Številka 37
Spored od 8. do 14. septembra 1940
I	■
jj) 3zoi&eki sporedov inozemskih postaj j
h.
k i
KONCERTI RESXE GLASBE Nedelja:
11.30 Praga: A. Provaznik: češki
plesi, op. 58-19.35 Budapest: Klavirski 4.
21	Sottens: Mozartov 4.
22.15 lHorby: 4 komorne glasbe. 13.15 Italija II.: Simfonični 4.
16	Kopenhagen: Orkestralni 4. 23.15 Italija I.: Orkestralni 4.
Ponedeljek:
17.30 Praga: A. Dvofak: Kvartet v
Es-duru, op. 51. 20.45 Horby: Orkestralni 4-
20	Sofija: Simfonični 4?. 20.10 Budapest: Orkestralni 4.
21.10 Brno: J. Suk: Simfonija v Es-
duru, op. 14. 23 Praga: 4 češke glasbe. 19.50 Kopenhagen: Orkestralni 4-Torek:
17.20 Praga: Klavirski 4.
17.20 Brno: J. Brahms: Kvartet v
a-molu. 19.10 Sottens: Klavirski 4. 20.30 Sofija: 4 komorne glasbe. 19.15 Toulouse: Gounod-jev festival. 19.50 Kopenhagen: Beethovnov 4-
22	Italija I.: Simfonični 4.
22-20	Kopenhagen: $ komorne gl.
23-15:	Italija I.: Orkestralni 4. Sreda:
15 Praga: S. Rachmaninov: Variacije na Paganinijevo temo.
17	Brno: Violinski 4.
■ ' 19 Sofija: Klavirski 4.
21	Sottens: 4 sodobne švicarske gl. 21.30 Praga: Glazunov: Orientalska
rapsodija op. 29.
23	Praga: 4 Češke glasbe.
19.50 Kopenhagen: Simfonični 4 BO. 2030 Bratislava: Orkestralni 4. 21.45 Italija II.: Orkestralni 4. Četrtek:
19.45 Brno: P. I. Čajkovski: Labodje jezero; balet.
20	Sofija: Bachov 4.
21	Praga: 4 Beethovnovih skladb 23 Praga: 4 češke glasbe.
19 50 Kopenhagen: 4 cerkvene gl.
21	Italija I.: Simfon. 4, dir. Mo Pa-rodi.
22-15 Italija I.: Komorna glasba. Petek:
17.30 Praga: J. Suk: Kvartet, op. 31. 19 Sofija: Klavirski 4. 19.25 Budapest: 4 na violončelu. 22.15 Horby: Orgelski 4. 23 Praga: Simfonični 4 nem. glasbe. 22-15 Bratislava: 4 ruske komorne glasbe. Sobota:
17.30 Horby: Violinski 4. 1815 Brno: 4 na violončelu. 20.30 Sofija: Zborov 4. 21.10 Praga: 4 češke glasbe. 20-10 Kopenhagen: Orkestralni 4-
22	Italija II.: Simfonični 4.
LAHKA GLASBA
Nedelja:
16.30 Sofija: 4 lahke glasbe. 16 45 Praga: Zabavna glasba. 17.15 Budapest: 4 lahke glasbe. 18.25 Praga: 4 lahke glasbe. 2010 Praga: Zabavni 4.
21	Sofija: Lahka glasba.
22	Sottens: Plesna glasba. 22.30 Praga: 4 zabavne glasbe.
21	Bratislava: 4 zabavne glasbe. 21.30 Kopenhagen: 4 lahke glasbe.
Ponedeljek:
16 Praga: Lahka glasba. 17.30 Sofija: 4 lahke glasbe. 2020 Praga: Zabavni 4. 2215 Horby: 4 lahke glasbe. 22.05 Sofija: Plesna glasba. 23.25 Budapest: Ciganski orkester.
15	Italija'II.: Lahka glasba. 22-15 Kopenhagen: Plesna glasba.
22	15 Bratislava: Jazz. Torek:
16	Praga: 4 lahke glasbe.
18 Sofija: Lahka in plesna glasba. 19.25 Brno: Zabavni 4. 22.15 Horby: 4 lahke glasbe. 22.05 Sofija: Plesna glasba. 23.20 Budapest: Ciganska godba. 2030 Bratislava: Jazz. 20.30 Italija n.: Lahka glasba. 22.15 Bratislava: Plesna glasba. Sreda:
20.10 Praga: Plesna glasba. 21.45 Sottens: Plesna glasba. 22.15 Horby: Plesna glasba. 22 05 Sofija: Narodna glasba. 22.10 Budapest: Plesna glasba. 22.15 Kopenhagen: Plesna glasba. 23.15 Italija I.: Lahka glasba. Četrtek:
16 Praga: Zabavni 4-17.30 Sofija: 4 lahke in plesne gl. 18.25 Budapest: Ciganski orkester. 18-55 Sottens: Pisan 4-22.05 Sofija: Plesna glasba. 22.10 Budapest: Ciganska godba. 22.15 Bratislava: Jazz. Petek:
18 Sofija: Lahka in plesna glasba. 20.10 Praga: Pisan spored. 22 Sofija: Plesna glasba. 23.20 Budapest: Ciganski orkester. 22.20 Kopenhagen: Plesna glasba. Sobota:
17 Sottens: 4 lahke glasbe.
17.30 Sofija: Lahka in narodna gl. 18-20 Praga: Plesna glasba. 20.10 Praga: Svetlobni večer. 20.45 IHorby: Kabaret. 22.05 Sofija: 4 domače glasbe. 22.30 Praga: 4 zabavne glasbe. 22.15 Horby: Plesna glasba. 22-15 Bratislava: Ciganska godba. 22.30 Kopenhagen: Plesna glasba. 23.10 Bratislava: Plesna glasba.
OPERE IN OPERETE
Nedelja:
20 45 Praga: J. Kajetan Tyl - C. M. v. Weber: »Preciosa, špansko cigansko dekle«. Romantična glasbena igra.
20-30 Italija I.: Mascagni: »Isafoo«, lirična drama, dirig. skladatelj.
Torek:
20 Horby: G. Bizet: Carmen (I. dejanje).
20.40 Praga: Operni večer.
Sreda:
19.25 Budapest: Rossini: »Seviljski brivec« (O)-
19.50 Sofija: Donizetti: »Lucija de Lamermoore« (O1'-
20.30 Italija I.: Mascagni: »Isabo«, lir. drama, dir. skladatelj.
Petek:
19.50 Sofija: B. Smetana: »Prodana nevesta«.
20 Sottens: Fr. Lehar: »Dežela smehljaja« - opereta.
DRAME IN ZVOČNE IGRE
Nedelja:
14.45 Sottens: J. Sieber: »Vozač 723« - enodejanka.
20-15 Budapest: Veseloigra.
20.30 It. II.: »Ljubavni S. O. S.«, enodejanka.
Ponedeljek:
20 Bratislava: Guimera: »Na planoti«, zv. igra.
22.30 Italija I.: Komedija.
Torek:
20.30 Sottens: Drama.
20.30 Italija I.: »Zlati osel«, zv. igra v 3 dejanjih (Rataldo).
20.30 Sottens: Enodejanka.
20-40 Praga: V. Neff: »Izkušnjavec«, zvočna igra.
Petek:
20	Budapest: Zvočna igra.
21	Sottens: Zvočna igra.
19.30 Kopenhagen: Veseloigra.
20.30 Italija II.: D'Ambra: »Beneške
čipke«, enodejanka.
Sobota:
21.15 Bratislava: Veseloigra.
19-40	Budapest: Zvočna igra.
KNJIŽEVNA PREDAVANJA
Nedelja:
11 Bratislava: Književna oddaja.
Ponedeljek:
19.20 Kopenhagen: O danski književnosti.
Torek:
18 Praga: Češka knjiga.
Sreda:
18 Praga: Iz književnega sveta.
Četrtek:
17 Praga: Stroka: Češki motivi v madžarski književnosti. Pred.
Petek:
17.15 Brno: Književni pregled.
ZANIMIVOSTI
Ponedeljek:
20-50	Brno: Evropska morja: Atlantski ocean.
Četrtek:
20.50 Budapest: Vprašanje Transilvanije.
LETNIK XII. • ŠTEVILKA 37	/	/
NAROČNINA: Mesečno din 12.—. Pri plačilu v naprej dobi naročnik popust, ki znaša za četrt leta din 11.—, za pol leta din 27.—, za celo leto din 64.—. Nakazati je torej za četrt leta din 25.—, za pol leta din 45.—, za celo leto din 80.—. Popust velja le pri plačilu ▼ naprej. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Miklošičeva c. 7. tel 31-90. Ček. rač. uprave: Ljubljana 15.228.
<HmLu% iti pma ohbtniea mmpike osjne
Odkar smo zadnjikrat pisali o radiu in vojni, oziroma o vlogi radia v vojni, se je veliko spremenilo. Leto dni evropske vojne je za nami. O vlogi radia, ki jo je igral do sedaj, ne bomo pisali, nas zanima, kakšen je trenuten položaj.
Pričnimo z Nemčijo! Ponovimo, da je Nemčija takoj ob pričetku vojne poenostavila notranji ustroj sporeda, da prilagodi vse svoje radijsko omrežje popolni vojni organizaciji. To se pravi: Izvedla, ali bolje rečeno: uvedla je spored v tujih jezikih, posebno, poročevalsko službo, skrbela je, da je vzdrževala hrabrost v zaledju in na bojiščih; otežkočala delovanje nasprotnikovih letal (posebej omenjamo, da smo mimogrede že pisali v našem listu, da so postaje, ki oddajajo, najbolj zanesljiv kažipot letalom pri nočnih napadih. Zato pa je potrebno večerne oddaje »prekinjati«, kar so radijski poslušalci sam; večkrat opazili). Potrebno je bilo dalje pripraviti nekatere postaje, da so delovale kot »postaje motilke« proti sovražni propagandi, ali da so celo mogle oddajati v tujih jezikih in na tujih valovnih dolžinah itd.
Nasprotniki Nemčije so se v začetku vojne komaj znašli na tem novem radijskem bojnem polju. Ponekod še začeli niso dobro, ko so morali prenehati. Tako je n. pr. poljski radio kmalu po izbruhu vojne prenehal. Danes se nam zidi komaj razumljivo, da je bila na Poljskem povezanost med radiom, vojaštvom in prebivalstvom tako zanemarjena. Lahkomiselnost odgovornih krogov je tudi v tem pogledu imela svoje ozadje. Nasprotno so nemške vzhodne postaje bile že priučene izza spora s Češko in so spretno in uspešno širile propagando, delale zmedo pri sovražniku itd. V zvezi s tem omenjamo dobro organizirano propagandno službo malega finskega naroda v boju z Rusi. Imeli so jo v rokah spretni in izobraženi državniki in vojaški poveljniki in jim je v resnici služila kot močno obrambno in napadalno orožje.
V Franciji za radijsko vojno niso bili dobro pripravljeni. Spominjamo se odličnih govorov velikih francoskih mož, ki so govorili pred mikrofonom,
napetih poročil iz Lyona in Pariza, a vse to je bilo premalo. Za časa vojne jc dejansko francoski radio odpovedal. Ko je bilo potrebno dati po radiu ljudem največ pobud, tako v zaledju, kakor tudi vojakom na bojiščih, je bilo vse pripravljeno le za silo, improvizirano, kakor bi rekli s tujim izrazom. Posamezne postaje so bile med seboj slabo povezane, centralnega vodstva ni bilo. Postaje, ki so poprej dobivale smernice iz Pariza, so si skušale same pomagati, kolikor so vedele in mogle. Kdor je tiste dni poslušal francoske postaje, je moral spoznati ob neurejenosti in zmedi poročevalske in vojne propagandne službe, da gre v Franciji trdo.
Norveška je pri izgradnji svojega radijskega omrežja mislila predvsem na svoje zemljepisne posebnosti ne pa na to, da bo nenadoma postala žrtev vojaškega napada in zasedbe. Radijsko postajo miroljubne kraljevine Danske so zasedli preko noči, rekel bi: mimogrede. Znana in priljubljena radijska postaja v Luxemburgu je bila v topli pomladni noči priključena nemškemu radijskemu omrežju. Belgijske in nizozemske radijske postaje so ob izbruhu sovražnosti delale v zvezi z njunimi vojnimi poveljstvi. Po porazu obeh kraljevin je dobila oblast nam njunimi postajami Nemčija. Po letu dni evropske vojne imata sili osi, ki doslej menda nimata še nobene svoje radijske postaje uničene, popolno radijsko nadvlado na kontinentu. V posesti imata: vse nemške radijske postaje, vse italijanske radijske postaje, poljske postaje (razen 3—4, ki so pripadle Rusiji in 2—3 uničenih), holandske postaje (število uničenih je neznano), belgijske radijske postaje (število uničenih je prav tako neznano), 7—11 francoskih postaj v zasedenem ozemlju Francije (3—4 so porušene, med njimi Strassbourg, katero so porušili nekaj minut pred nemško zasedbo) ter postaja Luxem-bourg.
•
K tem prištevamo še postaje tistih dežel, katerih poročevalska služba je povsem odvisna od osi (Albanija, Danska, Slovaška, Madžarska). Na ta način obvladata sili osi 120 do 130 deloma zelo močnih radijskih postaj,
srednje- in dolgovalovnih. Tako imata Rim in Berlin skoro po vsej Evropi dovolj »javnih« radijskih poslušalcev.
