, ki so bile uresničene doslej, je podtajnik uvrstil razstavo »zlato in srebro antične Italije« v Moskvi in Leningradu, razstavo o Brunelleschiju v Moskvi leta 1979, turnejo milanske Scale prav tako v Moskvi leta 1974 pa še razna gostovanja v Sovjetski zve- zi gledališke skupine Eduarda De Filippa. Z druge strani so lansko leto razstavili v florentinski galeriji Uffizi znamenito Leonardovo »La Madonna Be-nois« iz leningrajskega muzeja Ermitage, in to v smislu posebnega dogovora o vzajemnem sodelovanju med omenjenima muzejema, po katerem bo iz Leningrada priromala v Firence tudi še Botticellijeva mojstrovina »Minerva in centaver«. V začetku prihodnjega leta bodo priredili v Rimu razstavo stotih slikarskih stvaritev napoletanskih umetnikov iz 16. in 17. stoletja pa tudi razstavo »Benetke in njihov čas«. Nazadnje bodo čez kakšen mesec pripravili v rimskem muzeju umetnosti in ljudskih tradicij razstavo o sovjetskem mojstru Glazunovu. Italija in Sovjetska zveza sodelujeta v precejšnji, čeprav ne povsem zadovoljivi meri na glasbenem pod ročju in v kinematografiji. Tako velja omeniti, kot je poudaril podtajnik Raffaelli, uspešne koncerte mojstra Franca Mannina v Sovjetski zvezi, na drugi strani pa udeležbo italijanskih filmskih ustvarjalcev na ustreznem moskovskem festivalu predlanskim. Kakor David in Goljat Je že res, da Papuancf, ki od pamtiveka naseljujejo jugovzhodno Novo GviDejj niso visoki, res pa je tudi, da ima gornje vozilo, s katerim odvažajo mater iz zlatokopov, prav nenavadne razsežnosti. (Telefoto ^ Razpečevalci za rešetkami TURIN — Turinska policija je aretirala šest oseb zaradi razpečevanja ponarejenega denarja, obenem pa zaplenila ponarejen denar v vrednosti 2 milijard lir. Preiskovalci so prišli na sled razpečevalcem zaradi igralne strasti fotografa Denisa Ghira, ki je razpečeval ponarejen denar v ka-zinoju v Saint Vincentu, kamor je dokaj redno zahajal. Ko so ugotovili, da med obiskovalci igralnice krožijo ponarejeni bankovci so preiskovalci postali pozorni in po treh mesecih ugotovili, kdo jih razpečava. Zunanji minister tarča ostrih kritik meščanske opozicije Dramatičen začetek volilne kampanje na Švedskem STOCKHOLM — »Sedaj pa mi je tega že dovolj, če hočete vojno, jo boste tudi imeli,« tako je izbruhnil prejšnji teden v švedskem parlamentu premier Olof Palme po dolgi debati o švedski zunanji politiki. Njegov izbruh pa je imel takoj vidne posledice: opozicijske stranke so stisnile rep med noge in umaknile vse svoje očitke vladi in še zlasti zunanjemu ministru. Za kaj je šlo? Zunanji minister Lenart Bod-strom je prejšnji teden v neformalnem pogovoru dejal, da od leta 1982, ko je sovjetska podmornica nasedla na čeri pri švedski obali, ni bilo drugih kršitev švedske ozemeljske suverenosti. Ker je v Švedski trenutno v teku volilna kampanja, so te njegove izjave prišle opoziciji kot naro- čene. In v deželi, ki je tako občutljiva na svoje meje in na svojo nevtralnost je bilo jasno, da bodo te polemike zelo odmevne. Pred plazom protestov se Bodstrom ni mogel zaščititi samo s svojo izjavo, češ da je hotel reči, da ni bilo mogoče ugotoviti s strani koga je prišlo do kršitev. Na omenjeni seji