List 46. . * Tečaj XXXII. podarske ? obrtniške » w m narodne^ w Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold, za pol leta 2. gold., za četrt leta 1 gold.; pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. Ljubljani v sredo 18. novembra 1874. ^ V Obseg: Odprto pismo gosp. Kremanu, nadinšpektorju v deželni komisiji za uravnavo zemljiškega davka na Kranjskem. — Rusko olje najbolje sredstvo, usnje postane mehko in trpežno. — O drenaži. (Dalje.) — Sprehod po političnem polji. — Še nekaj na korist naši mili slovenšcini. — Iz sodnijskega življenja. (Dalje.) — Iz deželnih zborov. — Naši dopisi. — Novičar. gospođu Kremanu, nadinšpektorju v deželni komisiji za uravnavo zemljiškega davka na Kranjskem. Od več krajev se sliši, kako Vi dohodke naših zemljišč radi vintate na visoko, celó deželni zbor je přetekli mesec, kakor smo v ,,Novicah" brali, strah razodeval, da ne bi prišli z našimi gruntnimi davki, ki jih že zdaj prenašati ne moremo, iz dežja pod kap. Vi, gosp. Kreman, kakor slišimo, vidite povsod obil-nost prideikov, in kako veliko potem zemljišča nesó kmetu. Ker zavoljo velikih kupov zelja, ki ste jih to jesen viděli na Ljubíjanskem trgu na prodaj, gotovo mislite, da mora letos samo z zeljem kmet obogateti, zato pišemo Vam to pismo, da Varn pokažemo, kako silno se motite, ko iz obilnega pridelka sodite na obilen dobiček. Res je letos zelja v okolici Ljubljanski na kupe; pridelek je, hvala Bogu, obilen, ko bi obilni pridelek bil tudi kaj vreden, — ko bi, na priliko, za 100 glav skupi! kakih 5 gold. Ce pa ste šli na trg v Ljubljani in ste prašali po letošnji ceni zelja, zvedeli ste, da naj-lepših glav dobilo se je lahko 100 za 1 gold.; pa kaj še: tudi po 70 kr., še celó po 50 krajc. dobilo se ga je Jahko cele koše. Zdaj pa, gospod inspektor, računajte stroške, ki jih kmetje imamo s zelnikom, predno glave režemo z njega. Pokažemo Vam blizo mesta zelnik 38 sežnjev dolg, 12 pa širok; to znaša 456 kvadratnih sežnjev. Přidělalo na njem se je — mislimo, da se nismo veliko všteli — 7296-glav, od katerih pa se je le 6566 prodalo po 1 krajc., ostalih 730 ni bilo za drugo, kakor le za živinsko pičo in katerih vrednost s štorovi na zelniku ostalimi računamo prav visoko na 3 gold. če te 3 gold, prištejemo onim 65 gold. 66 krajc., ki so se skupili za prodanih 6566 dobrih glav, znaša po takem vesdohodek od imenovanega zelnika 68 gold. 66 kr. Zdaj pa, gosp. Kreman, pogledite stroške tega zelnika: za 7296 sadik (flanc) po 16 na kvadratni seženj — 100 sadik po 5 kr. 3 gld. 65 kr. 20 voz gnoja (da nobena njiva ne potřebuje toliko gnoja kakor jpelnik, to gotovo veste), nakladanje in raz-kladanje in raztrošanje po zelniku . za oranje in vse drugo pripravljanje zelnika ........... za sajenje 7296 sadik, 3 delavcem po 60 krajc.......... za enkratno okopavanje, polivanje in osipavanje, 6 delavcem po 60 kr. . za rezanje glav in spravljanje z zelnika, 2 delavcema po 60 krajc. . . ?;a vožnino na trg v mesto blizo Ljub- -ljane (1000 glav za 1 gold.) . . . za davek z dotičnimi prikladami in drugimi davščinami....... po takem skupni stroški.....66 gld. 60 kr. Ce ta gotovo ne prenapeti znesek stroškov odštejete od gori navedenega dohodka, ostaneta gospodarju cela . 2 ,, 6 „ Ali bi si ne bil več prislužil, ko bi bil ta čas; ki ga je potrosil za obdelovanje zelnika, šel na cesto kamnje tleči? To je ves njegov dobiček za veliko delo, veliki trud, če se mu je posrećilo, da je glave prodal po kraj carj i. , I . 1 jjj j ] ■ ^ & Ce jih je pa moral dati 100 po 70 krajc., ima 18 gold, zgube, tedaj gotove škode za ves svoj trud. No, gospod Kreman, taki so dohodki kmeto-valčevi, če je letina dobra; Če pa je letina slaba in on pridela malo ali nič, mora davek celó od revščine plačevati. To, prosimo, naj resno pomisli vsak, kdor sedi v komisiji, katera nam za prihodnost prenareja zemljiške naše davke! Krivica ni pravica! Trije kmetje blizo Ljubljane. 0 drenaži. Spisal Fr. Kur alt. I. Upliv zraka} toplote in vode na rast rastlinsko. (Dalje.) Da tudi to pio ta je razvitku rastlinskemu neob-hodno potrebna, učé nas vsakdanje skušnje. ^ O toplih dnevih in v toplih krajih rastline mnogo hitreje rastejo, ako imajo tudi druge ugodne pogoje, k rasti potrebne. 35 gld kr n 1 „ 80 „ 3 „ 60 „ 1 „ 20 „ 10 „ 35 ,, ff 7> t Poziini njih rast celó popolnoma zaostane. Toplot rom dražj postaja, zato se je jelo misliti, kako obde pa ni samo odvisna od solnčnih žarkov in njenih padov lati ga, da ostane volno in mehko pa dolgo casa trp na jua AcQjljvr , «"i vvatíuuw jw v« wmu'w • « j « m, kj v u tmu , un i lu a. jujcuuy a,uy i_u u njene sestave. liahla peščena zemlja je mnogo topiejsi se ž njo usnje veckrat maže; al skušnje so učile ampak odvisna je celó od emlj same in Ribja mast se hvali, da ima imenovano moČ, kakor pa težka, ilovčasta in močvirna zemlja. Taka to ni tako, kakor se je mislilo zemlj se pocasi ogreva v-se i ter ostane bolj hladna, in tako zabranjuj 1 v,,---- ----«V, JV. Ui.O.UW, segretega zraka ne spušča diši, in zato se Ie malo rabi za hitri tudi vlj y če da bja mast zoperno kornice td razvitek rastlin. Pa tudi rastline same so celó razliČne imenov ^t^Atu^ & w ixic* luui Là cv v 1J ° ; oauiuag itu« Po mnogovrstnih skušnjah je obveljalo narediti tako Rusk gledé toplot mije, zato ene ljubijo bolj toplo ) drug derol) z a ) katero nobene rečenih usnje (Russisches bolj hladno zemljo. Spoznavati mora zatoraj poljedelec ribja mast, pak mma ki jih mlj ^ 1 VVV/UIU I~A CA CA, rw iliiua J XVI J ampak še celó lepo disí, pa tudi usn| Le- ima tako njeno toploto, da bode tudi tej primerne rast- volno in mehko naredi, da si ne moremo boljega sred line sejal. Toplota zemlje odvisna je pa tudi od nj vlažnosti. Kakor se rastline raziikujejo gledé toplote, tako se tudi raziikujejo gledé vlažnosti, katera se v zemlji nahaj f stva za trpežnost usnja želeti ga V se Kakor goba popiva usnj celó treba ni. Škorni* to da mocno bati a s tem ijem namazane Voda je neobhodno potrebna rastlinski rasti Le ne puščajo vode skozi, vendar pa luknjic U3nj v vodi pomešano in raztoplj rastlina v podobi rastlinskega soka po nježnih koreninah v-se srkati, ter razvijati posamesne organe ne zapro 7 da se noga ne rastlinsko hrano more želí v mokrem vremenu mogl potiti % i suhe noge imeti, tako Kdor tedaj naj si kor Voda v mlji je pa le takrat vspešna } ako se ahaj to namaže s tem oljem. Vse to veljá tudi o koristi Ruskega olja za konjsko liko ? onem kolikor primerno rastlinam, katere se na gospodarj