Poročila iz obeh sovražnih taborov morejo dobivati danes tele države: Bolgarija, Finska, Irska, Jugoslavija, Romunija, Rusija, Portugalska, Švedska, Švica in Španija. Vendar postaje teh držav in oddaje poročil nimajo tolikega mednarodnega pomena: 1. zaradi splošne šibkosti radijskih postaj omenjenih držav in 2. zaradi naraščajočega vpliva držav osi na to ali ono izmed zgoraj omenjenih držav, ki se v- neki meri pozna tudi pri radijski poročevalski službi. Tako vidimo, da tudi tako imenovane nevtralne države nimajo nič več prave objektivne radijske poročevalske službe.
V kolikor so urejene francoske postaje v nezasedenem ozemlju, so njihove poročevalske oddaje samo francoske in so te postaje nekako izgubile mednarodni pomen.
Proti obsežnemu radijskemu omrežju sil osi stoji danes po letu dni evropske vojne nasproti samo še angleški radio. Na kontinentu nimajo Angleži nobene postaje, ki bi jim pomagala. Ena sama močna postaja na evropskem kontinentu, ki bi vršila močno propagando za Angleže, bi jim veliko koristila. Ob začetku vojne je imela Anglija 24 radijskih postaj, ki so oddajale na dolgih in srednjih valovih.
Radijsko vojno so Angleži izredno spretno organizirali in nadomestili vse, kar so prej zamudili. Na kontinentu sicer nimajo nobenega radijskega zaveznika (postaje), raste pa Angležem in angleškemu radiu nov, močan zaveznik tudi v radijski vojni na drugem kontinentu — v Ameriki.
Ko bodo pisali zgodovino sedanje vojne, ne bo samo enkrat omenjena vloga radia. Izšle bodo posebne knjige, ki bodo obravnavale samo vprašanja vloge radia v tej vojni,., pomen radia, radijske propagande itd.
Ob tem bežnem pogledu na radio in prvo obletnico evropske vojne spoznamo marsikaj. Vojna se nadaljuje, tako z vsemi modernimi tehničnimi sredstvi, kakor tudi z radijsko propagando.
Spomenik kralja Aleksandra I. v Ljubljani.
GLilSBILil: TOLKiiLil
Činele — ponekod jim pravijo tudi rene — igrajo v orkestru zelo važno vlogo: njihov hrumeči in bučeči kovinski zvok prevlada ali vsaj moral bi prevladati cel orkester. Ravno po načinu tega prevladanja ločimo činele po kakovosti med seboj: hvalimo ti-
ijiiSa if
ste, katerih zvok še med celotni orkester dobesedno pomeša, porazgubi, tako rekoč med posamezne zvočne odtenke porazdrobi, ne pa tistih činel, katerih zvok se z orkestralnim noče spojiti in plava — prav. za prav — ločeno po vrhu celotnega orkestra. V splošnem so činele bakreni krožniki,
katere krešemo drug ob drugega, s čemer dobimo ravno prej omenjeni bleščeči ton. Večkrat pa skladatelj naznači, da jih ne udarjamo drugo ob drugo, ampak s posebnim tolkalcem le na posamezno tolčemo, kar da svetel, ne preoster zvok. Ta način igranja se je udomačil zlasti v plesni godbi in v jazz-orkestru. Zvok činel nam je znan iz sestave vojaških godb, kjer se — bolj ali manj — oglašajo skoraj ob vsakem koraku,
V opernem oz. simfoničnem orkestru jih je treba oprezneje rabiti, ker bi preštevilno udarjanje učinkovalo preutrudljivo: njih učinek je treba hraniti za gotova, učinek zahtevajoča mesta, za močna, v razvoju skladbe utemeljena stopnjevanja, kjer je moč in prelest njihovega zvoka še posebej pokazana.
Triangel (besedno: trikot) je v tri-kotu zavito jeklo, ki ga udarjamo s posebnim jeklenim tolkalom. Barva njegovega zvoka je srebrnkasto zasenčena in hkrati zelo prodorna: nje-
gov zvok preleti največji orkester in je mogoče doseči ž njim največji svetlobni učinek, kar najdemo velikokrat ravno v novejših skladbah. Določene višine pa tuidi njegov ton nima: zato ga notiramo kar samo na eno črto, ali pa v sredini notnega sestava.
V vrsto tolkal spadajo tudi zvončki. Obstoje iz kovinastih ploščic, na katere udarjamo z žličaštimi udarjalkami. Zvok je presenetljivo čist in nadkri-ljuje celotni orkester. Notni obseg pa je različen ter je odvisen od velikosti. Notacija se vrši v violinskem ključu: toni pa done eno ali celo dve oktavi višje, kot jih označujemo.
Umetniška ose&uosl h. Chopina
H koncertu v radiu 12. septembra ob 21.15.
Umetniška osebnost Chopina je popolnoma svojevrstno zanimiva v pogledu celotnega glasbenega razvoja, na drugi strani -pa še posebej s stališča narodne poljske umetnostne zgodovine. V njegovih genialnih klavirskih umetninah na eni strani — in pesmih kot tudi romantično-narodnih opernih delih Stanislava Moniuszk-a (1819—72) je bilo duševno obeležje poljske kulture (v 19. stoletju) — v pogledu muzikalnega razvoja jasno očrtano. Vse, kar se je na Poljskem — v žalostni dobi po tretji delitvi pred Chopinovim nastopom — ustvarilo, vse je zasenčilo umetniško delo Chopina. Cim bolj so si njegova dela, ki so potekala iz prabistva poljskega naroda, osvajala duševno obeležje taistega, tem težje je bilo enemu ali drugemu sodobnemu skladatelju vsaj količkaj se obdržati na površini. Dolgo časa se ni tako po Cho-pinovi, kot tudi ne po Moniusz-kovi smrti pojavil pomembnejši glasbeni talent poljskemu narodu: šele razdobje od 1. 1890. do najnovejše dobe more poročati o številnejših in izrazitejših glasbenih osebnostih, ki so novo poljsko glasbo dvignili na dostojno višino, k čemur so zunanje okoliščine mnogo doprinesle.
Rojen je bil 1810. leta v okolici Varšave (Zela—Wola); oče mu je bil priseljen Francoz iz Nancya, tedaj vzgojitelj v hiši grofice Skabek, pozneje učitelj francoščine na gimnaziji; in na vojaški akademiji v Varšavi; mati je bila Poljakinja, Justina Krzyzanov-ska; učitelja sta mu bila Čeh Zywo-ny in Nemec Elsner, ravnatelj glasbene akademije varšavske.
Mladenič 17 let je po dovršenih gimnazijskih študijah javno nastopil kot klavirski virtuoz v Varšavi, 2 leti nato že s prav velikim uspehom na Dunaju. L. 1830. je že z vsesplošnim priznanim imenom nameril svoj korak v svet in sicer v Pariz, med potjo se je ustavil na Dunaju in v Monakovem, v obeh mestih je nastopil s samostojnimi koncerti. Rie-
mann pripominja k njegovemu umetniškemu razvoju: »Kot meteor je za-žarel nenavadno na umetniškem ne-besu in sicer v polnem žaru in sijaju pa samo za kratek čas in zopet nenavadno zginil.« Ko je prišel v Pariz, je nosil s seboj že dobršen del lastnih skladb, med temi oba klavirska koncerta. Ko so izšle variacije na tema iz »Don Juan-a«, tedaj je Schu-mann zagorel v priznanju za novega skladatelja, ki ga je temu sledeče snidenje v Lipskem le še bolj dvignilo in utrdilo.
V Parizu je našel Chopin prijateljski krog, kot bi si boljšega ne mogel želeti; V tem so bili: Liszt, Barlioz, Heine, Balzac, Meyerber; ljudje, ki so razumeli in ki so bili več kot zgolj občudovalci in častilci. Sloves o njem se je hitro širil po Parizu. Veljal je kot najboljši in mnogo iskani učitelj. —- Telesno zdravje pa ni bilo najboljše, 1. 1838. je moral iti na zdravljenje, vendar se razvoj bolezni ni dal ustaviti; misleč, da se je dovoli okrepil, je šel 1. 1849. na koncertno turnejo v London, jo absolviral, šel potem še dalje na Škotsko — toda vrnil se je docela izčrpan in telesno izmučen in še tisto leto izdihnil. Na lastno željo se je pri njegovem pogrebu iz-
Iz filma »Ljubezen državnega pravnika«. Film ima na sporedu kino Union.
vaja! Mozartov »Requiem«; njegov grob je zraven Cherubinija in Boiel-dieu-ja.
Chopin je v glasbenem razvoju nad vse zanimiva osebnost, z Mendelssoh-nom in Schumannom tvori enoto, v kateri je on nujno potreben in vkljub vsemu to trojico najlepše izpolnjuje, tako, da on vsej tej celoti dodajd najlepši kontrast in ravno radi tega z obema najlepše spaja v organsko celoto. Življenjska doba (39 let) je razmeroma kratka in vendar je v tej dobi obiskal in deloval večinoma v vseh glavnih središčih Evrope; tudi različnost na njegovi življenjski poti (oče Francoz, mati — Poljakinja, učitelj Čeh in Nemec); vse to je k individualnosti njegovega glasbenega stvarjanja mnogo pripomoglo. Posebnost pri njem je tudi, kar poudarja Riemann, da je bil njegov umetniški razvoj z 22. letom zaključen, da od tedaj naprej ni v njegovih delih zaznamovati razvoja.
Skladal je samo za klavir in izvabil iz njega čare in zvoke, kot bi nihče ne pričakoval. V vseh delih ljubi eno — stavkovno obliko, za katero ima več imen. Njegovih 27 etud je edinstveno delo v celotni klavirski literaturi; posebnost njegova so »Noctur-ni«, dalje zanj značilni plesni komadi : poloneza, mazurka. Izgradnja har-monskih tvorb je izredno pisana.;' presenečena vpeljava mediant, druge do-minante, široko razpredenih akordnih zamenjav.	"
Njegov klavirski slog je posebnost zase: čudovita intimnost in preprede-nost melodije s spremljavo je tako svojstvena, da se da delno spisati,; toda posnemati se ne da. Liszt in drugi so Chopinu v tem pogledu poskušali slediti, toda tudi v tem kopiranju se pozna kopija, ki se strogo loči od mojstra samega. Vkljub temu pa ni v svojih zamahih stereotipen in ne navezan na gotove — morda originalne — obrate in fraze: nasprotno — ravno v tem bogastvu improviziranih domislekov leži njegova genialnost.
Iz filma »Ljubezen državnega pravnika«. Film ima na sporedu kino Union.
V vsem svojem ustvarjanju se prikazuje kot nad vse poetična narava! Kot Heine v besedi, tako poje on v tonih popolnoma naravno, prostodušno, ne oziraje se na tedaj priznane in običajne glasbene forme.
Vsebinsko se njegova romantika — navzlic francosko poljskemu pokole-nju ■— bolj nagiba k nemški — sen-zitivni plati; čudovita nežnost in rahločutnost njegovega občutenja je gotovo v zvezi z njegovim dolgo trajajočim bolezenskim razpoloženjem in meji že — zlasti v zadnjih delih — na bolestno razdraženost. Popolno ne-
poznanje poljskega mojstra, bi izdajalo, če bi hotel kdo v njem videti zgolj — komponista — salona kot pa, da bi njegova dela pričala le lepe dvorljive geste, v jedru pa je bila brez globlje in močne vsebine; popolnoma zgrešeno bi to bilo. Njegova -— h-mol — sonata je v tej vrsti — sploh ena najmočnejših del svetovne literature, da ne omenjamo njegovih balad v g- in f-molu.
Chopin je bil tudi izreden virtuoz-pianist; Moscheles ga imenuje: uni-kum med pianisti.
Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani razpisuje abonma za novo sezono in vabi vse sloje, da se prijavijo za stalne in redne obiskovalce našega gledališča.
Predstave so razdeljene na abonmaje: Premierski abonma, stalni abonma Sreda, stalni abonma Četrtek,
Carmen Antič.
Dne 11. t. m. ob 13.02 poje v radiu melodije raznih dežel.
Ponoven nastop gdč. Carmen Anti-čeve v našem raidu nam je dobrodošla priložnost, da seznanimo radijske poslušalce z našo mlado pevko.
Mlada pevka, ki razpolaga z lepim in izredno obsežnim glasom, je absol-virala v Ljubljani idržavni konserva-torij, nato je nadaljevala svoje pevske študije na Dunaju pri znani odlični pedagoginji Poljakinji prof. Ra-do-Danielijevi, pri kateri so dokončali svoje študije tudi naši drugi odlični pevci; Mezetova, Fratnikova, Dermo-ta in drugi.
Ze njeni prvi nastopi so pričali o pevki velike nadarjenosti. Njena gostovanja v inozemstvu so ji prinesla priznanje/ Danes je pevka angažirana v dunajskem radiu.
Naše narodno gledališče
v prihodnji sezoni (1940 - 41)
abonma red A in abonma red B.
Abonmaja reda A in B imata predstave ob vseh delavnikih, premierski abonma dobi vse premiere, stalna abonmaja Sreda in Četrtek pa imata predstave stalno ob sredah in četrtkih.
Vsak abonent dobi v sezoni 38 predstav: 20 dramskih in 18 opernih od-nosno operetnih.
Prijave za abonma sprejemajo v veži dramskega gledališča od srede 4. do srede 18. septembra dnevno od 10. do 12. in od 15. do 17. ure.
Abonentom lanske sezone bodo njihovi sedeži rezervirani do srede 11. septembra do 5 ure popoldne. Od četrtka 12. septembra dalje bodo vsa razpoložljiva mesta na razpolago novim interesentom.