švedskega parlamenta so ga opozicijske stranke postavile na zatožno klop in zahtevale njegov odstop. To je vrglo iz tira premiera Palmeja, ki je v svojem posegu dejal, da je sedaj že jasno, da bi bilo konec švedske politične nevtralnosti, če bi opozicijske stranke prevzele oblast. No, glasovanje o nezaupnici Bostro-mu je po pričakovanjih pokazalo, da imajo socialdemokrati in komunisti dovolj glasov v paria- rii ^ mentu, da strejo kakršnokoli opozicijo. Vendar je v teku preteklega tedna zunanfl "" nister bil v središču najrazličnejših kritik. 09 sili so se tisti, »ki imajo dober spomin« h* očitali, da je bil »nemiren« že takrat, ko ie j. ----'..'i- -----— in da se ie predsednik združenja uradnikov likoval s zaruzenja uraaniKov m aa se svojo živahnostjo tudi kot zašlo?" Švedske v OZN, kjer je na plenarnem zaseda11^ podpirajo desnic- pomislite, očital ZDA, da podpirajo desničar^ diktature v Latinski Ameriki. Kako si lahko takega, šef nevtralne države sploh privošči? Kakorkoli že, afera z zunanjim ministro^1 dokazala, da bo letošnja, volilna kampanje se da razgibana in žolčna. M. Muster: ^ CIKAGO LESTnXM, KOLEGA. ! TAKEGA USPEHA NISMO PRIČAKOVALI!... LE TAKO NAPREJ I S štirimi pajdaši sta zbežala iz ječe v Pescari Policija ubila pobegla zapornik# RIM — Policija je včeraj zarana zasledila še štiri od šestih ubežnikov iz »superzapora« v Pescari, ki so jo pobrisali, kot znano 29. januarja. Enega je ujela v petek, zadnji pa se še skriva. Agenti so se s četverico morali spopasti z orožjem v rokah, ker se nobeden ni hotel vdati: 29-letnega Carla Carmineja Mancinija in 34-letnega Francesca Gentileja so z brzostrelkami do smrti pokosili, druga dva — 28-letnega Raimonda Coletto in 35-letnega Franca Patacco — pa huje ranili in ležita sedaj v bolnišnici. Omenjeni štirje so skupaj s 23-letnim Claudiom Di Ri-siom, ki ga policisti še iščejo, in 24-letnimi Massimom Bal-lonejem, ki so mu varnostniki stopili na prste prejšnji teden, pobegnili iz kaznilnice tako, da so napadli pet ječarjev (in jih nemalo poškodovali), jih obdržali četrt ure kot talce, nato pa preplezali dva metra visok ograjni zid, onstran katerega jih je z dvema avtomobiloma čakalo pet pajdašev. Ubežniki so bili oboroženi z eno pištolo in z zasilnimi rezili, ki so si jih izoblikovali iz žlic. Agenti so predvčerajšnjim zvedeh, da se četvef1^ skriva v rimskem zaselku San Basilio, zvedeli so tucUpo-ulico in nadstropje hiše, in jih navsezgodaj zalotili s,i^. zivom, naj se vdajo. Zločinci so začeli streljati s P'.L,. lami, policaji so segli po brzostrelkah in v nekaj 111 tah je bilo vsega konec. Dejstvo, da so ubegli jetniki 11 pri sebi pet pištol, je narekovalo preiskovalcem da obstaja med njihovim' begom iz pescarskega za'Cjci in rimskim .»podzemljemi« neposredna zveza. V nekateri domnevajo, da je policijo seznanil s skrivališč a četverice prav kak »informator« iz vrst podzemelj515 zločinstva. Carlo Carmine Mancini je bil obsojen na 13 1®^ zaradi ropa, Francesco Gentile prav tako na 13 let ne kazni zaradi ropa pa še na 27 let ječe zaradi Raimondo Coletta na 9 let in Franco Patacca na zapora, Massimo Ballane na 12 let in še prosti CD s0 Di Risio na 9 let