opravo, to je, za jermena ) va je ti ) komate itd. Naj ga emlj išču nahajajo Vodnim rastlinam voda res tako poskusijo, in prepričali se bodo ) da tako rekoc jih mlj zrak, tudi mužne rastline trebujejo toliko vode, da pok vse drugač ki ii jih korenine po- Ali rastline, katere imenujemo m e 1 j s k Dobiva se to olje pri Janezu Gr o nar-ju brikantu tega olja, na Dunaj u (Kohlmarkt Nr. ) lenice po 60 kr., 1 kot poljedelci sejemo in prideljujemo. One po- posodah po 5 in 10 funtov. , fa- stek- goid. in 80 kr. pa tudi v plehastih trebujejo k ) primerne toplote zemlj ) nJ Tako Rusko olje priporoca „ Kárnt. Blatt". komur hrane, in le primerne mokrotě. Viděli smo, kako neobhodno potreben zaupamo, da je po gotovih skušnjah resnico govoril. k, Poskusimo ! kako potrebna tudi primerna toplota poljskim rast To linam Zrak pa se bode tudi v Ljublj dobivalo v šta onda more vspešno delovati na rast- cuni gosp. Lasnika pred mostom linske korenine in razkrojitev rastlinske hrane ) more v mlj mu ako zaprta pot vsled preobilne vode v zemlji. Ravno tako rastline le vsled primerne mo krote morejo dobivati tudi primerno toploto. Da se pa to ravnovažje more vzdržavati, treba je, da se premokri emlji odpelje voda, ter se s tem polajša vhod zraku Politične stvari. Sprehod po političnem polju. in povikša zemeljska toplota tem uči nas d dpeljavanje vode po cevkah iz močvirnih kraj 11. Kako se spoznava mokrota zemlje. Izmed gora-9. nov. ÇJ Državni položaj se od časa, kar sem vam zadnjič pisal, ni dosti spremenil. Liberalna stranka je vpešala; nad samimi zmagarni je prišla tako na kant, kakor nek- Navadno spozna vsak gospodar že po pridelkih svojo zemljo, ter ali je mokra ali pa suha. Težje vendar spoznavati je zemljo pri kupovanju takem kako se jej poprej danji kralj Pyrrhus; gledati mora, nepoznane moči v obraz smejejo; pa ne more se geniti. So sicer še elementi, ki naprej gonijo tako zvani ,,Fort- zemljišc, osobito pa o suûem polletnem Času. schrittsklub" ) a godi se % % jim » kakor divjemu lovcu v slučaju treba je gledati samo na rastline, katere na onem zemljišču rastejo. Posebno plevelske rastline katere najbolj mokro zemljo ljubijo, kakor na znani Biirgerjevi baladi: ,,obnebje je mahoma zatem- nelo psi se ne morejo vec ganiti > in lovec tudi ne." so one pr. pirnica (triticum repens), zlatica (ranunculus), m e t a (mentha), r a p u 1 j a (bromus secalinus), šop ulja (agrostis spica venti), go sja trava (potentilla anse- Kako je to resnica, pokazalo je glasovanje o volitvi delegacij iz cele hiše poslanske, namesto iz posa-mesnih dežel. Moravski slovanofag in „Vorreiter" liberalcev Fux ostal je v veliki manjšini. Znano je, da je rina), osât (cuicus arvensis) itd. e lagleje se spoznava moevirnost zemlje, ako se na več krajih skop-ljejo jame po dva čevíja globoke. Hitro se začne v teh jamah nabirati voda, in pri nekoliko vlažném vre- će s ar poljske ude delegacije zavolj ocitno in demonstrativno pohvalil in njih da patriotizma viših krogih en gias : namrec i ko Je bil V naj- se ta predio cr o vodo v menu popolnoma jame napolni. Primirjaje jamah z vremenom lahko se sklepa na večo ali manjšo mocvirnost v zemlji. Mokra zemlja je navadno bolj črne barve, človeške in živinske stopině se v nji poznajo , žita v taki zemlji postanejo rumena in lahko od zbornice sprejel, in bi bili poljski poslanci iz delegacij ovrženi; ne bi bila potrjena ta postava. Oba na sprotna větrová v viših krogih, namreč dvorski staro-avstrijski in ministerski ustavoverski (prusaški), se še vedno borita za zmago; v oficijoznih listih je pre- kor bi se polegajo , sploh rastline v taki zemlji le počas rastejo in slabo napredujejo. (Dal. prih.) vladal zopet ministerski piš , ia kaže se bile prepustile vajeti Auerspergovemu ministerstvu še za nekaj casa ) pa kdor jasno vidi, lahko razloči > da Je Obrtiiijske stvari. Klisko olje najbolje sredstvo, da USllje postane zacijo in germanizacijo; pa deJla jih Te zJbornim vspe- Albrehtizem na površji in da so ministerstvu po njem popolnoma zvezane roke: v konfesijonalnih stvaréh ne smé koraka vec naprej ; v državopravnih rečéh pa mu je dovolj eno . storiti še zadnje poskušnje za centrali- mehko in irpežno. Ker se usnja veliko rabi za ob človeška pa tudi za konjsko op in druge reči, usnj ) zmi hom, kakor so pokazale manifestacije iz vseh federali-stičnih deželnih zborov. Nepričakovano pomoč dobilo je ministerstvo na „ml a došlo venciha, in poprej že na Rusi nih, ki so se dali preslepiti, da so proti interesu svojih volilcev želja, pokazati zboru hrbet. Pisal sem vam že ) in vnovic priskočili umirajočemu centralizmu na pomoč > razglasili za „«oiavu^i^ ^ , ť - - j - —-, upanje tega ministerstva je zidano na te odpad nik e, dalje več jih je, ki spoznajo ustavoverce" in liberalce Čiste krvi. in se Vse moram to zatrditi, da je bilo med vso opozicijo postopanje Staročehov najbolj logično in najbolj modro. Če- 9 da so prav ravna ? ko ker si obeta, da bo spravilo sčasom vse stranke v dr- bi jih kmalo tudi vsi drugi federalisti posnemati zavm zbor. Iz tega namena vstvarilo je ministerstvo v hoteli! Dalmaciji laske Tirolce vabi k sebi stem, da jim pokazuje „Tren- zbora, bil bi to velik moraličen udarec ministerstvu in in kedar hočejo po njem zagrabiti, ga zopet skrije; z njim tudi centralisûcni sistemi! — Ravno vceraj pri- „ il. ________ D „ i ' 1___ * X „ ------------„ -1 „ , „ i Sloveniji ,,Narodovcea Zagotovljam va ko izstopila vsa opozicija iz tino Rusinom delà upanje na škodo Poljakov , in čeravno nesla je „Deutsche Zeitung" novico, ki jo je izvedela ministerstvo ne obstojí iz ravno najsijajnejših diploma- po nekem nenemškem poslanců, da se misli v viših tov, smé se vendar hvaliti 9 da e doseglo več ko krogih na ministerstvo Hohenwart -Lienbacher. predniki njegovi, da je razdvojilo wouc; uivycuvu xu xw^u* 0vuMJ Dalmatince in da jih še zdaj z Rusini in laškimi Ti- še državni zbor skupaj inima ministerstvo Cehe \ Ks y n. KJ ÍVI lia tJJ 1 lJlHvl Ol V \J JLJL V li U U ?T U I L JU 1 V-/ U U Cki LI Slovence iu Nocem sedaj že na tako premembo verjeti, dokler - da s Je Stre- rolci vred z obljubami na-se vleče. To je edini vzrok, . majerjem govorim da to ministerstvo še sedí na svojih stoléh. Pa vkljub periodo dovršiti ; ,Narodovcem" , „Zemljakovcenv se svojo tretjo ekonomično zanima me ? da je „Deutsche Ztg.", , uuu v tciii , j jřJCLUijaauvvtru , „ i i uuuu u » Rusinom so stoli ministerstvu zeló spodjedeni Trentinovcem" in med vsemi listi najbolj prusjaška in