Cene premierskega abonmaja in stalnih abonmajev Sreda in Četrtek so za 10% višje od abonmajev A in B, vendar še vedno jako nizke, saj uživa privatni abonent v razmerju z dnevnimi cenami približno 30% popusta. državni in samoupravni uradniki pa dosežejo kot uradniški abonenti 40 in več odstotkov.
Abonma je plačljiv v 10 zaporednih mesečnih obrokih, prvi obrok pri vpisu.
Cene abonmaja;
Loža v parterju (4 osebe) 10 obrokov po 280 din, uradniški abonma 230 din. — Loža v I. redu štev. 1—5 280 din, uradniški 230 din. — Loža v I. redu štev. 6—9 320 din, uradniški 260 din. — Parterni sedež I. vrste 85, uradn. 70 din, n,—m. vrste 80 do 66 din, IV.—V. vrste 74—60 din, VII.—IX. vrste 66—54 din, X,—XI. vrste 56—48 din, XII.—XIII. vrste 50 —44 din. — Balkonski sedeži sredina: I. vrsta 58—48 din; II. vrsta 50—40 din, III vrsta 42—32 din. — Stranski balkon L vrsta 50—44 din, n. vrsta 35—30 din. — Galerijski sedeži: I. vrsta 32—25 din, II,—III. vrsta 28—22 din, IV—V. vrsta 23—18 din.
Repertoar drame
Drama bo v sezoni 1940-41 nudila svojim abonentom nadaljni pregled slovenske dramske tvornosti. V načrtu so tale dela; Jurčič-Kersnik: Berite »Novice«!, Ogrinc: V Ljubljano
jo dajmo, Medved: stari in mladi, Cankar; Pohujšanje v dolini šentflor-janski, Milčinski: Cigani, Funtek: Tekma, Finžgar: Razvalina življenja, Kozak Ferdo: Lepa Vida. Poleg teh še eventualno nova dela sodobnih slovenskih avtorjev po vrsti, kakor bodo predložena in sprejeta. — Od jugoslovanskih avtorjev, ki naj s prej imenovanimi slovenskimi tvorijo jedro repertoarja, bo vprizorjeno predvsem po eno delo priznane srbske in hrvaške dramske literature, po.možnosti: Nu-šič: Protekcija, Ogrizovic: Hasanagi-nica. — Klasični repertoar bo zajemala Drama iz naslednjih del: Sopho-kles: Edip na Kolonu, Shakespeare: Romeo in Julija, Koriolan, Hamlet, Kar hočete; Goethe: Egmont, Schil-ler: Kovarstvo in ljubezen; Li-Hsing-tao — Klabund: Krog s kredo. Ostali repertoar pa iz naslednjih: Dostojevski : Idi jot, Čehov: Tri sestre, Češn jev vrt; Ostrovski: Nevihta, Scheinpflu-gova: Skrivalnice, Gehry: Šesto nadstropje, Bergman: Markurell, Shaw: Nikoli ne veš, Anderson Maxwell: Kraljica Elizabeta, Praga; Zaprta vrata, Camasio in Oxilia: Bog z vami, mlada leta!, Schonherr: Ugrabi jen je Sabinke, — Za mladino bo vprizorila Drama poleg ponovitev prejšnjih iger po možnosti tudi Milčinskega: Mogočni prstan in igro Bournetove: Mali lord.	v
Repertoar opere
Operetni repertoar za novo sezono bodo sestavljele operne umetnine iz različnih narodnih kulturnih edinic od klasike Ido moderne. Sestavljen bo iz naslednjih del: iz klasičnega opernega zaklada: Mozart: Figarova svatba, Beethoven: Fidelio, Rossini: Seviljski brivec. Iz romantičnega (zgodnjega): Nicolai: Vesele žene windsorske, Glinka : Ruslan in Ljudmila. Iz visoko romantičnega: Čajkovski: Pikovadama, Dvorak: Ruslanka, Janaček: Jenufa, Gounod: Faust, Goldmark: Sabska kraljica. Iz verističnega: Bizet: Carmen. Iz impresionističnega: Debus-sy: Peleas in Melisanda, Novak: Balet Nikotina in Signorina Giuventu. Iz zadnje moderne: Švara: Kleopatra, Bravničar: Hlapec Jernej. — Po narodnosti skladateljev sta torej v re-pertoarnem načrtu: 2 slovenski operni deli, 5 slovanskih, 4 nemška, 1 italijansko in 3 francoska. — Iz operetnega zaklada bodo vprizorjene: Lehar; Grof Luxenburški, Carjevič, Friderika ; Nedbal: Poljska kri.
Ker je letošnji operetni repertoar klasičnega značaja in bodo glavne operetne partije zasedene s prvimi opernimi solisti, Opera ne bo mogla naštudirati 18 opernih predstav, tem-
Zdaj slišijo v najboljšem času nekajkrat na leto kako predavanje, kakor pač nanese slučaj predavatelja v kraj. Ce pa bi se uresničila ta misel, bi slišali v teku leta premišljeno sestavljen spored, ki bi jih podučil o marsičem na najrazličnejših področjih.
Naša oddajna postaja skrbi za taka predavanja, veljalo bi samo rešiti vprašanje sprejemnega aparata v vsaki vasi in kulturne in higienske razmere vasi v naši državi bi se zbolj-šale.
v kmetijstvu
potankosti vedeti, katera zemlja je plodna za te vrste sadove, katera za druge. Kmet je pri tem vezan na tradicijo. Kar so sadili predniki, sadi tudi on. Kmetijske oddaje v radiu bi morale poučiti našega kmeta o vseh lokalnih in posebnih lastnostih naše zemlje. Ne smemo pa s tem misliti, da je vse, kar naš kmet do sedaj dela, napačno. Gre le za to, da čim bolj koristno, čim bolj izrabi zemljo.
Pri teh kmetijskih oddajah je spet važna oblika. Pouk kmeta mora biti
Res je, da so v nekaterih vaseh društva, toda ne v vseh, ali pa ne vrše zadostno svoje naloge. Tako so prebivalci takih vasi, bodisi kmetje, delavci, obrtniki, ribiči, mornarji itd. predvsem pa njihove družine: matere, žene in otroci prepuščeni samim sebi. V teh vaseh so samo ljudske, redko kake strokovne šole, ki jim ne morejo v kratkem času učne dobe posredovati bogve kakšna znanja razen branja, pisanja, računstva in verouka. Radi nezadostne higijene so vasi večkrat umazane, polne muh in mrčesa, prava legla bolezni in epidemij. Pomanjkanje zdravniške pomoči, bodisi ker zdravnika ni v kraju ali ker je zaradi oddaljenosti in pomanjkanja denarnih ali prometnih sredstev nedosegljiv, povzroča pogoste smrtne slučaje.
Ko človek pod dojmom teh razmer premišljuje, kako temu odpomoči, prihaja do sledečega zaključka: Dokler ne bo urejeno tako, da bo imel vsak kraj zdravnika ali ne bodo potovali zdravniki, zaščitne sestre in predavatelji iz kraja v kraj, ter seznanjali ljudstva z najosnovnejšimi pojmi, ki so jim za količkanj zdravo življenje potrebni, bo pomenil edini izhod iz te kulturne stiske samo radio. Samo radio bo dal ljudstvu prepotrebne napotke za zaščito in vzdrževanje zdravja, izboljšanje kmetijstva, obrtništva, raznih novih uspešnejših in racionalnejših načinov dela, izobraževanja in omike.
Vsaka vas v naši državi bi morala imeti svoj radio in Sicer bodisi v šoli ali župnišču. Vaščanom bi morala biti
več Te 16, od katerih bosta dve najbolj uspeli ponavljani.
Za letošnjo sezono je Uprava Narodnega gledališča angažirala tri nove soliste: Theo Gaboševo,- Sonjo Ivančičevo in Borisa Popova.
Kot gostje bodo tuidi v tej sezoni
sodelovali: Zlata Gjungjenac, Vanja Leventova, Elza. Karlovčeva, Jože Go-stič in- drugi svetovni pomembni gostje.
Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani.
lom. Brez dvoma je pri nas radio s svojimi kmetijskimi urami že veliko storil v tej smeri. Še več bi se dalo doseči, če bi se pričelo s smotrnim, načrtnim in urejenim delom, za vsak letni čas posebej. A to zopet le v slučaju, da ima naš kmet radio. To je seveda nemogoče, ld!a bi imel prav vsak naš kmet svoj radijski sprejemnik. Vsak premožnejši bi ga moral imeti. Revnejši naj bi hodili poslušat kmetijske oddaje k tistim, ki imajo svoje sprejemnike. Ce pa v kakšni vasi ni takega kmeta, naj bi vsi kmetje skupaj in s pomočjo občine prispevali, da bi imela vsaj vsaka vas svoj radijski aparat. Obenem naj bi se uvedla obveznost poslušati kmetijske radijske oddaje.
Kmet je vezan na svojo zemljo. Strokovnjaki bi morali pri nas do
razumljiv in privlačen, jasen in jedrnat. Po možnosti naj bi bila taka predavanja v obliki razgovorov. Važno je tudi razdeliti taka predavanja po posameznih okrajih, po vrsti tal, podnebja i. p.
Kar tiče vsebine, naj bi radijska predavanja v okviru kmetijskih ur obsegala vse vrste kmetijstva. Seveda bi imela nekatera vprašanja prednost pred drugimi, n. pr. pobijanje sadnih in rastlinskih škodljivcev, o vzgoji boljših vrst drevja, žitaric, trave, perutnine itd. O vsem tem tu ne moremo razpravljati; to spada v delokrog strokovnjakov.
Potrebno pa bi bilo, da takoj preidemo k odločni rešitvi, da bo našemu kmetu omogočeno poslušanje kmetijskih oddaj v radiu. O tem smo pa na tem mestu že pisali.
^J^^ftrt^ v nase vasii
Iz prejšnjih in tudi po letošnjem letovanju poznam veliko vasi križem nase države,, pa naj si bodo slovenske,. srbske ali hrvaške. Tekom let prihajam vsake počitnice zdaj v ene, zdaj v druge in primerjam razmere, v kojiko so Se spremenile, oz. se pomaknile na bolje. V mislih imam predvsem in samo tiste vasi, ki ne leže ob železnici ali ob podobnih glavnih ali stranskih prometnih žilah, temveč one, ki so daleč izven kulturnih območij, ali pa katerih prebivalcem ne dovoljujejo slabe socialne razmere stika z njimi.
V ■ teh vaseh ni razen župnika in njegovih sodelavcev ter učiteljev, ki komaj zmagujejo pouk otrok, nobenih javnih prosvetnih delavcev, niti zdravnikov. Učitelji so zadovoljni, če se jim posreči obdelati z učenci vsaj približno predpisano učno snov in ne morejo ali nočejo misliti na kako drugo prostovoljno prosvetno delo (izvzemam seveda nekatere izjeme).
brezplačno pristopna predavanja in pomembnejše prireditve. Primeren prostor v ta namen bi jim nudila šola ali kaki društveni prostori.
Pomen radia
Menda smo svoj čas pisali o vlogi radia pri kmetijski izobrazbi v nekaterih državah. V naslednjih vrstah bi radi nakazali nekaj smernic, kakšen pomen ima radio, oziroma bi ga moral imeti za našega kmeta, za njegovo izobrazbo in pomoč pri njegovem vsakdanjem delu.
Napak bi bilo, če bi kdo mislil, da se da s pomočjo radijskih olddaj kar preko noči izboljšati kmetijska izobrazba naše vasi. Napredek v tej smeri se doseže samo s smiselnim de-
Sveta Gora pri Gorici.

JCaj je jeekoenhiei metiiileieijei
Za prenos glasu po radiu je poleg drugega potreben način moduliranja ali oblikovanja visoke frekvence v skladu z glasom, ki ga želimo prenašati. To oblikovanje visoke frekvence se mora ujemati z glasom, ki ga prenašamo, seveda glede jakosti in frekvence. Vzemimo na primer, da brez jnodulacije izžarja oddajna antena enakomerno 10 amp visoke frekvence. Pri dosedanjem načinu mo-dulacije bo jakost tega visokofrekvenčnega toka variirala med 0 in 20 amperji 1024 krat v sekundi, če bomo oddajali s 100 procentno modu-lacijo ton, ki mu pravimo v glasbi »visoki C«. Temu načinu pravimo amplitudna modulacija, ker se v
skladu z oddajnim glasom menja amplituda visoke frekvence.
Pri frekvenčni modulaciji je pa stvar drugačna. Tu je amplituda visoke frekvence konstantna, le njena frekvenca se malo menja okoli neke osnovne višine. Tudi tu mora biti seveda to spreminjanje v skladu z jakostjo in višino tona, ki ga prenašamo. Ce se povrnemo k našemu gornjemu primeru, moramo najprej ugotoviti, da se sedaj jakost antenskega toka ne bo nič menjala, in bo vedno 10 amp. Toda če je frekvenca nosilnega vala 41.000 kc, se bo ta menjala med nekako 40.940 kc in 41.060 kc in sicer zopet 1024 krat v sekundi, če
bomo prenašali »visoki C« s 100 procentno modulacijo.