ječe, zmerom zaradi ropa. Sestavljal p tolpo »Battistini«, ki je na debelo ropala dragulj3111 banke že od leta 1978, in to tudi na tujem. LIBIJCI IZPUSTILI ANGLEŽA Kitajskega kmeta LONDON — Libijske oblasti so včeraj osvobodile dva britanska državljana, ki bi morala prestati še pet mesecev kazni,- Oktobra 1982 so Michaela Brennana in Hugha Wylija obsodili na dve leti in devet mesecev zapora zaradi tihotapstva z alkoholom. Enostavno povedano: oba Britanca sta prišla v Libijo s steklenico whiskyja, kar je po libijskih predpisih in v skladu s koranom izrecno prepovedano. Pred dobrim tednom so Libijci izpustili druge štiri britanske državljane, ki so jih aretirali, ko je prišlo do prekinitve diplomatskih odnosov med Libijo in Veliko Britanijo po streljanju pred libijskim veleposlaništvom v Londonu. Glasnik, britanskega zunanjega ministra ni hotel komentirati izpustitve in niti povedati, ali je britanska vlada mnenja, da gre za ponoven dokaz libijske dobre volje v vidu obnovitve diplomatskih odnosov. Doktor Mengele še v Paragvaju? ASUNCION — Paragvajska vlada je odločno zavrnila izjavo izraelskega predstavnika, ki je prejšnji teden dejal, da je nacistični zdravnik Mengele še v Paragvaju, še več, da je trenutno osebni zdravnik paragvajskega predsednika Stroessnerja. Paragvajske oblasti trdijo, da Mengele, ki je zakrivil smrt tisočev Židov v koncentracijskem taborišču Auschwitz, ni v Paragvaju, še manj pa je osebni zdravnik predsednika. »Če bi Mengele bil v Paragvaju, bi ga takoj aretirali in izročili izraelskim oblastem,« trdijo v Asun-cionu. Ostaja seveda dejstvo, da si Izraelci ponavadi vesti o nacističnih kriminalcih ne izmišljajo in da je vest najbrž vsaj delno utemeljena. Droga v šolskih torbah NEW YORK — Zadnje mesece je newyorška policija aretirala tri tisoč razpečevalcev mamil v neposredni bližini raznih šol. Ugotovitev, da mamilo prodira čedalje bolj pogosto med šolsko mladino je sedaj pripeljala do odločitve, da policaji nadzorujejo šolo iz neposredne bližine. Policijski agenti se bodo namreč preoblekli v delavce ali prodajalce sladoleda in sladkarij in bodo namreč skušali preprečiti nevarno širjenje mamil po šolah. premamil kapital r 4» PEKING — Ma Zuqiao je štrlet, je musliman in ni vpisan v jo, bot rad pove naokoli. Bil j®..J0,Jp v pekinškem predmestju je nico, zdaj pa se je kar naenkratP^jo, vil v trgovca in milijonarja, da je to edinstven primer najLyje skem, če izvzamemo seveda prebivalce Shenzhena in še ne"a ^ drugih manjših mestec ob leč od Hongkonga, kjer se sociab ^ in kapitalistična praksa prepleta. ^ Ma Zuqiao je v pekinški trgovS _ P trti Wangfu Jing odprl prodiiJ3*1^)5 je venomer polna odjemalcev. jim steklene in porcelanske g- predmete vseh velikosti in metniško izrezljane -školjke, 0' sane lepljenke iz ptičjega P^aatrdil' ko naprej. Radovednežem je £01* da bo njegov letošnji poslovni o jjr-znašal, reci in piši, 700 milijo® jpfi Takšno trgovino, je dejal, bi r3® tudi v Rimu. „AflP Možakar se oblači izrazito zah^a) ško: površnik iz (sicer nepn5 ^j-lodna, jopič, zlikane hlače, ca in kravata pa klobuk, ki sp ^ na znameniti borsalino. Pod sa 18 uradnikov in celo nekaj lastna nih čuvajev. J