slovanožrešna teža tako ozki zvezi z nenemškimi poslanci y v y češke opozicije postaja čedalje bolj neprenesljiva; tudi vse svoje skrivne misli razodevajo jej ? se v najviših krogih poljski in tirolski patriotizem vedno mislim, da med nenemškimi poslanci ni posebno če po- ta kih ki bi bolj cenita, u«, «i^v,.. ^^^^ nega prusjaštva zeló otemnela, in kolikor se tudi mini- na drugi strani sicer pa je zvezda liberal- bili animozni proti Hohenwartu. Najbolj važna vest je za nas sterstvo vsakega razsajalnega liberalizma ogiblje svojega liberalnega poroda zatajiti ne more t razpuscenje vendar Kranjske trgovske zbornice! V starem Rimu je in tako bila navada da V ce OVUjtriičl 11 UCX čUllcii i* pui UUčt ^aictjlll no ijjuíc , ni lanu ulici aj e* » ci « , v4» , j o stoji zdaj med konservativnim zborom in med svojimi meril, ali na kakoršni bodi se je kateri velikan množici za- način liberalnimi prijatelji, in mora sunljeje zdaj o te ? zdaj skušal je dobiti povelje čez kako armado svoj vpliv zgubil 9 y ki Je stala od one strani voljno prenašati Svoje y gotovo nemil položaj ! v boju s kakim sosednim narodom, in če je ta boj upanje je stavljalo in še stavlja na razdor med srečno končal y bil Je zopet časten in mogočen. Ravno Cehi in Slovenci čilo i LI UIU > UiiVjl ^ P<1 |>H I V/ClliU OU kajti tudi „Mladočehi" so izrekli pri Cehi h se mu da ni ne posre- tako se rahabilitirajo pri na3 ministri z udarci na nas CliU , JEVČ1J11 lUUl ., ičtuuvžt: 111 OU t/^icivu , \jícx lit» pridejO uiuvaut« xin<7 lîiu» vuvv luiajv puotuuv iaui. uauuauau^ nikoli v državni zbor. Samo Vošnjak in njegova ministru trgovstva, je šlo v zadnjem času slabo; napa- Slovane. Nas Slovence imajo posebno radi. Banhan3U šlepa garda služi ministerstvu z vsemi močmi, kajti do- dali so ga Dunajski listi, ker se je dal od Ogrov pre-sleden v svoji politični vrtoglavosti se jezi v „Narodu" 9 t variti pri obravnavah colnih tarifov, in očitali so nad dati jeze y> mu p o- MladoČehi", da nočejo domovine centralistom iz- polno ne zmožnost za kupčijsko stroko. Da bi y 9 kakor vidi y on rad ! Kri bi zavrela v člověku od se zopet nekoliko rehabilitira!, in svoj nimbus malo po- )eze, ce viai, kako pri nas taki ljudje v politiki veliki pravu, uiuramu zoptji mi uuogi oiovenci irpen , Kaju zvonec nosijo, ki od politike pravega pojma nimajo. Pa spoljubilo se je Njegovi ekscelenei, razpustiti našo trgo- pravil moramo zopet mi ubogi Slovenci trpeti k a j t i m Razlagova težko, da bi Vošnjakova stvo in ž njim centralizem po koncu obdržala; kmalu , pa s časom mora pasti. Za sedaj pa se Àuer pomoč minister- vinsko zbornico iz tega vzroka 9 ker je vecmoma na- ce ne da svojo rodna. Veseliti mora domoljuba, da je Kranjski deželni zbor pred svojim razhodom izrekel še krepak protest spergovemu ministerstvu pustí še toliko časa umetnost v finančnem vprašanju dokaže. Dosti se od proti germanizatornim nameram vlade. Dr. Razlag tega prizadetja ni nadejati, kajti niti v ministerstvu, niti v zbornici je ni kapacitete, ki bi se zamogla pokazal pravega uskoka v pravoverni tabor! pa On to je toraj samo 97 važno stvar povoljno resiti. Veliko število „Verwat- nizaciji tungsrathov" v zbornici je porok za to, da se snoval- ! yy Kar Oesterreicher" in nima nič proti germa- da Kri spinom govorimo z „Brenceljnovim" nikdar, nikoli in nikakor koli braniti ne cem delnilkih družeb ne bo pretrdo na noge stopilo, more, da ostane velik „rodoljub" v očéh „Narodovcev". Konservativni pos!. Ptííigl jim je to tudi v obraz povedal. Nasprotno pa mora člověka veseliti, da se je Zaveznik liberalizma, „judovski grabež", je libera- dr. Zarnik zopet vsaj nekoliko pridružil narodni stranki kar se je iz nekaterih govorov v deželnem zboru raz- lizem celó po nemških mestih precej diskreditiral Dunajski magistrat je moral doživeti, in da mu Je trd videlo. Res čudno bi bilo 9 ko noben Slovenac ne njava liberalizma, Dunajsko mesto, nezaupnico dala, in sprevidel, da nas konečno vendar-le ponemčiti namera da se je precej blamiral s svojim „brezverskim" p o- vajo Pa dr. Zarnik bi imel tudi sprevideti, da ni do-kopališčem. In kar je najbolj smešno, ravno tišti sleden, če se v deželnem zboru zoper vlado vzdigne element, na katerega liberalizem so najbolj zidali y jim med tem pa vendar Vošojakovo politiko podpira y kajti je nezve3t postal: judje niso hoteli brezverskega po- Vošnjak s svojim ^ustavoverstvom" ravno to sistemo kopališča y ampak ogradili so si ga kos in ga posvečili po svoje ; za njimi so prišli protestantje, in storili ravno zboru ropotal. podpira in jači, proti kateri je dr. Zarnik v deželnem kar se je dovolilo judom in protestantom 9 se Pa zadosti o naših in Avstrijskih homatijah ! tako HiBHppHHBiHBHi I IHHHHHiHHVHHj |HHHHHHH| vendar katolicanom ni moglo zabraniti, in tako so tudi Oglejmo se malo po zunanjem svetu. Brali smo že o naj- ti blagoslovili ostali del pokopališča za svoje mrliče, in novejšem sijajnem cvetu pruskega liberalizma v Trieru! z brezverskim pokopališčem ni nič, liberalci so zopet Policaji in žandarji so namreč hoteli aretirati mašnika, za eno nado goljufani. Kar se naše federalistične stranke tiče ko je sveto mašo bral 9 prerili so se skozi ljudi pred y moramo altar (nobeden se ni odkril). Ljudstvo hitro zapazi 9 kam zadovoljni priznati, da se na bolje obrača. Staročeski to meri, in tiščalo je vse proti altarju duhovnika branit, princip pa8ivnega upora pridobiva si vedno več tal. Tam je prišlo do boja med žandarji in ljudstvom in Thurnherr in Oelz, predarekka državna poslanca se že za nj izrekla. 