Ta način modulacije je vsaj tako star, kot amplitudna modulacija, a nihče ga ni uporabljal, ker niso poznali njegovih prednosti, dokler ni E. H. Armstrong leta 1935. pokazal tega načina, posebno če uporabljamo večji frekvenčni razmah obenem z avtomatično regulacijo amplitude v sprejemniku. Čeprav se zdi na prvi pogled večanje frekvenčnega razmaha dandanes anahronizem, ko postajam že na vseh koncih primanjkuje valovnih dolžin, je vseeno ravno, frekvenčna modulacija poklicana, da pomaga v tej stiski. Poskusi so namreč pokazali presenetljivo dejstvo, da se frekvenčno modulirane postaje med sabo neprimeroma manj motijo, kot amplitudno modulirane. Zato lahko delajo na skoro istem valu postaje, ki so le nekaj sto kilometrov vsak-drugi v delokrog. Dalje je dobesedno neverjetno, kako malo izdajo pri tem sistemu razne motnje, pa naj bodo atmosferske ali iz raznih aparatov. Vse motnje so namreč v glavnem amplitudno modulirani signali in za take je novi sistem popolnoma neob-
Številka sreče
Obilni gospod z neznansko širokim slamnikom se je bil vkrcal v Curacao in čez dve uri je že vsakdo na ladji vedel zanj. Ukazoval je osebju in dajal navodila, poklical je godce in si naročil prav posebno veselo godbo pri mizi. Potem nas je vse povabil v ladijsko točilnico in je plačal za pivo in žganje pomorščakom na krovu in kurjačem v strojnem oddelku ladje. Svoj živ dan nisem bil kdajkoli videl človeka, ki bi se bil mogel pri taki obil-nosti tako urno kretati. Tekal je po stopnicah navzdol in navzgor, skratka — bil je povsod, pozdravil je urad-ništvo in se smehljaje razgovarjal s potniki. Tako domač in prikupijiv je bil, da ni bil nikomer nadležen. Spadal je k oni vrsti liudi, ki morajo vsakomur pokazati svojo dobro voljo in ki ne morejo kakega veselja obdržati zase. Še isti večer smo vsi vedeli, da je bil gospod Haller lastnik sladkornih in kavovih nasadov na Trinidadu, da je potoval zdaj domov in mu je v Curacao uspela izborna kupčija, ki je povzročila njegovo veselost. Po njegovi zunanjosti sodeč, sem bil mislil, da je bil Nizozemec, zlasti še, ker je bil v Curagao prišel na ladjo. A kasneje mi je povedal, da je rodom sicer Avstrijec, a da je že dolgo angleški državljan. Gospod Haller je brez dvoma velik del svojih sladkornih in kavovih dohodkov spremenil na poti od Curacao v Trinidad —- v alkohol. Točilnica je sličila bojišču, kjer so se venomer bojevali. Haller in njegovi tovariši so slikovito sedevali in pole-gali po stolih in klopeh in v tistih treh dneh, ki jih je parnik potreboval za pot od Čuragao do Trinidada, je
imel točaj polne roke dela. Slednjič je bil že tako utrujen, da ga je moral nekdo drugi nadomeščati, medtem ko je bil gospod Haller še zadnjega dne svoje vožnje prav tako vesel in dovti-pen kakor prvega dne. Kar na urno roko je bil še priredil maškeradni ples, ki je pod njegovim spretnim vodstvom jako lepo uspel in preden se je bil izkrcal, je razdal take boerate napitnine, da so njegov odhod odkritosrčno obžalovali vsi na krovu, njegovi pivski bratci in vse osebje ladje.
Jaz sem v teh treh dneh le redkokdaj govoril z njim. Zaradi alkohola je bil venomer v »višjih sferah« in nemogoče je bilo le troje pametnih besed spraviti iz njega. Tem bolj sem se začudil, ko sem ga čez dva dni nato dobil v točilnici hotela Queen-Parka, kjer je bil molčeč, prijazen in ves drugačen. Pri sebi je imel dva mlada človeka, bržčas svoja tajnika, ki jima je narekoval pisma in brzojavke. Ko je bil opravil svoje posle, je prišel k moji mizi, češ, ali sme prisesti, ker mora še uro počakati, preden bo dobil odgovor na svoje brzojavke? Seveda sem ga povabil, naj prisede, saj je bil Haller človek, ki mu nisi mogel radi njegove ljudomilosti, prijaznosti in prisrčne vedrosti ničesar odreči. Sicer ni bil tega popoldneva tako živahen kot na ladji, ker je, kakor mi je povedal, čakal na važne trgovske odločitve in je bil malce nemiren. Mogoče je bilo to vzrok, da mi je začel pripovedovati zgodbo svojega življenja, dasi ga nisem nit,i vprašal po tem.
Ko je bil še prav mlad, se je bil iz Evrope preselil v Južno Ameriko in je
imel ondi prav dosti in hudih bojev za obstanek. Ni kar čez noč obogatei in postal lastnik nasadov! In če si je zdaj marsikaj privoščil, se je zavedal, da ima pravico do zabave. »Nobenih otrok nima,« je rekel Haller, »in moji ženi ne bo nikoli hudo. Ali naj svoj denar pustim tu, da bodo tuji ljudje dobili v roke moje lepe plantaže ? In zato razdajam denar in se veselim in drugi se veselijo z menoj ...« Zamislil se je. »Ali mi morete verjeti, da se moram za ves svoj uspeh v življenju zahvaliti eni sami številki?« je mahoma dejal in me vprašujoče pogledal. »Številki?« — »Res, številki, kar se vam zdi čudno, a razumeli me boste, ko vam bom vse povedal. S svojimi angleškimi tovariši nikoli ne govorii.1 o tem, ker bi se mi smejali. A ljudje iz Evrope imajo več razumevanja za take stvari. Vse, karkoli sem dosegel v življenju, mi je dala številka 19, moja številka sreče!«
»Ali ste svoj denar z ruleto priigrali?«
»Nikakor; ne mislite, da sem tako lahkoveren,« je dejal smehljaje se. »Potem bi bil pa povedal, da sem imel srečo v igri, a z mojim, za življenje tako važnim pomenom številke 19, bi ne bilo to nič v zvezi. Ne! Dejal sem vam že, da sem že v rani mladosti prišel v Južno Ameriko. Tedaj v Evropi niso bili taki hudi časi ko zdaj. A v Južni Ameriki si moral presneto trdo zgrabiti, če nisi hotel propasti sredi barvastega toka ljudi. Bog ve, kaj sem počenjal in kako je bilo vse brez haska! Vem le, da Sem nekega večera ves razcapan, skoraj nor od lakote, tekel skozi neki park v Buenos Airesu in nenadoma obstal pred Velikim, sijajno razsvetljenim poslopjem, ki je imelo številko 19 in velikanski napis
čutljiv. Saj ima novi način tudi druge prednosti, a najbolj pade v oči — ali bolje rečeno v ušesa — to, da skoro ni motenj.
Če dalje presojamo uporabnost frekvenčne modulaeije, pa vidimo, da je edina slaba točka ta, da rabimo precej "širši valovni pas za prenos kot pri amplitudni modulaciji. Iz tega sledi, da bo domovina frekvenčne modulaeije bolj v kratkovalovnem območju in da se torej ni bati, da bi postavila na glavo ves radio.
Poglejmo scidaj še nekaj rezultatov praktičnih poskusov z novim načinom modulaeije. Tu so na prvem mestu amerikanski poskusi tvrdk General Electric in Bell System.
Posebno zanimivi so poskusi glede medsebojnega motenja postaj. Poskuse so delali s postajama Albany in Schenectady, ki sta vsaksebi le 29 km. Obe postaji sta oddajali po novem sistemu različna programa. Prva je imela osnovno frekvenco 41,0 Mc, druga pa 41,5 Mc. Postaja v Albanyju je imela antenske energije 150 W, ona v Schenectadyju pa 50 W. Poskusni sprejemnik je bil postavljen na avtomobilu, ki je med poskusi vozil od ene postaje do druge.
Najprej so nastavili sprejemnik na močnejšo postajo. V tem slučaju ni postaja Schenectaiyju prav nič motila, če so bili tudi prav pod njeno anteno. Pri sprejemanju slabše postaje pa se je začela interferenca v oddaljenosti 800 metrov od antene močnejše postaje. Ce je bil nezaže-ijeni signal 10.000 krat močnejši, kot oni, na katerega smo nastavili aparat, ni bilo slišati še nikakih motenj. Pri tem je bila razlika frekvenc obeh postaj 380 kc. Posebno je treba poudarjati, da s spremembo valovne dolžine za nekaj kilociklov popolnoma preneha medsebojni vpliv postaj, dočim bi pri amplitudni modulaciji dosegli s tem le močan interferenčni ton.
V nadaljnjih poskusih so obe cC-dajni postaji uglasili na popolnoma isti val, a oddajali sta različna programa, tako da so lahko po programu ločili, katero postajo Sliši o. Tu so s? pa pokazale še bolj zanimive stvari. Do razdalje 19 km od Albanyja so slišali le njegov program, dočim programa Schenectadyja sploh ni bilo slišati niti v pavzah. V razdalji 7 km od Schenectadyja pa je bilo slišati le program te postaje. Med obema po-
stajama pa je bila nekako 3 km široka cona, kjer je bilo slišati oba hkrati. Če se je premaknil voz le za nekaj decimetrov, je že utihnil en program in se oglasil drugi. Le s prav previdnim manevriranjem si lahko ujel oba programa hkrati. Ta pojav (Nadaljevanje na str. 8. spodaj.)
Cerkev v Trnovem, iz katere slišite večkrat prenos službe božje.
»Variete«. Bržčas sem se bil onesve-ščen zgrudil na tla, zakaj, ko sem se zbudil, sem ležal na nekem divanu in nekaj našemljenih žensk in moških, plesalk in artistov, je stalo krog mene. Moral sem jim povedati svojo zgodbo in ravnatelj je na prigovarjanje artistov sklenil, da me sprejme v službo. Imel sem nalogo, da sem urejal oblačila igralskega osebja in med predstavami sem stal za odrom v gasilski čeladi in s cevjo v roki. Za to delo sem prejemal hrano in'prenočišče.
Osemnajst dni sem bil že v službi. Devetnajstega dne je nastal hud požar, ki se ga v Južni Ameriki še zdaj spominjajo. Zapazil sem bil izbruh požara, a nisem ga mogel preprečiti.
V	nekaj minutah je bilo vse v ognju, oder in dvorana. Reševal sem ljudi, kolikor sem jih mogel. Brodil sem med plameni, tekal med množico, ki je kričala in besnela od groze. Prihodnjega dne, ko sem ležal s hudimi opeklinami v bolnišnici, je bilo v vseh časopisih, da sem devetnajstim ljudem rešil življenje. Prejel sem javno nagrado in sem s tem denarjem otvoril majhno trgovino v Buenos Airesu. Bilo je nekega 19. junija, ko mi je bil notar sporočil, da sem podedoval 100.000 dolarjev. Neki priletni gospod, ki sem mu bil tedaj rešil življenje, mi je zapustil to vsotp. Vse drugo se je bolj preprosto razvijalo: prodal sem bil tisto trgovinico in se preselil v Rio de Janeiro, kjer sem si z borznimi špekulacijami svoje premoženje podvojil. Naročil sem bil nakup akcij zemljišč pri Lunitu: kmalu nato so se t«, akcije dvignile za še enkrat toliko.
V	tistem kraju so bili iriahoma odkrili ;zlato v zemlji.
Polagoma sem postal pozoren na številko 19 in na vpliv, ki ga je imela na moje življenje. Še bolj pa potem, ko sem spoznal neko mladenko na njen 19. rojstni dan in ki je potem postala moja žena. Šel sem na konjske dirke in stavil na konja s številko 19, konj je zmagal. Ali se boste še čudili, da me je prevzelo praznoverje in da vse važne zadeve izvršujem 19. dne v mesecu in ob 19. uri ? Tudi svojo poslednjo kupčijo v Curagao sem sklenil 19. in ta je sijajno uspela.«
»Kdaj ste rojeni?« sem ga kar tako vprašal.
»Dne 19. marca 1891,« je smehljaje se odgovoril, ko je videl moj začudeni obraz. »Resnično, dragi moj, nekaj je pač s to mojo številko! In če kdaj pridete na moje posestvo, boste zagledali nad vrati nekak grb z veliko številko 19. Vsi moji uslužbenci imajo 19. v mesecu prosto in so pogoščeni.«
Vstal je, se ozrl na vrata, kjer je stal eden izmed onih dveh tajnikov. V roki je imel brzojavko in videti je bil jako zadovoljen. Haller je odhitel k njemu, prebral je brzojavko in se je veselo oddahnil. »Berite,« mi je rekel in mi izročil list. »Sprejmem vašo ponudbo z vašimi pogoji in 19. pošljite blago.« Haller se je zasmejal, pokazal s prstom na uro: pravkar je odbilo sedemkrat: 19. ura ...
Kar je sledilo, me je spominjalo prvega srečanja z njim.
Po končanem delu naj se človek razvedri, si je dejal Haller in je poslal oba tajnika v mesto, odkoder sta privedla štiri častitljive gospode in začelo se je rajanje in veseljačenje. Hotel sem se neopaženo odstraniti, a
Haller me ni izpustil iz rok. »To pot mi pa ne boste kar tako Ušli,« se je zasmejal. »Še za uro se bomo pozabavali, nato se skupno odpeljemo iz mesta.«
Iz te ene ure so nastale štiri in prazne steklenice žganja in šampanjca so se kopičile na mizi. Bilo je že polnoči, ko smo se spravili v dva avtomobila. Haller, ki je sam vodil avto, se je peljal z nekim prijateljem v svojem vozu. Mene so posadili v drugi voz skupno z dvema jako alkoholi-ziranima gospodoma. Drevili smo za Hallerjem po črnotemni cesti mimo gosposkih vil in ubožnih zamorskih kočic. Iznenada je naš šofer ustavil avto, tako da smo butnili naprej. Pred seboj smo v temi zagledali prevrnjene razvaline nekega avta.
Ta pogled je zadoščal, da smo bili vsi takoj trezni. Haller je ležal kraj ceste v mlaki krvi. Vrglo ga je bilo iz avta in z glavo je treščil na kame-niti tlak. Njegov prijatelj, ki ni bil niti ranjen, kar čudežno je ostal nedotaknjen, je že klečal poleg Hallerja. »Mrtev,« je dejal; »brez dvoma je bilo koj po njem. Ni se mučil.«
»Kako se je to zgodilo ?« je nekdo ves prevzet vprašal.
»Jako slabo je šofiral, vrtelo se mu je pač. Tu na ovinku pa je popolnoma izgubil oblast nad vozom, zadel je ob obcestni kamen, avto se je prekucnil ...
Kraj avta je stal tisti nesrečni kamen in rezki prameni svetilke drugega avta so ga žarko razsvetljevali. In tedaj bi bil skoraj, skoraj na glas zakričal : na kamnu, kjer so bili nazna-čeni kilometri, je bila vprav številka 19!	J. Vechsberg.
TEDENSgjfPOREDI
OD 8. OD 14. IX. ,	LETO 19 4 0
Oledeifa 8. septembra
LJUBLJANA 569-527 5.6 kw
8.60: Jutranji pozdrav.
8.15: Nedeljski koncert Radijskega Orkestra: Schmith: Lev, vojaška koračnica. Fučik; Ideali sanj, valček. Delibes: Uvertura k op. Kralj je rekel. Adamič: Dobro jutro,Hz »Otroške suite«. Adamič: V kapelici, arr. Urbach: Rubinsteinova poezija, fantazija.
9.00; Napovedi, poročila.
9.15: Nadaljevanje koncerta radijskega orkestra; Lehar: Potpuri iz opte. Ciganska ljubezen. Jaki: Za stare in mlade, valček.
9.45: Verski govor (g. dr. Vilko Faj-diga).
10.00: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice: Kimovec: Missa pastoralis brevissima. Introit: Koral. Kimovec: Aleluja, fugata; Motet Devici Bogorddici. Rihar-Kimovec: Mali šmaren.
11.00: Pisana šara (plošče): Radojev: Bambina, tango. Georgijev: Aiša, slowfox. iširokov: Tega po rodina-ta, tango. Naumov: Deteto na pustinata, fox, narodna: Hubavata danka. Makol: Dva poljubčka za lev, onestep. Kalman: Moj dragi naj bo tak kot ti (ork.) Dvoje pravljičnih oči. Offenbach: Lepa Helena, uvert. (simf. ork.) Planqu-ette: Cornevillski zvonovi, potp. Joh. Strauss: Dunajska kri, potpuri. L. Fall: Madame Pompadour, potpuri Audran: La Mascotte.
11.45: Pevski zbor »Tabor«: Prelovec : Pozdrav. Ipavec: Milada. Dev: Ko ptičica na tuje gre. Venturini: Temna noč se je storila. Ocvirk: Moja pomlad. Adamič:
si razlagajo s stojnimi valovi, ki se razvijejo zaradi interfrekvence obeh postaj. Ce je bila jakost enega signala samo 2 krat tolika kot ona drugega, je tisti signal popolnoma zmagal. Zato tega vmesnega pasu ne smemo označevati kot interferenčni pas, ampak prej pas, kjer lahko slišimo oba programa. Ponovno je seveda treba poudariti, da sta obe postaji oddajali s popolnoma isto valovno dolžino, kar bi v slučaju ampli-.tudne modulacije rodilo popolen kaos.
H koncu naj omenimo še, da oddaj-
Drežniška. Schvvab: Še ena. Mu-stač: Stopram sam se oženil. Vodo-pivec: Domovina bela golobica. Adamič: Polka je vkazana. Premrl: Slovanska pesem. Terčelj: Naše Gorice. Vodopivec: Ves dan je pri oknu. Osterc: Na pust. Premrl: V Korotan.
12.30: Objave.
13.00; Napovedi.
13.02; Opoldanski koncert Radijskega orkestra: Mozart: Beg iz Seraila, uvertura. Gounod: Baletna suita iz op. Faust. Rebikov: Romanca brez besed. Grieg: Svatba na Troldhau-gnu. Brodil: Iz naših krajev, potpuri. Friedemann: Slovanska rapsodija št. 2. Lehar: Potpuri iz opte. Lep je ta svet. Jaki: Po naših livadah, valčkov potpuri. (Oddaja prekinjena od 14.30 do 16.30 ure.).
16.30; Dijaška oddaja.
17.30: Kmetijska ura; Gospodarska navodila in tržna poročila.
17.30: Prenos tekme harmonikarjev in šramlov z velesejma.
19.00; Napovedi, poročila.
19.20: Nacionalna ura.
19.40; Objave.
20.00: Naši novi pevci od vseh strani: Franc Bauer, tenor, Rogaška Slatina. Pavčič: Pred durmi. Adamič: Planinec. Slavko Štrukelj, bariton, Ljubljana. Pavčič: Pred durmi. Hatze: Majka. Marija Gerdej, kon-traalt, Slov. Javornik. Kozina: Sanje. Prelovec: Tožba. Korneliju Miiller, mezzosopran, Celje. Kien-izel: Arija iz »Evangeljnika«. Čajkovski; Kdor hrepeni kot jaz. Milan Kacjan, bas,. Ljubljana. Prelovec: Hribčki ponižajte se. So še
niki za frekvenčno modulacijo niso nič bolj komplicirani, ampak obratno za isti učinek mnogo manjši, kar pride v poštev posebno pri prenosnih postajicah. Oddajnik za 50 vatov z amplitudno modelacijo tehta na primer 52 kg, za frekvenčno modulacijo pa le 38 kg. Prvi porabi pri 100 pro-centni modulaciji 625 vatov, drugi pa le 325 vatov iz omrežja.
Vidimo torej, da bo novi način modulacije gotovo hitro zavzel svoje mesto v kratkovalovnem območju, saj nudi tam neprecenljive prednosti.
rožce v hartelnu žalovale. Langus: Franc, bariton, Poljšica. Prelovec: Bom šel na planine. Prelovec: Ko so fantje proti vasi šli. Tatjana Cankar, alt, Ljubljana. Čajkovski: Le kdor pozna hrepenenje. Volarič: Dekliški vzdihi. Vilma Bukovec, sopran, Trebnje. Vilhar: Ukazi. Adamič: Pri studencu. Franc Bauer: Pavčič: Mlada pesem. Flaišman-Kozina: Metuljček. Slavko Štrukelj; Škerjanc: Vizija. Lehar: Arija iz opte. Carjevič. Marija Gerdej: Šat-tner: Legendica. Gounod: Ave Ma-ria. Kornelija Miiller: Cajkoyski: Aria iz opte. Pikova dama. Sarici-nova: Mene ni požela kosa. Milan Kacjan; Škerjanc: Vsi so prihajali. Prelovec: Pa so fantje proti vasi šli. Franc Langus: Prelovec: Ti si urce zamudila. Dev; So še rožce v hartelnu žalovale. Tatjana Cankar: Franz: Posvetitev. B. Šček: Le pridi, le pridi. Vilma Bukovec: Zaje: Romanca Jelen dz op. Zrinj-ski. Zaje: Uspavanka Jelene iz op. Zrinjski. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Za ples (plošče): Hellman: Vse gre mimo, fox. Richartz: Zvoki ka-stanjet. Bortz: Mala Carmen. Gole Porter: Begin the Biguine. Llos-sas: Večno sonce, tango. Mohr.: S tangom se vedno začne. Fenyes: Hvala prijatelj, fox. Buday: Mogoče nisem ljubil še, valček. Kirch-stein: Baby. Hantschel: Enkrat nekaj biti. Waldmanh: Kakor ti. Waldmann: Mala ribiška hči. Gross: Oh vince zlato. Prewzner: Dunajski valček. Metra: Španjolski valček. Lincke: Indra valček.
Konec ob 23. uri.
BEOGRAD 437.3-686 20 kw
6.15 Budnica. Q. •. Izreki. 7- O- 7-25 Zdravstveni nasveti. 7-30 O- 8 30 Prenos. 11 Prenos bogoslužja. 12 Zvonjenje, nato & narodnih pesmi. "12-50 Radiodnevnik. i3-50 O- 14-40 •- 14.50 Plesna glasba (O)- 15 55 Kmetijsko predavanje. 16:15 Pisan 4. V odmoru od 17-15 do 17-25 kmetijski nasveti. 18-15O- 19-10 •- 19-25 Narodne pesmi. 20 20 Reportaža iz Sarajeva. 21-40 Napovedi. • . 22 4- 22-40- •■ 22-50 Prenos 4 iz sarajevskih kavaren.
BEOGRAD H.
6.45 Cas. •. 7 Jutranji koncert. 7.45 časopisni pregled. 9.30 Bogoslužje. 13-30 Radiodnevnik. 13.50 • v francoščini. .14 Popoldanski 4 (R. Beograd). 14.40 •-YUB 19 Jugoslovan, glasba. 1910 Cas. • . 19.20 Nacionalna ura. 19,40 • v slo-
venščini. 19.50 Albanska ura. 20 05 Grška ura. 20.20 Turška ura. 20.35 Rumun-ska ura. 20.50 Madžarska ura. 21.05 NemSka ura. 21.20 Umetniški pregled. 21.40 •. 21 55 Francoska ura. 22.10 Italijanska ura. 22.25 Angleška ura. 22 40 • . Cas. YUF 1.55 Oddaja za Južno Ameriko. YUG 3 Oddaja za Severno Ameriko.
ZAGREB 276.2-1086 0.7 ltw
6 30 •. O- 11-30 Prenos bogoslužja. 12.30 •. 12.45 4 godbe na pihala. 13.15 Radiodnevnik. 13.30 4 godbe na pihala. 14 Zabavna reportaža. 17.20 •. 17-30 Pisan spored (Q). 18.30 Katedralis: Iz zgodovine Zagreba. Predavanje. 19.05 •. 19.20 Nacionalna ura. 1940 •. 20 Lahka glasba. 21 Recitacije. 21.15 Duhovne pesmi. 21.45 športna •. 22 •. Napovedi. Objave. Plesna glasba.
BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw
7.05 Zabavna glasba. 7.50 •. 8 Mladinska oddaja. 8.20 Nemška oddaja. 8-50 Verski govor. 9.05 Prenos bogoslužja. 10 Protestantsko bogoslužje. 11 Književna oddaja, 11.35 E. Trepard: Sonata za čelo in klavir. 12 •. 12.20 4 RO. 13.50 O- 15 Oddaja Hlinkove šole. 17 Q. 18 Nemška oddaja. 18.45 • v nemščini. 19 Napovedi.
•	. 19.10 Pregled zunanje politike. 19.25 Pisan 4. 20 Oddaja za izseljence. 21 Koncert zab. glasbe. 22 •. 22 20 J. Brahms: Sonata. 22.50 Ciganska godba,
BRNO 922-325.4 32 kw
6.45 Praga. 7.40 Predavanje. 7-55 Praga. 9.10 Prenos 4. 9 40 Praga. 15.45 Mladinska ura. 16.05 Praga. 17.20 Predavanje. 17.35 Praga (4 RO). 18.20 O- 1830 Nemška oddaja. 19 Praga. 19-20 Zvonjenje. 19.25 Praga. 20.40 Zvočna idila. 21 Nemška oddaja.
PRAGA 470,2-852.5 120 kw
6.45 Oče naš. 7 Koledar. 7.05 O- 7.20
•	■ 7.30 O- 7.40 Brno. 7.55 Nedeljski evangelij. 8 Prenos bogoslužja. 9 Predavanje. 9.10 O- 9-40 Delavska ura. 10 Prenos. 11.10 4 na. violončelu. 11.30 A. Pro-vaznik: Češki plesi, op. 55. 12.10 t. 12 30 Pisan spored. 14 Prenos. 14.10 O- 14-30 Gospodarsko predavanje. 15.15 Lahka gl. 15.45 Mladinska ura. 16.45 Zabavna gl.
• 17.20 Poletje v gozdu. 17.3 4 RO. 18 Predavanje. 38.20 O- 18-25 Lahka glasba.
19	O- 19-20 Brno. 19.40 Prenos. 20.10 Zabavna glasba. 20-45 J. Kajetan Tyl: »Preciosa, špansko cigansko dekle« - romantična igra; glasba,: C. M. von W©ber. 22.30 Zabavni koncert.
SOFIJA 352.9-850 100 kw
6 Budnica. 6.10 Lahka glasba. 6.30 Narodna glasba. 7 Jutranji pozdrav. ». Koledar. 7.15 Lahka glasba. 8 Prenos bogoslužja. 10.30 4■ 11-40 Predavanje. 11.55 Narodna glasba. 12-30 •- 12 50 Lahka glasba. 13-30 Lahka iti plesna glasba. 15 Prenos. 16-30 Lahka glasba. 17 Vojaška oddaja. 18 Otroška ura. 19 Lahka in plesna glasba. 19.30 19.50 4 lahke glasbe.