9 sta vse v večo slavo srečne kaže tekla je kri pred altarjem dežele Bismarkanije ! Čuje se, da je katoliško ljudstvo Hohenwart se v cislajtanskem zboru niti ne pri- na Nemškem zeló razkaČeno nad takim gospodstvom, in med ostalimi federalisti se širi čedalje bolj Bavarski kraljevi dvor zmirom bolj očitno kaže svoje 9 simpatije za ka toli cane, in zato so liberalni listi dosti to je federalisti, sijajno zmagali. Republikancem po predrzni, da Wittelsbache grdo in nesramno napadajo. šabloni, to je centralističnim širokoustnežem se povsod Turki nas • V nic -preradi spominjajo, da so še na svetu, manj ko 17 Crnogorcev so toraj poklali na enem tla majó pod nogami. Na bpanjskem boj išči se stvari niso dosti spre- mestu brez vsakega vzroka ! Ta slučaj in zadeva kup- menile. Pruski listi in njih privrženci v Avstriji sicer čijskih zavez z Rumunijo in Srbijo pa sta nam na ve- Karliste vsak dan posekajo — na papirji, in ko bi bila selje dokazala, da so Rusija, Avstrija in Nemčija edine vsaka Serranova zmaga resnična, ki so jo^ti listi že o vzhodnem vprašanji, kajti izročile so vse tri vlade poročali, bi že davno nobenega Karlista v enako spomenico Turški vladi, v kateri se potezajo za ) Srbijo in Rumunijo. Kedar se člověku slabo godi, zapuščajo ga prijatelji; taka se godi zdaj Turčinu. Mi nimamo vzroka omilovati ga. Pa ne smemo misliti, da je Turek res že tako slab, kakor se navadno misli. Ravno v poslednjih letih napenjajo vladniki Turški vse moči državne za oboroženje. Tudi se stari dušmaninski fanatizem dobro podkurja. Priskrbeli so si mnogo najboljega orožja ; brodovje imajo tudi precej močno. Vojske bojda imajo paniji ne bilo; a poroča se nasprotno, da se kraljeva vojska prav dobro počuti, da je polna poguma in nađe. Slovstvenc stvari. V da na pa 800.000 mož, se vé da pravijo nekateri, pirji. K vsemu temu dobili so v poslednjih letih še zvestega zaveznika: perfidni Grki sklenili so s Turki hinavsko prijateljstvo, da bi Bulgare in sploh vso Tur- čijo podjarmili. Turki, računajo Grki, bodo tako izu- mrli » potem smo mi gospodarji celega nekdanjega Gr- škega carstva! muni sami nič ne opravijo 7 ko bi se nad Turka vzdignili; na neoboroženo „rajo" v Turčiji ni dosti šteti. ; Toraj moramo čakati, kedaj se diplomatom spoljubi vzhodno vprašanje v pretres vzeti. Kakor je v starem Rimu Cato vedno ponavljal ego vero censeo, Carthaginem je postala fiksna ideja nemške, resp. Bismarkove politike, da se mora Francoska popolnoma uničiti. Boje in vedó, če pride k moči, da postane 7) esse delendam", tako se je še vedno Nemciji nevarna, zato se mora poteptati in ugonobiti popolnoma. Ze zdaj bi Bismark rad planil po Fran- coski, pa nima povoda za to. V ta namen se je sklenil Serranom, in zbadal je Fran- s Spanjskim prezidentom cosko po njem v znani noti, al Francoska se JQ modro ta izognila surovému napadu Španjskega mogocnika; mogocnost pa izvira od Bismarka, drugače bi si ne upal Da MH s tako drznostjo s Francosko govoriti kričanje na Karliste narejeno od Bizmarkovih kreatur „svinjskih pastirjev", to že davno vsak samostojno in misleći politikovalec vé. Ker Bismark hoče 7 da Serrano zmagal, mora vse, kar iz njegove sklede jé 7 v svet trobiti o grozovitnostih, ki jih doprinašajo Karlisti 7 in namalati jih črne ko hudice , republikance pa bele in čiste ko angelje. Mi kot Slovani bi morali s Karli s ti simpatizirati, ko bi pri nas rodoljubje in pamet Bis- 7 prevagovala; zakaj zmaga Serranova je zmaga 7 prijeti hoče Francosko od dveh strani, od • V • , in če Francosko popolnoma unići, m a r k o v a nemške in Spanjske ali se moremo mi potem dosti geniti? Angleška se nič kaj dobro ne počuti, ker je preveč izolirana; zato ostentativno kaže prijateljstvo NemČiji, in skuša po vsi moči stopiti v zvezo z njo brošur; An- kato- tem smislu je izišlo v Londonu že par gleški časniki hvalijo Bismarkovo početje proti liški cerkvi itd. Ob enem pa se množi nezaupnost proti Rusiji, in ravnokar so poslali v Carigrad poslanca 7 7 ki je znan po svojem sovraštvu do Rusije. Ni dvombe da bi Angleži radi razdrli Prusko rusko prijateljstvo in zvezali se z Nemčijo proti Rusom. Da se to enkrat sedaj pa, utegne zgoditi, se mi vec ko verjetno cesarja živita, se dokler še stara dva šilo; tudi se Prusiji Ruska zveza trdnejša zdi, nego bi bila Angleška, saj ni več neznano , da Angleška moc pojema. Pri volitvah v severni Ameriki so demokrati, Se nekaj na korist naši mili slovenšcini. „Vseučilišče Vaše hočemo smatrati kot zvezdo, ki je tudi nam Slovencem vzešla na našem národnem nebu." Te krasne besede v Matice slovenske pozdravu hr-vatskemu vseučilišču so pisavca teh vrstic močno razve- selile posebno zato, ker mu upanja 7 da bi utegnili povrniti se na ono je iz njih prisijalo nekoliko Položaj je zdaj tak, da Srbi in Ru- slovstva pravo pot, katero prvo a tudi 7 smo bili nastopili o preporodu našega ko smo namreč v prvi vrsti naše južne brate ; po tem vzoru si jezik likali in bogatili. za zgled jemali Kajti komu bi bilo neznano, da je pozneje števiina stranka med našimi pisatelji krenila v drugo mer, ter popustivši vsegdar pravo načelo: ,,Čistimo jezik, vendar 7 tako mikali, a ne od njega da se bodemo, čisteč ga, hrvatsko-srbskemu pri- odmikali", vzela si starosloven- ščino za prvo, ce ne edino zvezdo voditelj ico ? Tukaj je izhodišce poprej neznanemu jotovanju, jeganju, j ej e kan ju, jajekanju i. pr. Nikdo razumen ne zameta staroslovenščine: ali ona nam bodi samo razsodnica 7 dial bi, v tistih pre- > pornih sluČajih , kjer nam se zdanja slovenščina razlikuje od hrvaščine ter nastane vprašanje, katero je bolje slovanskému geniju priličnejše. A nikakor ne tako, da bi tudi ondi, kjer se na veliko nam radost s hrvaščino že skladamo , hoteli brezozirno redresirati jezik po staje vse roslovenskem kraji (ne samo gramatikalno nego i leksi- kalno) ter povsod tirati stvar do skrajne konsekven- da jezik je zgodovinski proizvod C1JC y UI ^ yj ULI lOll Y01| VA CV J U6llt\ j Ks U^KJ\JL\J V lllOUkl UiU f da polagoma raste in se izpreminja, kakor vsakovr3tne okolnosti nanašajo in sosebno tudi , kakor mnogoteri oziri na veČjo primernost, b!agoglasno3t in razumljivost ne pomis L. V • ivsi svetujejo. Prav v jezikovem razvoji namreč ima sta-lišče oportunstva svojo pravico. Ako tedaj s kakim primerom bolje pooČitimo, slovanském jugu vemo, da Slovenec na vprašanje: (J, — da stvar na zdanjem veči ni Jeli sosed prodal tele? affirmative odgo- po ogromni varja: dá, prodal ga je, in ne prodal je je 7 in da mu hrvatsko srbsko narečje v tem popolnoma pritrjuje; * m gola nespamet pisati: prodal je je, ali pa: Gledala ja je z vso dušo (namreč mati svoja sina, Slov. Mat. letopis za 1873, str. 126); ali pa: Ljudi se je bal ker je je poznal! f Dalje, če brez malega vsi Slovenci s Hrvati vred govoré: Poznam (poznajem) njega i nje- prava budalašcina pisati: poznam da bode ena varijacija več! gove brate, ni li jega in jegove brate, samo Mi Slovenci smo premajhen narodič, da bi sami ob sebi dognali kaj posebno slavnega. Niti prej 7 ko nas * zdi ; za bo to težko izvr- čeil° s Odp ljaka Vuka rečnik, tam najdeš beselico: j est m jo) in drugeg* nič, a besedico m, 2) id (accus ), ed: ih jih) eos pol olma- : ga r u m iv kakor pri nas. Gotovo ja tudi v srbskem jeziku izprva biio tako kakor v staroslověnském. Ali ker usesu ni prijetuo stikati je pr J , in ker je ta raba bolj dvoumi 3, eas, zato jo je jezik popustil kajti je pomeni lahko id je se miluj