20	Pevski 4. 20.30 Serenade za orkester.
21	Lahka in plesna glasba. 21.45 ••
21.55 Plesna glasba.
*
BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw
8 O- 8 45 9 Prenosi bogoslužij. 12.30 Arije. 13-45 •- 14 O- 15 Kmetijsko
predavanje. 15-45 Salonski kvintet. 17 *. 17.15 4 lahke glasbe. 18.10 Branje, 18.40 Zborov 4. 19.15 •. 19.35 Klavirski 4. 20 Športna poročila. 20.15 Veseloigra. 21.40 •. 22 10 Ciganski orkester. 23 • v nemščini, italijanščini, angleščini in francoščini. 23.40 O-
BUDIMPEŠTA H. 834.5-360 20 kw
11	O- 12-05 Predavanje. 15.05 O- 19 30 Predavanje. 20 •. 20-25 Violinski 4. 20-50 Predavanje. 21.20 Plošče.
HoRBY 265-1131 100 kw
9.10 Predavanje. 10 Pisan 4. 11 Prenos bogoslužja. 12.40 Napovedi. •. 13 Športna reportaža, 15 30 O- 16.30 Otroška ura. 17.05 Orkestralni koncert. 18 Večernice. 19 •. 19.30 Klavirski 4. 20 Zvočna igra. 21.30 Lahka glasba. 22 •. 22.15 Koncert komorne glasbe.
ITALIJANSKE POSTAJE
Skupni spored: 8.15 •. 10 Kmetijska ura. 11 Prenos službe božje. 17 čas. 17.15 Oddaja za vojake. 19.30 šport. •.
Spored I.:
12	Pevski govor. 12.25 Orkestralni 4. 13 Cas. •. 13.15 4 orkestra Angelini. 14 • • 14.15 Zdravniška ura. 20-30 Masca-gni: »Izabo«, lirična drama (dir. skladatelj). 23 •• 2315 Orkestralni koncert.
Spored II.: 12 4 pihal. 12.30 Koncert orkestra Se-racini. 13 Oddaja za Italijane v tujini, e-. 1315 Simfonični koncert. 14.10 Prizor. 15 Orkestralni koncert. 15.40 O-20-30 »Ljubavni S.O.S.«, enodejanka. 21.05 4 orkestra Angelini. 22 Zborovski 4- 22 30 Pisana glasba. 23 •.
KOPENHAGEN 255.1-1176 10 kw
7 Telovadba. 9.10 Koncert. (iHaydn -Mozart). 11.40 Pevski 4. 12 Orkestralni 4.
12.30- 14 Predavanje. 15.20^ ^30 Predavanje. 16 Orkestralni koncert, 18 Branje. 18.20 Pisan 4. 19 •. 19 20 Zv. slika. 19.35 Predavanje. 20.15 4 RO. 21 • ■ 21.25 O- 21.30 Lahka glasba. 22.20 Koncert RO.
RADIO AGEN 235-1276 12 kw
7.15 Salonski orkester. 7.15 Domača gl. 8.30 Uverture. 12 Lahka glasba.' 12.45 Zvočna slika. 13.15 Pisan 4. 13.45 Opereta. 16.30 Klasična glasba. 17 30 Shakespeare: »Viljem Teli«. 18.15 Valčki. 18.45 Salonski orkester. 19.30 4 RO. 20.15 Lahka glasba.
SOTTENS 443.1-677 100 kw
6.55 O- 7 •• O- 8.55 Prenos bogoslužja. 9.55 Zvonjenje. 10 Protest, bogoslužje. 11.15 4 RO. 12 Lahka glasba (Q). 12.30 O- 12-45 •• 12,55 O- 14 Kmetijsko predavanje. 14.15 4 lahke glasbe. 14.45 J. Sieber: »Vozač 723« - enodejanka. 15.15 Pisan spored. 15.40 športna . reportaža. 16.20 Plesna glasba. 17.25 Predavanje. 17.45 Našim vojakom. 18.45 O-19 Sonata. 19.30 šport. 19.50 •. 20 Pogovor. 20-20 Zvočna slika. 21 Mozartov koncert. 21.35 Pevski 4. 22 Plesna glasba. 22.20 •.
386.6-776 120 kw
TOULOUSE
Ni sporeda.
VATIKAN	(kratkovalovna)
10.30 Prenos • službe božje (19.84 in 3106 m). 11 Verski govor v francoščini (3106).
12 = srednjeevropski čas — 11 zahodnoevropski čas (Greenwich) == 6 ameriški čas (New York),
19.84 m - 15.120 kc; 25.55 m - 11.740 kc 31.06 m - 9 660 kc; 48 47 m - 6.190 kc
^ponedzlffk pt septemhrn
LJUBLJANA 569-527 5.6 kw
7.00: Jutranji pozdrav.
7.05: Napovedi, poročila.
7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45.
12.00: Pesmi o cveticah (plošče): Čajkovski : Cvetični valček iz suite Cas-se noisette. Waldteufel: Jasminov cvet, valček. Jos. Strauss: Šmarni-ce, valček. Schuman: Lotosov cvet (Benj. Gigli). Translateur: Kaj cvetke sanjajo, valček. Stein: Orhideja, valse boston. Delibes: Ples cvetk iz »Naile«. Joh. Strauss: Rože z Juga.
12.30: Poročila, objave.
13.00: Napovedi.
13.02: Opoldanski koncert Radijskega orkestra: Lincke: Uvertura k reviji Gregorc: Otroški karneval. Svinčeni vojaki. Ohabrier: Španija. Čajkovski: Suita iz op. Pikova dama: 1) Zbor pastirjev in pastiric, 2) Sarabanlde, 3) Duet Chloe in Da-phnis, 4) Finale. Miiller: Fantazija
o pesmi »La Paloma«. Šedlbauer: Zvestoba za zvestobo, venček jugo-slov. in čehoslov. nar. pesmi.
14.00: Poročila.
19.00: Napovedi, poročila.
19.20: Nacionalna ura.
19.40: Objave.
20.10: Mesečni slovstveni pregled (g. prof. Fr. Vodnik).
20.30: Veseli operetni zvoki. Sodelujejo; ga. Jelka Igličeva, g. Ado Da-rian in Radijski orkester. Dirigent D. M. Šijanec: 'Suppe ;• Veseli študentje, uvertura. Zeller: Potpuri iz opte. Tičar. Ziehrer: Baržun in svila, valček iz opte. Vodnik: Miillok-ker; Potpuri iz opte. Dijak prošjak. Ziehrer: Valček iz opte. Potepuhi. Kalman; Potpuri iz opte. Čardaška kneginja.
22.00; Napovedi, poročila.
22.15: Prenos lahke glasbe z velesej-
ma.
Konec ob 23. uri.
BEOGRAD 437.3-686 20 kw
6 Budnica. Telovadba. 6-36 Narodni izreki. 6.45 6.55 Nadalj. £. 7.25 Zdravstveni nasveti. 11.50 • o vodostanju. 12 Zvonjenje, nato pesmi iz starih dni. 12.40 Zabavni 4 (O)- 13.30 Napovedi. •. 13-50 O- 14-20 Zabavni £ (Q). 14.40 •. 14.50 O- 17-05 ženska ura. 17.35 4 RO. 18 20 Zdravstveno predavanje. 18.35 Plesna gl. (O) - 19-10 •- 19.25 Nacionalna ura. 19.40 Koncert Radijskega komornega zbora. 20 Predavanje. 20.30 L. v. Beethoven: IV. simfonija (O)- 21 Zabavni koncert RO. 21.40 Napovedi. •. 21.50 Dnevni radijski leksikon. 22 Pesmi. 22.30 O. 22.40
•	. 22.50 O-
BEOGRAD H.
6.45 čas. •. 7 Jutranji koncert. 7.45 Časopisni pregled. 9.30 Bogoslužje. 13.30 Rad:odnevnik. 13.50 • v francoščini. 14 Popoldanski 4 (R. Beograd). 14.40 YUB 19 Jugoslovan, glasba. 19.10 čas.
•	-■ 19.20 Nacionalna ura. 19.40 ® v slovenščini, 19.50 Albanska ura. 2005 Grška ura. 20.20 Turška ura. 20 35 Rumun-ska ura. 20-50 Madžarska ura. 21.05 Nemška ura. 21.20 Socialni položaj novinarjev v Jugoslaviji. Govori Mihajlo Stankovič, 21.40 •. 21.55 Francoska ura. 22.10 Italijanska ura. 22-52 Angleška ura. 22.40 •. čas. YUF 1.55 Oddaja za Južno Ameriko. YUG 3 Oddaja za Severno Ameriko.
ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw
6 30 •. Napovedi. O- 12 Zvonjenje. O-12 30 Napov. •. 12-45 časop. •. 13 05 4 (O)- 13-55 časop. in tržna •. 16 50 •. 17.15 Koncert komorne glasbe. 18.15 Predavanje. 19.05 •. 19-20 Nacionalna ura. 19 40 20 Operetna glasba. 20.30 Recitacije. 21 £. 21.30 Pesmi. 22 •. Napovedi. Objave. Plesna glasba.
BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw
6-30 do 8 Jutranja oddaja. 9.10 šolska oddaja. 9.35 O- 10.10 4 RO. 11.05 Salonska glasba. 12-05 Slovaške pesmi. 12-30
•	- 12.50 Predavanje 13 O- 16 •- 16-15 O- 17 Branje. 17-10 4. 17-30 Kulturne zanimivosti. 17.50 • v madžarščini. 18 Nemška oddaja. 18.45 • v nemščini. 19 Napovedi-. •. 19-30 Zanimivosti. 19.40 4 vojaške godbe, 20 Guimera: »Na planoti« «. zvočna igra. 21-30 Beethovnove in Mo-aartove pesmi. 22 •. 22-15 Jazz. 23 • v nemščini in franc,
BRNO 922-325.4 32 kw
6-10 do 8 Praga. 915 Praga. 13-30 O-13-50 Predavanje. 14 Praga. 17.15 Gledališče in film. 17.30 G- 17-40 Predavanje. 18 Praga. 18-30 Nemška oddaja. 19 Praga. 19.25 Glasbeni kaleidoskop. 19 55 Zvočna slika. 20-20 Praga. 20-50 Evropska morja; Atlantski ocean. Predavanje. 21.05 Pra®a- 2110. j. Suk: Simfonija v Es- duru, op. 14. 22 Nemška oddaja. 22-40 Praga.
PRAGA 470;2-852.5 120 kw
6.10 Budnica. Telovadba. 6 30 4. 6.45
•	. 7 Koledar. 7 05 Koncert. 9.15 Plošče. 10 •• 10.10 šplska ura. 10 35 O- 10-45 ženska ura. 11 Pisan 4. 12.15 •. 12.30 Salonski orkester. 13.30 Gospodarska ura. 14 Prenos. 15 W. A. Mozart: Koncert za fagot in orkester (Q). 15.20 Predavanje. 15 50 •- 16 Lahka glasba. 17
Otroška Ura. 17.15 Predavanje. 17 30 A. Dvorak: Kvartet v Es- duru, op. 57. 18 20 O- 18-30 Delavska ura. 19 Napovedi. •.
19	25 Brno. 19.55 Reportaža. 20.20 Zabavni koncert. 20 50 Brno. 22 •. 22 40 O-23 Koncert češke glasbe (skladbe V. Novaka).
SOFIJA 352.9-850 100 kw
5.45 Budnica. Jutranji pozdrav. 5 50 Četrt ure telovadbe. 6.05 Koračnice. 6.15
•	. 6-30 Narodna in lahka glasba. 6 55 Koledar. 7 Q. 11 4 lahke glasbe. 11.30 Predavanje. 11.45 Opoldanski 4- 12-15 12.35 Pisan 4. 13.20 4 lahke in plesne gl. 17.30 Lahka glasba. 18 45 Predavanje. 19 Narodne pesmi. 19-30 19 50 aLhka gl.
20	Simfonični koncert. 20-20 O- 21 45 ®
22.05 Plesna glasba.
*
BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kvv 12.10 Klavirski 4. 12.40 •'. 12 55 Pevski 4. 13 30 Koncert RO. 14.30 1615 Dijaška ura. 17 • v slovaščini. 17-15 Salonski orkester. 18.15 Predavanje. 18-40 Ciganski orkester. 19.15 © 19 45 Predavanje. 20-10 Orkestralni koncert. 21 40
•	. 22.10 O- 23 • v nemščini, italijanščini, angleščini, francoščini in esperanto. 23 25 Ciganski orkester.
BUDIMPEŠTA H. S34.5-3«0 20 kw
19.35 Pevski 4. 20 •. 20.25 Predavanje. 20-55 Lahka glasba.
HoRBY 265-1131 100 kvv 12.05 Harmonika. 12.30 13 Predavanje. 13.30 4 lahke glasbe. 14 30 Predavanje. 14.45 Pevski 4. 17-05 Domači napevi. 17.25 Branje. 17.50 O- 18-45 Predavanje. 19 •. 19.30 Glasbeno predavanje. 20.15 Predavanje. 20.45 4 RO. 21.45 Branje. 22 •• 22-15 4 lahke glasbe. 22.45
ITALIJANSKE POSTAJE
Skupni spored: 7-30 •- 8 čas. Plošče. 8.15 Poročila. 16.40 Mladinska ura. 17 čas. •. 17-15 Vojaška oddaja. 19 Domače novice. 19.30 Kmetijska ura. 19.40 Pisana glasba. 20 čas. •.
Spored I.: 12 Borza. 12.25 Delavska ura. 13 čas.
•	. 13.15 4 orkestra Arlandi. 14 •. 14.15 Simfonični koncert. 14.45 15 Borza. 20.30 Klavirski 4. 21.20 Predavanje. 21.30 Orkestralni 4. 22 30 Komedija. 23 23-15 Koncert orkestra Angelini.