gorá jačila edinost, omikanci niso gojili te nade liiov lirtVAo , nego iu pava uuuuuciuma v pcotcil, pa, iuai; UH Jima OrV'ć neomajljivi ogradi vekovitih dokazov ne morem do kože. Dejanskega dokaza pa ni SV01 rod j ki tu prava hudodelnika v pesteh, pa tudi da jima br Je v paval tisočletno spanje mumije j jel so ga buditi bilo ne enega vse sum Odpeljem se tedaj pet iz tega žalostnega mrtvila in dremeža ter klicati z ma- ukazavši žandarjem, da imajo vedno oštro paziti na ternim glasom: Vstáni* zdaj 7. vse, kar se v hiši prigodi, ker zapreti ju si nisem upal ko že telo Slovenije uboge kaže razstroja brez druzega povoda, ko mojega prepričanja, da sta ali marazma sied, ko smo bijóó boj národnega obstanka, kriva. Sporočim toraj vse natanko viši sodniji ter pri v katerem je treba zloge ter trikrat zloge, ~ ~ • • r M w "1 1 • • • 1 •» * ~ ^ * « po notranji razdor v nepopisno veselje oklepajočim nas trem zodeli svetu stavim tudi svoje misli in kombinacije sporočilu Ze čez dva dni mi narodnim neprijatelj > čemu boljemu se hoćemo odzdaj tegniti v preiskalni zapor pride povelje, da imam oba djati d Res, ako mila osoda dopusti, da jugoslovansk kdaj požene svoj cvet in donese lep vlastovit enem vso hišo in vse shrambe naj ti To se zgodi še isti dan, ob preiščemo, a druzeg ni 9 dolg nož kakor v kupu gnoja na dvorišči že zeló rujav ) ki Je bil po povedbah dekle sad, zgodi se to na njega srednjem, krepkejem, od so- kuhinji, iz katere je zginil molo pred umorom D prej v vražnih sap bolj zaklonjenem deblu hrvatsko srbskem Preiskava se začne, pa dasii To je zdaj tem bolj pričakovati, ker so zlasti Hrvatje zvedujem, napenjam dobili dva toliko važna znanstvena zavoda, akademij znanosti namreč izprašujem ; iz poštarice ni spraviti ničesar, še manj pa iz eksped zvijače in bistroumnosti po ) ki ze ^uuv.vu«, ' ? --— ^ kaj let sem tako blagotvorno Ziuauuali UOUIlOl;, IVI «J AV^U ov^UI in lepokazno deluje, in pa vseučilišče. Slovencu kaže popeti se na stališče jugoslova plodove jugoslova ton kar bi moglo biti podlaga zatožbi. Nazadnj se hrvatski jezik, uživati 9 stva, osvojiti skega slovstva in družiti se tudi djž dar slovenščine domá ne zanemarjati, nego gojiti in komur bode mogoče obdelovavcem tega polja iz pusti ta mojih misli y in ker 3 ni , da viša sodnija po vsem tem prav bilo druzega mi storiti, ko nasvetovati viši sodnij sem pustil iz zapora oba Pri dhodu se pri ven- rekla mi je poštarica prav ičijivo-ponosno nasmejala in v ,No, gospod sodnik, zarad naj u ste se spekli! Da- izomiko in napredovanje svojega naroda ter množiti jo, siravno sem bila dalje časa zaprta , me vendar to ne ne z golimi kroatizmi, kakor so koj 9 kolikogod ) ovaj boli toliko, kolikor se veselim, da so vam vaši naklepi i. t. obilj nego slovenski slovnici primerno iz hrvatskoga do naju spodleteli. Zdaj bom pač prosila da se mi sosebno z nežnejšimi ubíliv/ A u U! f wvkjixv^^ UV/ 11C4J KA. UJ7UU.ÍUIV11» JL^A C*J MU ULi j^J C %>Vj ^J JL UOA ICLj KJLCb OO 1U1 zlikanimi ali rekel bi izplača dedšina, kajti zdaj se bom omožila in imam gosposkimi izrazi in ki 9 9 ^P katerih v njej dostikrat po- čast tudi vas povabiti na svatbo. gresamo Namigujem tù na besede, kakor smo nekatere ekspeditor, vas bo že še Moj V zenm posebej povabil. u 9 gospod Jaz moram reči, da se mi ni kmalu kaka človeška že sprejeli, na pr. opozoriti (ali upozoriti) , iznenaditi, odlikovati se, odličen, duhovit, odrešit (entschieden), oseba tako pristudila, kakor ta ženska. Moje prepri vzorit, vojevit, jednovit (enovit, einfach) itd Tudi znanstveno terminolog naj bi Slovenci, ko likorkoli je mogoce, jemali iz hrvatsko-srbskega slov- stva, a dobro bi bilo in jugoslovanska vzájemnost sve- tuj 9 da se tudi Hrvatje v svoji terminologiji ogibljejo storiti čanje, da je kriva, je bilo zdaj popolno; kaki občutki so sprehajali me prepričanega, da ste ta dva Člověka morilca, pa pravici zdaj še nedosegljiva, vsak lahko moje mesto. Pa kaj mi je bilo ju kak nepričakovani m _ razume, če se misli na druzega, ko čakati, da mi izrazov, katerih Slovenec ne more razumeti (Konec prihodnjič.) Zabavno borilo. sodmjskega življenja. Po spominu skušenega starega pravnika Spisuje Jakob Aléšovec. II. Poštarica na Prelazu. (Dalje.) Na to se podam k ekspeditor ju, čegar osebnost se slučaj ali božja pravičnost zopet v roke dá! Žato denem vsa pisma za zdaj na stran prepričan, da jih bom zopet rabil. Preiskava se toraj vstavi, poštarici se izplača dedšina in kmalu potem je na Prelazu ženitovanje. Leto preteče. Moje zdravje se je bilo že popolnoma zopet vtrdilo, tako da bi bil že rad premeščen v kak kraj, kjer bi bilo več opraviti, kajti tu mi je bilo življenje že preveč enolično. Razpisanih je bilo mnogo služeb, zato se nekega jutra ravno vsedem, da bi spisal prošnjo, kar stopi zopet žandar Prelup v pisarno in poroča : „Gospod pravnik ! Naznanjam, da se je zgodilo težko telesno poškodovanje. Poštarja iz Prelaza so našli so dobro uro od hiše v hosti tako obstreljenega mi je že na prvi pogled pristudila. Bil je ta člověk precej čokaste postave, divje brade in jakov plašnih govoril je prav prusko-nemško narečje komaj še živega domu přinesli. ; da a 99 Ni mogoče !" pravim jaz in skočim kviško. 99 Brž V f oci Ce po zdravnika, da se podamo gori u se ima po Ko se peljemo proti Prelazu, meni srce hitrejebije. vnanjem sklepati na notranjost, je ta člověk jako hu- Ce najdemo poštarja, nekdanjega ekspeditorja se zi- dobnega srca in črnega značaja. Tudi njega jamem iz- vega raševati blizo enako, kakor poštai jpuotaija , JUv^c* uao^uuitvija , oo /JI bo morda v smrtni uri izpovedal se nam in tako ratko odgovarja, da, poštarici in njenih rodo vinskih razmerah j^CI) JCILUV^LU LLÁ V ? UCil V O ULI JL tili Uli l^JjJU Y OV; X X C* 1AJ. ILL tUi^v A on mi na přišel morilec Dore pravici v pest, če ni on sam. Voz- kar vé, je povedal že prvikrat. nik goni konje 9 kar se dá, in tako dospemo v eni uri neče celó že na Preiaz. • V nic vedeti A-IAVJ VUU^bl, ces, U.C* OC 111 uu ni bila poštarice liči, to mu da se ni brigal nikdar za-nje ; da Doi Ko stopimo v sobo , v kateri je ležal ranjenec na Na pr moje vprašanje: ali vé, da je šio pred kratkim neko čisto novo. postelji, zakriči ta, kolikor še more, kazaje poštarico: Proč V z pismo iz Ruskega do naše sodnij tega ne more vedeti, ker ne od} tov mi odg 9 da „i. ^ njo, proč s tem peklenskim li......! Ne ne bom umri prej, dokier ne bom izdal tebe. Misliš 9 9 pecatenih pake- da boš sama živela na svetu V se dalje4: ne 9 gredo