Spored II.: 12 Zabavni trio. 12.20 Orkester Ange-
lini. 13 čas. •. 1315 Koncert po željah. 14 •- 1445 •. 15 Lahka glasba. 2030
Ork. Zame. 2130 Prizor. 21.50 Ljudska glasba. 22.30 Pisan 4. 23 •.
KOPENHAGEN 255.1-1176 10 kvv
7 Telovadba. 8.30 Prenos jutranjega bogoslužja. 12 Pisan koncert. 12.30 •• 14 VVagnerjev £ (Q)- 14-30 £ lahke gl. 15.15 Predavanje. 15-25 Predavanje; nato nadaljevanje £. 16-30 Predavanje. 17 Reportaža. 17.40 V 17 50 O- 1815 Predavanje; 18-35 Branje. 18 55 Predavanje. 19 •- 19-20 O danski književnosti. 19 50 £ RO. 20.45 Predavanje. 21 21 25 Q. 21.30 Pesmi. 22 Pevski £. 22.15 Plesna glasba.
RADIO AGEN 235-1276 12 kvv 7.15 4 RO. 8.15 Operetna glasba. 8.45 Salonski orkester. 12 Pisan £. 13.15 Simfonični orkester. 13-45 Baletni glasba. 16 30 Variete. 17 30 Operna glasba. 18 Fantazije. 18.15 Zvočna slika. 18.45 Arije. 19.15 Operetna glasba. 20.15 O-
SOTTENS 443.1-677 100 kvv 6-55 O- O- 11 Skupna oddaja vseh švicarskih postaj. 12-30 Pisan £. 12-45 12.55 Pisan reproduciran £. 17 Prenos £. 18 Predavanje. 18.15 Jazz. 18.40 Predavanje. 19 O- 1915 Pisan drobiž. 19 50 • . 20 £ lahke glasbe. 20 55 Skeč. 20.45 Napevi. 21 Oddaja za izseljence. 22 O-22.20
TOULOUSE 386.6-776 120 kvv 7.15 Salonska glasba. 8-15 Valčki. 8-45 Zabavna oddaja. 12 Pisan £. 13 Baletna glasba. 13.45 Operetni odlomki. 16.30 £ RO. 17 Uverture. 17.15 Valčki. 17.30 Domača glasba. 17.45 O- 18-45 Simfonični orkester. 20.15 Kino orgle.
VATIKAN	(kratkovalovna)
1 Predavanje v portugalščini (oddaja za Brazilijo, 19.84 m). 1 30 Predavanje v španščini (oddaja za srednjo Ameriko 19-84). 2 Predavanje v španščini (oddaja za južno Ameriko, 19-84 m). 230 Predavanje v angleščini (oddaja za Severno Ameriko, 25-55 m). 19-30 Predavanje v italijanščini (oddaja za Evropo, 48-47 m). 2 30 • v angleščini za Severno Ameriko (25.55 m).
12 = srednjeevropski čas = 11 zahodnoevropski čas (Greenwich) = 6 ameriški čas (New York). 19.84 m - 15.120 kc; 25 55 m - 11.740 kc 31.06 m - 9.660 kc; 48.47 m - 6190 kc
Tjoeek 10. septembra
LJUBLJANA 569-527 5.6 kvv 7.00: Jutranji pozdrav. 7.05; Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček veselih zvokov
(plošče) do 7.45. 12.00: Za vsakega nekaj (plošče): Roko na srce, polka (ork. harmonik). Vesela misel, polka (ork. harmonik). Palček, kmečki valček (ork. pihal). Fips in Faps (harmonika). Grasser: Štajerski zvoki (instrum. trio). Grasser: Odmevi iz Koroške.
Rosas: Po valovih, valček. Ivano-vici: Donavski valovi, I^ambert: Mali kaplar, koračnica. Fučik: Veseli vaški kovač, koračnica.
12.30: Poročila, objave.
13.00: Napovedi.
13.02; Citre in harmonika (ga. Dragica in g. Janez Košmerlj): Venček slovenskih narodnih pesmi. Gozdna koračnica. Odlomki iz Straus-sovih valčkov. Berta polka. Valčkov potpuri. Gornještajerska polka.
14.00: Poročila. 19.00: Napovedi, poročila. 19.20: Nacionalna ura. 19.40: Objave.
20.00: Deset minut zabave (g. Fr. Lipah).
20.10: Slomšek o maternem jeziku in narodni zavednosti (g. prof. Etbin Boje).
20.30; Koncert Radijskega orkestra: Uvertura iz op. Večni mornar (Wa-čna serenada, suita: JrT, Šaj gner). Mozart; Nočna serenada, suita: 1) Allegro; 2) Romanca; 3) Menuet; 4) Rondo. Mozart: Menu-ett (D dur). Haydn: Simfonija št. 5 (e-mol). 2. stavek: Andante. Bo-rodin: Polovski plesi iz opte. Knez Igor.
22.00: Napovedi, poročila.
22.15 Veseli zvoki (plošče); Strauss: Pomladni zvoki, valček. Churchil: Heigh ho, koračnica (sneguljčica). Churchill: Jodlanje škratov (sneguljčica). Kohler Henderson: Dve pesmi iz' filma »Curly top«, Freed & Brow: Pesem iz »Brodvay melodije 1938«. Dyrenforth & Ansell: Dve pesmi iz filma »Big Fella«. Parr Daviš: Sang as we go.
Konec ob 23. uri. BEOGRAD 437.3-686 20 kw
6 Budnica. Telovadba. 4. 6.36 Narodni izreki. 6.45 6.55 Nadalj. 4. 7.25 Zdravstveni nasveti. 11.50 • o vodostanju. 12 Zvonjenje, nato zabavni 4 (O)- 12-40 Salonska glasba (O)- 13-30 Napovedi. Objave. 13-50 4. 14.40 •• 14.50 O- 17-05 Reportaža. 17-25 Plesna glasba (Q)- 18-20 Predavanje. 18 30 Narodne pesmi. 19.10
•	. 19.25 Nacionalna ura. 19 40 Dalmatinske narodne pesmi. 20 Branje. 20-15 Violinski 4 ge- Nade Jevdenijevič-Brandl. 20.45 Koncert komorne glasbe. 21.40 Napovedi. • . 22 Vokalni 22-30 Plesna gl. 22.40 •• 22.50 Plesna glasba (O1)-
BEOGRAD H.
6-45 Cas. •. 7 Jutranji koncert. 7-45 Časopisni pregled. 9 30 Bogoslužje. 13.30 Radiodnevnik. 13.50 • v francoščini. 14 Popoldanski | (R. Beograd). 14.40 •• YUB 19 Jugoslovan, glasba. 19.10 Cas.
•	. 19.20 Nacionalna ura. 19 40 • v slovenščini. 19.50 Albanska ura. 20.05 Grška ura. 20.20 Turška ura. 20.35 Rumun-ska ura. 20-50 Madžarska ura. 21-05 Nemška ura. 21-20 Plošče. Nato ob 21.40 •- 21-55 Francoska ura. 22.10 Italijanska ura. 22.25 Angleška ura. 22.40
•	. Čas. YUF 1.55 Oddaja za Južno Ameriko. YUG 3 Oddaja za Severno Ameriko.
ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw
6.30 •. Napovedi. O 12 Zvonjenje; Q. 12.30 Napov. •. 12.45 časop. •. 13.05 4 (O)- 13-55 časop. in tržna •. 16 50 17.15 4 gdč. Nade Gerašič. 17.45 Koncert lahke glasbe. 19 05 19.20 Nacionalna ura. 19.40 •• 20 Prenos opere iz Narodnega gledališča v Zagrebu. 22 • • Napovedi. Objave. Plesna glasba.
BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw
6-30 do 8 Jutranja oddaja. 10-10 Nemška šolska oddaja. 10-40 Lahka glasba. 11.05 Zabavna glasba. 12.05 O- 12-30 ■•-12-50 Predavanje. 13 Narodni 4. 16 •-16-15 Salonska glasba. 17 Madžarska oddaja. 17-50 • v madž. 18 Nemška oddaja. 18.45 • v nemščini. 19 Napovedi.
•	. 19.30 Zanimivosti. 19.40 4. 20 Reportaža. 20 30 Jazz. 21 Predavanje. 21.15 4 RO. 22 •. 22.15 Plesna glasba. 23 • v nemščini in franc.
BRNO 922-325.4 32 kw
6.10 do 8 Praga. 9.15 Praga. 1210 Praga. 13-30 O 14 Praga. 17 Mladinska ura. 17.20 J. Brahms: Kvartet v a- molu. 17.45 Delavska ura. 18 Praga. 18-30 Delavska ura. 19 Praga. 19.25 Zabavni koncert. 20-25 Praga. 22 Nemška oddaja. 22.35 Praga. 23 Nemška oddaja.
PRAGA 470,2-852.5 120 kw 6.10 Budnica. Telovadba. 6 30 4. 6-45
•	. 7 Koledar. 7.05 Koncert. 9.15 Plošče. 10 •. O 10-20 ženska ura. 11 Pevski 4. 12.15 •• 12.30 4• 13 O- 13 30 Gospodarska ura. 13.40 O- 14 Prenos. 15 Pesmi R. Straussa. 15.20 Predavanje. 15-35 O-15-50 •- 16 Koncert lahke glasbe. 17 Brno. 17.20 Klavirski 4. 17.40 Pevski 4. 18 češka knjiga. 18 30 Delavska ura. 19 Napovedi. «..19.25 Brno- 2045 Operni večer. Vmes ob 21-15 Predavanje. 22 • ■ 22.20 O- 23 Koncert češke glasbe.
SOFIJA 352.9-850 100 kw
5-45 Budnica. Jutranji pozdrav. 5 50 četrt ure telovadbe. 6 05 Koračnice. 6.15 «. 6 30 Narodna in lahka glasba. 6-55 Koledar. 7 O- IH lahke glasbe. 11-30 Predavanje. 11.45 Opoldanski 4. 12.15 «. 12.35 Pisan 4. 13.20 4 lahke in plesne gl. 17.30 Družinska ura. 18 Lahka in plesna glasba. 18-45 Predavanje. 19 Simfonična glasba. 19-30 «. 19-50 Lahka glasba. 20 Slavni pevci. 20-30 Koncert komorne gl. 21 Pevski 4. 21-30 Lahka in plesna glasba. 21-45 «. 22-05 Plesna glasba.
BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw
12-10 O- 12-40 •- 13-30 Salonski orkester. 14-30 •- 16.10 Mladinska ura. 17 • v slovaščini. 17.15 Pevski 4. 18.15 Predavanje. 18.45 Violinski koncert. 19.15 «. 19.25 Orkestralni koncert! 20-20 Predavanje in 4. 21-10 Pevski 4. 21-40 «. 22-10 Plošče. 23 • v nemščini, italijanščini, angleščini, francoščini in esperanto. 23.20 Ciganski orkester.
BUDIMPEŠTA D. 834.5-360 20 kw
17.45 Ukrajinska oddaja. 19.30 Predavanje. 20 «. 20.35 Plesna glasba (O)-21-15 Predavanje.
HoRBl' 265-1131 100 kw
12.05 O- 12-30 «. 13 Lahka glasba. 14 Ženska ura. 14.15 Kabaret. 14.40 šolska oddaja. 17.05 Otroška ura. 17.30 Branje. 18 O- 19 •■ 19-30 Predavanje. 20 G. Bi-zet: Carmen (I,:.dej.). 2050 Reportaža. 21-25 Kitarski ž. 21-45 Predavanje. 22 «. 22.15 4 lahke glasbe. 22.45 «.
ITALIJANSKE POSTAJE
Skupni spored:
7.30 «. 8 čas. Plošče. 8.15 Poročila. 16-40 Mladinska ura. 17 čas. «. 17.15 Vojaška oddaja. 19 «. 19 30 Predavanje. 19-40 O- 20 čas, «.
Spored I.:
12 Borza. 12-25 Klavirski koncert. 13 čas. «. 13 15 Simfonični koncert. 14 «. 14-15 Koncert orkestra Gallino. 14 45 •■ 15 Borza. 20-30 »Zlati osel«, zvočna igra v S dej. (Cataldo). 22 Simfonični koncert. 23 «• 23-15 Orkestralni koncert.
Spored II.:
12 Prizor. 12-30 Orkestralni koncert.
13	•- čas. 13.15 Orkestralni 4. Vmes ob:
14	•. 14.45 «. 15 Pisana glasba. 15.40 Operna glasba (O). 2030 Lahka glasba ork. Gallino. 21.30 Koncert pihal. 22 Zbq-rovski 4. 2230 Pisana,glasba. 23 •.
KOPENHAGEN 255.1-1176 10 kw
7 Telovadba. 8-30 Prenos jutranjega bogoslužja. 12 Pisan koncert. 12.30 •• 14.20 Ciganska godba, 14.30 4 RO. 15.20 Klavirski koncert. 16.30 Predavanje. 17 Predavanje. 17.40 •. 17 50 Pevski 4. 18.15 Predavanje. 19 •. 19.50 Beethovnov koncert. 21 21.25 O 21-30 Pisan koncert. RO. 22.20 Koncert komorne gl.
RADIO AGEN 235-1276 12 kw 7.15 Valčki. 8-30 Orkestralni 4. 845 Lahka glasba. 12.45 Zvočna slika. 13.45 Salonski orkester. 16-30 Lahka glasba. 17 Domača glasba. 17.30 4 opernega orkestra. 18 | klasične glasbe. 18.45 Operetna glasba. 19.15 Zvočna igra.