do posamesnih pošt. Druzega od njega skup, jaz tako-le, ti pa po vislicah, ti kača peki greva u ni zvedeti, ker odgovarj delà popolnoma lievedneg cisto kratko, večidel pa se Pri teh besedah se zgrudi ranjenec 9 ki se Je bil Po vsem tem sem přišel do prepričanja 9 da jez Ck \j nekoliko vzdignil, nazaj na posteljo, jaz in zdrav- imam nik stopiva njemu Ko zdravnik odgrinja krvavo cclejo cla bi pogleđal v vvlcjvj j vic*» ui jpu^i^u^i râilO j ZRCI16 l'clDjGIlGC J Zjuaj pia v cimiio^m uí vj ^ peklenske podobě , zopet s hripavim že precej slabim že mnogokrat zdaj prav stališča mojega, povdarja deželni gl j da glasom : se Ne „ne, je pot do srca. vas ne potrebujem, gozdar je V ze vedel y Vi ? zastopnik pravice'4, se obrne kje sklep alog y sem omenil deželnega odbora moj y 30 toraj v tem obziru napada de žel nad tem čuvati V po postavi. i Ce da se db pad vzeti ; moram meni y mi da h. ,,vi stopite sem, z vami imam govoriti y predno m na-se. (Gosp. baron Apfaltrern • • sapo zapré. Toda pazite na vam ne uide. uno-le,-poštarico ali si bodete zapomnili ta izvrstni dobrodejni nauk go pod X UUCV jJU^l t» V/ lia UilU lUj —J^UOtCil O^UUW UUUVylliWÛUVlL Meni je hotela pomagati iz sveta v vila parlament deželnozbornega predsednika gledé prve g komisija, da bi potem ni bilo treba še nobenemu posla pekel, predno bi prišla sodnijska moja usta molčala. Le pazite na nje, da ne uide. Malo nega^zbora.) ge? kakoršneg dozdaj Kranjskega dežel j vode pišite !" me strašno žeja, potem bom vse povedal ? vi (Kon. prih.) pa Ce je deželni zbor, nadaljuje deželni glavar, izbri sal 2000 gold, iz proračuna normalno-šolskega zaklada moram povdarjati, da teh 2000 gold t n i d 12 16 razvideli, kako čudno deželnih zborov. Deželni zbor Kranjski. ktobra. (Dalje.) ; ampak edino c. deželni šolski svèt postavil v proračun Da bodo bralci baron Apfalt skušal e je deželni odbor dramatičnemu društvu dal iz plačati 2400 gold, podpore, je ta potrošek tev deželnozbornega sklepa. e izvrši- Ce je baron Apfaltrern ocital deželnemu odboru opravicevati s kako hudo se \j gj. uui v/u A » .• x i n i i jv uat uu jjiain ti n uwii CL i ug&^iutuati uuuyi et, pad na večino deželnega odbora in da ni o pravetn času prevdarjal, kako bodo deželni ko- pr tem blamiral (osramotil) cai poročamo o prvi točk 12 vecerne seje , čilu gledé deželno-odbornega delovanja od to daj o poro- veinbra risti ustrezale šolske postave, katerih následek je letošnji da je te šolske postave pred- deficit, povdarjati moram 1873 do konca Dotični JUD1J tem ; ko odsek, ki . 1874. to poročilo pretresoval ? po ložila c. kr. vlada neposredno deželnemu zboru, pa to ni poprej naznanila deželnemu odboru, ga dežel na tanko pregledal in resil, na3vetoval da je deželni zbor sklenil te postave da toraj b izreče h deželnem v a n j e. db z a krb P Jeg d deželni odbor nikakor ni bil v stanu, pretresovati poprej denarstvenih nasledkov teh postav in se poprej na-nje ozirati. Sicer pa dostaviti moram , da so denar- stveni nasiedki nastali zavolj tega, ker se v po3tavah To je bila prilika, da je deželni glavar dr. Kal- proracunjeni dohodki niso vresničili. Da se pa ne bodo naj opravi- vresničili dohodki, je bilo tako malo pričakovati, da se tenegger povabil barona Apfaltrerna čuje da to, kar je dopoldne ocital veČini deželnega odbora, je se ie potem, ko so se { Baron Apfaltrern na to odgovarja tako-le : Prvo, tiralo in to prav temeljito, Je potem ko so se pokazale dotične ovire, deba- bi vendar ne bilo mogoče dotični del kar je navajal, je bilo to, da je deželni zbor v vče- odstraniti teh ovir; toda to ni bilo mogoče; raj šn j i seji iz proračuna normalno šolskega zaklada iz- postave seje moral tedaj sistirati. Tega pa deželni odbor niti ni mogel poprej prevideti, niti , češ, da je deželni odbor temu kriv zabraniti. brisai 2000 gold, da se je ta znesek postavil v navedeni proračun. Druga točka njegovega zagovora je bila ta, je slovenskemu dramatičnemu društvu dovolila podpora storil^dežel da se Da se je sklenila ustanovitev kmetijske šole y 2400^ gold. T r e t j a bor in zopet ne d db to je je ta stvar, katero Ce dalje priznavati moram y da bil proračun de y zaklada izposoditi 122.000 gold. je neki zakřivil deželni odbor, želnega zaklada za leto 1863 bolj nizek od sedanjega, tega pa vendar priznavati ne morem, da bi bil da si je moral za potrebščine normalno-šolskega y ces y ni o pravém času prevdarjal, katere denarstvene na sledke bodo imele přetečeno leto sklenjene šolske postave za našo deželo. da deželni odbor vzrok temu v katerem kolj obziru zakřivil d so nanesli drugi db jatve do deželnega zaklada, potreba si ornisliti. Zlasti casi y deloma večje tir deloma cena temu kar je pravne stroške določil Dalje je očital deželnemu odboru, da o zadevi deželni zbor sam in deželni odbor ni v stanu , o tem kmetijske šole delà V3e brez glave in da ne prevdarja, kaj spremeniti; on mora to izplacevat y kar kako daleč bodo segali stroški. deželni Na dalje je govornik očital, da je deželni odbor a se je potrebšcina v proračunu deželnega za- zbor sklenil Konečno kriv, klada za leto 1875 za toliko pomnožila od dotičnega ni ed pa še omeniti moram, da deželni odbor v takem položaji; sklicevam se na upravne proračuna za leto 1863 ) pUUJUUiiliMi UUUV/llU^« stroške, ki jih ima država, , da so se upravni stroški Povsod se razvida, da so se žalibog pomnožili ti stroški jih imajo mestne obči y leta 1875 pomnožili na dvojni znesek leta 1863, ter navaja dotične Številke navedenih proračunov in bi res ne vedel, kako bi se dalo to predrugačiti Dr Cost To so vzroki, pravi konečno baron Apfaltrern, da gi potem še konstatira y da deželni deželnemu odboru gledé ravnanja z deželnim denarjem opravičeno dokazal in odbil padanje barona Apfaltrerna kot popolnoma ne- nikakor ne zaupam Dali razjasnuj dr. Co3ta, kako da pride y da Zdaj deželni glavar in prvosednik deželnega zbora proračun leta 1875 skoraj še enkrat tako velik kakor vitez dr. Kaltenegger poprime besedo in mirno ter leta 1863. Proračun 1. lblô s potrebščino 411.000 gld popolnoma nepristransko odbija napad barona Apfal- ni navaden proračun , ampak trerna dokazaje, da niti ena sama točka njego- 411.000 gold d med temi vega zagovora ni opravičena. UUU , £j a.g \j \ u i <* li i w i a v i u c u take stroške, ki jih treba bode le tu idu, a u. u6< Pred vsem deželni glavar odločno protestira zoper ne več. Normalni proračun znaša le blizo 300.000 gld to, da je baron Apfaltrern, ko je sodil o delovanji de- in ta je pač zatretji del želnega odbora, govoril deželni odbor stopi pred celo ti, in naloga let a drug od leta 1863. Al treba od većine tega odbora. Kedar pomisliti, kako so se okoliščine od leta 1863 spreme Leta 1863 deželni zaklad za ceste ni izdajal nič deželni zbor, to storí v svoj ej nile. 9 njegova je, v tej celoti zastopati za priprego skoraj nič, tudi drugih naprav ni bilo ki nasvete, katere on predlaga, nikakor se toraj govoriti so se poznej ustanovile po sklepih deželnega zbora, na ne smé o večini deželnega odbora. Kar se zlasti tiče pr. Slapska šola itd. Blázni so bili poprej v enem poslopji, zdaj jih je polovica v oddelku poslopja po- o našem kraju nekoliko spregovorim. Letina pri nas silne delalnice. Vrh tega je pomisliti, za koliko je dra- " * " ........ Je sploh v vseh rečéh obilnejša od lanske, razun krom- gina skočila od leta 1863, koliko je tistikrat stalo oskr- pirja, kateri nam hoče ves pognjiti; res velika nesreća, bovanje bolnikov, koliko zdaj. — Da je zdaj potreb- strni je bilo izvrstne obilo ; ajda je dobro obrodila, tako scina visa biti deti, da LJAUXI/T , «.^.»«.v ---J- --~---j r--------------~ -----<---------- je popolnoma naravno, to ne more drugače tudi češplje, pri nas sploh slive imenovane, drugo sadje ? če se pogleďajo proračuni druzih dežel, je razvi- srednje. Vinogradi so prav dobro obrodili, samo v niz- 80 drugod v primeru s Kranjskim proračunom kih goricah, posebno v velikem selu v Orehovcu srednje. še za veliko već poskočili. Kar se zlasti upravnih stro- Zato hoćemo zahvaljeno nedeljo Bogu čast in slavo skov tiče, nima o tem deželni odbor prav nič odloče- dati. žalostjo pa morem omeniti, da pri nas v jeseni ampak edino le deželni zbor sam. Vse ocitanje dokler še mošt razsaja, se marsikaka nerednost zgodi. ___ ^ ^ ^ « m w Tt m * m A A - ^ M. mm -w m. ^ _ ___M na vati, |HEMH|H|VHHHHHIHII1IHHHH in vsa graja barona Apfaltrerna sega toraj edino deželni zbor, to grajo pa vsi prav lahko prestanejo. (Živa pohvala.) Tako je nekdanji učitelj Pecar Ko pride potem odsekov predlog na glasovanje našega mnogo čislanega cerkovnika ponoči 1. novembra pretepel, in zavoljo tega, češ, da je on kriv, daje Pečar iz Kostanjevice prestavljen. ? Je deželni zbor izrekel dežel. odboru hvalno priznanje za njegovo delovanje. Milovati moram revnega starčeka, in prašati šolski svèt, HBrii^H^HHH^BSHfllHHI JHi ne temuč celemu šolstvu kako more tacega člověka za učitelja trpeti ? samo v kraju j v katerem Je ? Iz tega naši bralci raz vidijo, da smo pravo zadeli, Kranjske dežele s tako surovostjo sramoto delà? ko smo popřej trdili, da je bilo napadanje barona Apfaltrerna popolnoma neopravičeno. Šibanje tega go- glavarstva spoda barona po deželnem glavarji in dr. Gostu je bilo membo živinskih sejmov v okraji Novomeškem : & ^ - A M m m • «k. . ^ A i 1 • ^ it A t r\ <* m m Novega mesta dopis, kateri nam je došel od c. k. okrajnega nas prosi, oznaniti sledečo pre- toraj na pravem mestu. Kaj pa mislite, bralci ! kaj je na vse to baron Apfaltrern še storil? Onemogle jeze (kimovca); v vélikih Brusnica h 3. maja in 14. septembra je pobesil glavo, svoja kopita pobral, in tiho zmuznil iz dvorane, kamor ga ni bilo več nazaj (Dalje prihodnjič.) se je Nasi dopisi. nov. * to Najvažnejše, kar Vam imam Proseku odprla se bo ta 11 Trsta danes poročati mesec pripravnica za učitelje; mi pozdravljamo to naše magistrat jeze peni, toda pravo z veseljem, akoravno to nič ne pomaga, šola bo vkljub lahonom in Bog daj vspeh za narodni razvoj vneti, nasvetujte starišem, da posi-Ijajo svoje otroke na Prosek v šolo, da bomo imeli na- / ^ V IU u^til J UU1MI V/ f IA AJ V» V 4MIIAUM V * ** V^J V» I Vi duhovni po Krasu pa, kateri ste količkaj • • . # • i • V 1 V • rodne, značajne učitelje, in da bodo lahoni zvedeli i U UUUJ JU IA V WJ U V UV/AiVi I V J Jl MJL VAl« N/ V/ « V» nam je istinito - mar za narodno šolo. 7 da Proseku bo 1 o v e n s k pripravnica y a v janu pa tišti pokveč tretji Ro laški razred z lahon dni podlagi skim učiteljem Boninom, kateri se je enkrat v Ni Kak kontrast delà ta pripravnici na Proseku, na to opozoru vicah podpisal ,,trd lah šola v Rojanu jemo gospoda višega nadzornika Klodiča in poslanca Lozerja, da to stvar predrugacita in odpravita di v ze učitelja, kateri škoduje šoli in mladini. Toliko se pisarilo po časopisih, pa od nobene strani se ni zgodiL po imwiRM pivpp v tem ničesa, poslanec dr. Lozer, kateri vziva nase polno zaupanje , začetkom vredil. Žalostno bo Ti reč, kar upamo , še pred šolskim vrzence tako iluj le, da magistrat svoje pri-okolici, da polaščuje in doseza f ? Kakor so „Novice" ze na-nakana lahonov Tržaških, okoličane potopiti namen skrivne politike znanile v en volilen razred z Tržačani ) slovenske rodoljube J° hudo razsrdila. Kako slovensko narodnost varovati oteti pogina, treba je bilo resnega prevdarka. Pred kimi dnevi so se pri gosp. Nadlišeku , deželnemu poslanců, zbrali odlični rodoljubi iz Trsta in okolice v ta namen, ter so sklenili osnovati slovensko politično druš t f kateremu naj bo log ; varovati narodne pravice okoličanov in gojiti zavest narodno v okolici Tržaški. Izvolil se v ta in kon 1 odsek s prvomestnikom gosp. Nadlišekom in naroČilo se mu je, naj stori vse potrebne koroke za ustanov- ljenje omenjenega društva že izročil društvena pravila c. Gosp Nadlišek je 7. t. m mestnij Kostanjevice na Dolenskem 6. nov. *) Dolg casa nismo nobeneg dop brali iz Kostanj ; toraj jaz * Zarad preobilnega gradiva za zadnji list zakasnjeno. Vred. v Zagradcu-Fužinah pa v soboto pred Belo nedeljo in 7. septembra (kimovca); če pa je te dni nedelja ali praznik delovnik potem. ; bodo s ej mi v Notranjske Bistrice*) se nam piše: Tudi pri nas je zelje jako obrodilo. Ravno zdaj sem zeljnato glavo mi jo je nekdo pri- zleškal ki Je imela nesel, rekši, da 15Vo funta, in Je imel več enacih v zelniku. Cena tini je pri nas sploh zeló nizka; krompir žalibog je skorej ves segnjil. Iz Krškcga 13. nov. V četrtek 12. t. m. je bilo nika, odbornika kmetijske tukaj 17 goved (bikov in telic) od častitega g. Seu- naše družbe, iz državne podpore na Stajerskem kupljene Muriške živine po očitni dražbi domačim živinorejcem prodane. Kupčev bilo je obilo. Hvala slevni c. k. kmetijski družbi v Ljubljani, da je blagovolila tudi Krški okolici k zboljšanju plemena goveje živine pripomoći. Predstojništvo kmetijske podružnice y Krškem. Pozor! U sta vo ver ci zopet Ljubljane. nameravajo ustavo prelomiti, in ta prelom zdaj zadeva nas Kranjce. — Ni davno, ko smo 44. listu „Novic") poročali o sklepu Kranjskega de- za zemlj išno-odvezni da naj se želnega zbora zaklad za leto 1875 pobira 20 odstotkov přiklade od direktnega in 10 odstotkov přiklade od indirektnega davka. Temu sklepu je pač treba še cesarskega potr jenja, toda cesarska vlada po jasnih določilih deželnega 21 in 22 nikakor přiklade, kakor reda Kranjskega zlasti po nima pravice ukreniti jih sklene deželni zbor. 18 više Kaj se pa zdaj na za nas zem- Dunaji godi? Državi je nekaka dolžnost ljišno-odvezni zaklad dajati podpore; v ta namen je finančni minister, dobro vedoč, da se temu odtegniti ne more, v državni proračun za leto 1875 postavil 227.736 gold. Ko pa je ta reč v finanenem odseku državnega zbora poslancev prišla v obravnavo, pa je načelnik tega odseka dr. Herb st predlagal resolucijo: naj se c. kr. vlada pozivlje, za zemljišno-odvezni zaklad na Kranjskem ne 20° o od direktnih, ampak tudi 20% klade od indirektnih davkov pobirati. pri-Ta proti- * Prej el pa i kakor razvidite iz našega lista, sedanj politični čas ni pe6mam ugoden ** bra davka niČ 17 Laibacherica" por v Vred. v listu št. 259 od 12. novem le od 20°/n priklađo na direktni davek, /Il A ^ * Čudno, da tega do danes od omeni ndirektnega ti popravila! ustavni Herbstov predlog je v odseku obveljal in na- pritožnikov vstrezal in sploh nepristransko ravnal v tej svetoval bode finančni odsek memo te resolucije, naj se zadevi! Toraj ojstro pozornost!! namestu od c. k. vlade v proračun postavljenih 227.736 (V Kranji) 14 dne t. m tudi gold, dovoli le 170.000 gold, podpore iz državnega za- onih 30 goved Belanskega in Pincgavskeg klada. Res j čudapolno ustavoverstvo Avstrijsko ! C. kr. vlada sama je pripoznala, da po ustavi nima pra- Tudi ta živina se bila dražba plemena, ki jih je po naročilu družbe kmetijske iz državne subven- odbornik Schollmayr na Koroškem nakupiL cije prav lahko prodala vice ukazati přiklade, zlasti v tej zadevi in v najno- kupljeno žlahno živino gospodarj zdaj Naj bi s prav umno in vejšem času po tem, da je deželnemu zastopu Kranj- dosledno ravnali, in v malo letih mora naša živinoreia _ 1_______ _______i • i _ ____ ^ n ' i i j i*«vi iii i ■> •, • i • v i«« « «. ^ J skemu ponudila pogodbo gledé zemljiškega zaklada, katere pa deželni zbor ni mogel sprejeti, kakor smo v 43. listu „Novic" poročali na tanko. biti veliko veliko zbolj vovercir ki dej an sko za ustavo! imajo „ústavo" vedno v čeljustih Al kaj se usta- navaden tržen dan (Ljubljanski sejm sv. OŠpete) ni bil bolji kakor ; Proč V Z nj o ? brigajo je vsak sejm nič. kedar to njihovim pomnimo Ce Jaj ne sme goveja živina na sejm ? namenom služi. Toraj ne vlada sama, ampak glasoviti kolovodja ustavakov, nekdanji c. k. minister pravosodja dr. Herbst in njegovi privrženci zahtevajo od vlade naj ustavo prelomi! Spregovorili bodemo v tej zadevi še, ker je treba, se za naše pravice na vso moč braniti. Danes rečemo le to, da vsa naša pozornost v tej za princip ustavni kraj je ta sejm kar se eljalo j lu y komaj (Grozovita in kužna bolezen v grlu), „difteritis" imenovana, nekdaj malo znana, rila veliko otrok, začela je zdaj pobirati tudi bolj odra ki je dosihmal pomo šene ljudi Zopet smo gubil poštenjaka rodoljuba Go sploh in še posebej za našo Kranjsko deželo silno bo v četrtek 19. t. m spod notar dr. Orel, več časa že skoro ves slep, padel nesrečno po stopnicah in važni zadevi je obrnjena zdaj na to, kako da se bode rec v državnem zboru izmotala. (p 7. dne t. m. umri. Pogreb uri popoldne. sneg) dobili smo na Kranjskem, kakor tudi ob v druzih deželah, 12. dne t. m. Ker je dozdaj obležal "" """ ' v" ."^uvvmm,. T WUÍU uvuuiuuj AÍJI U11V «-« i-U« iiVi UUAUaj UU1CŮ ai,. (Kupčijska in obrtnijska zbornica Kranjska.) utegne se vresničiti prerokovanje, da od 15. novembra Drug prizor ustavoverske agitacije vidimo tudi pri nas do 15. januarija bode zima stanovitna na Kranjskem zdaj , ko je vlada razpustila kupčijsko obrtnijsko zbornico, in ko priređuje nove volitve kaže na to Vse da se namerava narodno stranko potlačiti, spodi (Slovensko glediŠČe.) Predstava v soboto je bila po vsem izgledna, odlikovali so se vsi i som m da bi nemškutarska stranka lože z magala. Za predsed nika volilne komisije je kupčijski minister gotovo ne Jeane brez nas veta deželne vlade v Ljubljani imenoval vladi nega tajnika viteza Vesteneka, to je ti s teg gosp Neugebauerj M e d é n. gralci, zlasti go z lepim svojim gla- deljo se bo igrala „Marie k o katerem njegoveg d en j a d d t r a n k delitvi podp trank p r o t n e g d-olj ve- Novičar iz domaćih in ptujih dežel. Iz Dunaja. t V • p o š k o d v Pragi Cesar se je potovaje na lov vstavil ; im Dolencem v zadnjem deželnem zb .... -. , v kjer je bil slovesno sprejet in je župana ogo- vanj na t terp élirai t er p el acij c. kr dg lad y kat dol tal voril v čeho-slovanskem jeziku. Zavoljo tega se bojé ustavoverci za-se in skoro se tresejo ministerski stoli. V resnici zdaj že ne more govor biti o minister- Za ude te volilne komisije pa je c. k. deželna vlada v ski krizi, al gotovo je to, da splošna kriza Ljubljani poklicala sledeče gospode: Aleks. y V Dreo H Korn, A. Samassa y Ti in kateri zdaj naša ljuba Avstrija tiči, bode konečno rodila tudi ministersko krizo. Pri obravnavi akcijske postave je dr. Kaiser vladi menda ni bil všeč, da bi ga bila poklicala kot stavil predlog, za varstvomanjšin pri delniških zapisnikarja v to komisijo, akoravno povsodi tajnik družbah, ki je bil tudi sprejet. Vlada je komaj komaj Gust. Tonies, Mat Supan. Tajnik kupčijske zbornice, narodnjak Murnik, kupčijskih zbornic opravlja ta posel tudi vedno Dali in 'Ul bajUiJ\ Mi UUVMU, J v/ Uli lUUt "f4 J J ^VVUMJ bilo tako zmagala. Zarad tega pa je neki levica sklenila to postavo pri nas. v tretjem branji vreči. Prav za prav bi bi bilo moralo namerava vlada, kakor se za trdno sliši, ministerstvo po parlamentarni šegi odstopiti, ko ga je vsim kramarjem, krčmarjem in branjevcem t y vo- lil lastna stranka njegova popustila. Sploh pa je vlada to P da zmagala nemškutarska stranka ložeje postavo prepozno podala v obravnavo zdaj , ko je po Navedena volilna komisij krat zborovala y Je 12 navadnem pregovoru „krava že iz hleva" Sup zdaj ko dne t. m. prvi- je denarni polóm borsinih in bankinih špekulacij že to-se" je pri tej seji krepko liko ljudi nesrečnih naredil! Vrh tega pa je vlada v potezal za to , da bi se volitve vršile po tistem načinu, nacrtu nove postave za borso in banke pozabila naj- kakor v druzih deželah ij nam u.cz