SOTTENS
443.1-677 100 kw
6.55 O- •• O- U Skupna oddaja vseh švicarskih postaj. 12.30 Pisan 1245 •■ 12.55 Pisan reproduciran 4. 17 Prenos 4-
18	Mladinska ura. 18.30 Predavanje. 18.40 O- 18-55 Pevski 4. 19 Predavanje. 19.10 Klavirski 4. 19.35 Lahka glasba. 19.50 •. 20 Odmeyi iz raznih krajev. 20.30 Zvočna igra. 22 Plesna glasba (Q). 22.20 •.
TOULOUSE 386.6-776 120 kw
7.15 O- 8 45 Salonski orkester. 12 Lahka glasba. 12.45 Operetni odlomki. 13-45 Variete. 16-30 Salonska glasba. 17.45 Baletna glasba. 18-15 Zvočna igra. 19.15 Gounod-jev festival. 20-15 Valčki,
VATIKAN	(kratkovalovna)
14-30 Predavanje v španščini (oddaja za Filipine, 18-84 m). 14.45 Predavanje v angleščini (oddaja za Filipine, 19.84 m). 16 Predavanje v angleščini (oddaja za Indijo, 19.84 m). 16 Predavanje v angleščini. 20-30 Predavanje v nemščini. 21 Predavanje v portugalščini. (Vse oddaje za Evropo na valu 48.47). 14-30 • v angleščini za Indijo (19.84 m). 20 • v angleščini za Evropo (48.47 »K'' 20 30 • v nemščini za Evropo (48.47 m). 12 = srednjeevropski čas —,11 zahodnoevropski čas (Greenwičh) — 6 ameriški čas (New York).
19	84 m - 15-120 kc; 25-55 m - 11,740, kc 31.06 m - 9-660 kc; 48-47 m - 6-190 kc
Sreda >11. septembra
LJUBLJANA 569-527 5.6 kw 7.00: Jutranji pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45.
12.00: Uverture (plošče). Smetana: Tajnost. Bizet: L/Arlesienne. Rossini: Seviljski brivec. 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi.
13.02: Melodije raznih dežel, poje gdč. Carmen Antič, pri klavirju g. prof. M« Lipovšek. 14.00: Poročila.,
18.30: Mladinska ura: Malo telesne .vzgoje.(g. M. Zor).	;;-;,? .
18.45: Fjodor Šaljapin poje (plošče): Schumann: Dva grenadirja. Glin-, ka: Polnočna revija. Flegier: Rog.
Glinka: Dvom. . 19.00: Napovedi, poročila. 19.20; Nacionalna ura. 19.40: Objave.
20.10; Razvoj fotografije (g. Oskar Rocjančič).
20.30: Samospevi ge. Pavle Lovšetove, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek: Durante: Plesna. Vilhar: Mrtva lju-bav. Zaje: Utjeha. Wood: Vso božjo noč. Novak: Moja'duša te je polna. Krek: Pod nebom neskončnim. Krek: V samotah. Gliere: V čolnu. . Beliiiii: Spev iz op. Norma. Tho-mas: Poloneza iz op. Mignon. 21.15: Koncert tambUraškega orkestra: Muhvič: Zletna koračn. Stolz: Zvezde miru, valček. Stolz-Haus-riiann: Požigaičeva hči, uvertura. Siede: Sefira, intermezzo. Hen-nigg: Dolcceta, angl. valček. Miranov: Pomlad prihaja, polka. Vodopivec: Suita. Adamič: Volga, Volga, valček po ruskih motivih. Stolz: Viktorija, koračnica. 22 00: Napovedi, poročila.
22.15: Za kratek čas (plošče); Men vseeno je (Udovičeva & Laušetova) Zidana marela. Dersen: Prava srca, valček. Košat: »Vrbsko jezero«. Bučar: Pesem o vinu, kuplet. Ch. Kunz; Straussovi valčki (klavir). Pijmo ga pijmo (Banovec in Kmečki trio). Munsonius: Moj ritem, fox. Moderni naslovi (M. Reš). Waldteufel: Drsalci, valček. Pier-ne: Koračnica svinčenih vojakov. Borganov: Ciganske zgodbe (harmonike z ork.). Brodsky: Kjer bori zelenijo. Erichsen: Nocoj gremo na. ples. Metra: Španjolski valček.
Konec ob 23. uri. BEOGRAD 437.3-686 20 kw
6 Budnica. Telovadba. 6.36 Narodni izreki. 6.45 •• 6-55 Nadalj. 4. 7.25 Zdravstveni nasveti. 11.50 • o vodostanju. 12 Zvonjenje, nato O- 12.40 Narodne pe-
smi. 13.10 Plesna glasba (O1)- 13-30 Napovedi. • . 13-50 O- 14-20 Narodni RO. 14.40 14.50 O- 17-05 Predavanje, nato O- 18-20 Predavanje. 18.35 Klavirski 4. 19.10 19-25 Nacionalna ura. 19-40 O-19.50 Uvod v prenos. 20 Prenos opere iz Narodnega gledališča v Beogradu. 21-40
•	. 22-40 Napovedi. •-
BEOGRAD D.
6.45 Cas. •. 7 Jutranji koncert. 7.45 časopisni pregled. 9.30 Bogoslužje. 13.30 Radiodnevnik. 13-50 • v francoščini. 14 Popoldanski 4 (R. Beograd). 14-40 •-YUB 19 Jugoslovan, glasba. 19-10 čas.
•	. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 • v slovenščini. 19.50 Albanska ura. 20.05 Grška ura. 20.20 Turška ura. 20.35 Rumun-ska ura. 20.50 Madžarska ura. 21-05 Nemška ura. 21.20 Glasbeni pregled. Predava g. Mihajlo Vukdragovič 21-40 Poročila. 21.55 Francoska ura. 22.10 Italijanska ura. 22.25 Angleška ura. 22-40
•	. Čas. YUF 1.55 Oddaja za Južno Ameriko. YUG 3 Oddaja za Severno Ameriko.
ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw
6.30 •• Napovedi. O- 12 Zvonjenje. O-12.30 Napov. •. 12.45 časop. •. 13 05 I (O)- 13-55 časop. in tržna •. 16.50 •-17-15 4 RO. 1815 Katedralis: Iz zgodovine Zagreba. 18.30 Književna ura. 19.05
•	. 19.20 Nacionalna ura. 19-40 •. 20 Tamburaški 20 30 Iz hrvaške književnosti. 21 4 RO in Lee Vomačka. 22 Napovedi. Objave. Plesna glasba.
BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw
6-30 do 8 Jutranja oddaja. 11.05 O-12.05 Slovaške zabavne pesmi. 12.30 •. 12.50 Predavanje. 13 4 vojaške godbe. 16
•	. 16.15 Jazz. 16.35 Mladinska oddaja. 17 Predavanje. 17.20 Narodne pesmi. 17.50 • v madž. 18 Nemška oddaja. 18.45
•	v nemščini. 19 Napovedi. •. 19 30Predavanje. 19-40 O- 20 30 4 RO. 21.20 Predavanje. 21.40 Slovaške pesmi. 22 •• 22.15 Narodna glasba. 23 • v nemščini in francoščini.
BRNO 922-325.4 32 kw 6.10 do 8 Praga. 9-15 Praga. 10-45 Ženska ura. 11 Praga. 11.55 Kmetijska ura. 12.10 Praga. 17 Violinski koncert. 1715 Praga. 17-30 O- 17-40 Predavanje. 18 Praga. 18.30 Nemška oddaja. 19 Praga. 19.25 Pisan f 19.55 Zvočna slika. 2010 O- 20.15 Nemška oddaja. 20.40 V. Neff: »Izkušnjavec« - zvočna igra. 21-35 A. Gla-zunov: Orientalska rapsodija, op. 25. 22 Nemška oddaja. 22-35 Praga. 24 Nemška oddaja.
PRAGA 470,2-852.5 120 kw 6.10 Budnica. Telovadba. 6 30 4. 6-45
•	. 7 Koledar. 7-05 Koncert. 9.15 Plošče. 10 •- 10.10 šolska oddaja. 10-45 ženska ura. 11 O- 12-15 •- 12-30 Salonski orkester. 13-40 Enrico Caruso (Q). 14 Prenos. 15 S. Rahmaninov: Variacije na Pa-ganinijevo temo. 15-20 Predavanje. 15-50
•	. 16 Salonski orkester. 16-55 Kmetijska oddaja. 17-10 Predavanje. 17-25 Novi
skladatelji. 18 Iz književnega sveta. 18:35 O- 19 Napovedi. •. 19-15 Predavanje. 19.25 Brno. 20.10 Plesna glasba. 2O-40 V. Neff: »Izkušnjavec« - zvočna igra. 21.30 A. Glaznnov: Orientalska rapsodija, op. 29. 22 22 30 O- 23 Koncert češke glasbe.
SOFIJA 352.9-850 100 kw
5.45 Budnica. Jutranji pozdrav. 5 50 četrt ure telovadbe. 6-05 Koračnice. 6-15
•	. 6-30 Narodna in lahka glasba. 6.55 Koledar. 7 O- U $ lahke £lasbe- H 30 Predavanje. 11.45 Opoldanski 12.15 •■ 12 35 Pisan 13-20 4 lahke in plesne gl. 17.30 Otroška ura. 18.30 Lahka glasba. 18 45 Predavanje. 19 Klavirski 4. 19-30
•	. 19.50 Donizetti: »Lucia de Lamermo-ore«. 21-45 •- 22-05 Narodna glasba. •
BUDIMPEŠTA 550.5-545 120'kvv 12.10 Balalajke. 12-40 •. 13.30 Ciganski orkester. 14.30 •- 16-10 ženska ura. 16.45 •- 17.15 Klavirski i 17.45 Reportaža. 1815 Salonski orkester. 19:15 •■
19-25	Rossini: »Seviljski brivec« (Q)-20.25 Mednarodna vprašanja. 21-40 •■ 22-10 Plesna glasba. 23 • v nemščini, italijanščini, angleščini, francoščini in espe-ranto. 23-20 Ciganska godba.
BUDIMPEŠTA O. 834.5-360 20 kvv
19.30 Predavanje. 20 •. 20.25 Plesna glasba (O)- 20-40 Predavanje. 21-40 Ciganski orkester.
HoRBY 265-1131 100 kw 12.05 Lahka glasba. 12.30 •. 13 Recitacije 13.30 Stara plesna glasba. 14 Predavanje. 14.20 Solistični 4. 14.45 ženska -ura. 17.05 Reportaža. 17.20 O- 18 15 Spored za mornarje. 18.45 Vojaška oddaja. 19 •. 19-15 Predavanje. 1930 Pesmi in harmonika. 19.50 Predavanje. 20.20 Opera. 21-30 Predavanje. 22 •- 22-15 Plesna glasba. 22.45 •-
ITALIJANSKE POSTAJE
Skupni spored:
7.30 8 čas. Plošče. 8-15 Poročila. 16-40 Otroška ura. 17 čas. •. 17.15 Vojaška oddaja. 19 •. 19-30 Pisana glasba. 19.45 Nautične vesti. 20 čas. •.
Spored I.:
12 Borza. 12.25 Delavska ura. 13 čas. • . 13.15 Orkester Zeme. 14 •- 14-15 Simfonični koncert. 1445 •• 15 Borza.
20-30	Mascagni: »Izabo«, lirična drama (dir. sklad.). 23 •■ 23-15 Lahka glasba.
Spored II.:
12 O- 12-20 Lahka glasba. 13 čas. 13.15 Koncert pihal. 14 14-15 Predavanje o pohodu na Reko. 14.25 Zborovski #. 14.45 •- 15 Koncert orkestra Gallino. 15.40 Zabavni trio. 20-30 O- 21 Prizori z glasbo. 21.45 Koncert orkestra. 22 30 Pisana glasba. 23 •-
KOPENHAGEN 255.1-1176 10 kw
7 Telovadba. 8.30 Prenos jutranjega bogoslužja. 12 Pisan koncert. 12-30 •■ 14 Branje. 14.20 O- 14-30 4• 15-20 Operne arije. 16-30 Predavanje. 17 Predavanje 17-40 •. 17-50 O- 18-30 Predavanje,
19 •19.20 Predavanje. 19.50 Simfonični koncert BO. (Čajkovski: IV. simfonija v f-molu). 20.35 Branje. 21*. 21-25 O-21.30 Predavanje. 22-15 Plesna glasba.
RADIO AGEN 235-1276 12 kw
7-15 Pisan 7-50 Simfonični orkester. 8.15 Salonska glasba. 12 Lahka glasba. 12.45 Variete. 13.30 Q. 16 30 Klasična gl, 18 Operetna glasba. 18 30 Otroška ura. 19-30 Operetna glasba. 19.25 Pisan 4. 20.15 Simfonični orkester.
SOTTENS 443.1-577 100 kw 6.55 O- •■ O- Skupna oddaja vseh švicarskih postaj. 12.30 Pisan 12.45 12.55 Pisan reproduciran 4- 17 Prenos 4-18 Otroška ura. 19.15 Pisan drobiž. 19 50 • . 20 Prenos 4 iz Ženeve. 20.30 Enodejan-ka. 21 Koncert sodobne švicarske glasbe. 21-45 Plesna glasba. 22 20
TOULOUSE 386.6-776 120 kw 7.15 Volčki. 7-45 Simfonični 8-30 Pevski koncert. 12.15 Zvočna slika. 13 O-13.45 Orkestralni koncert. 16-30 Varietč. 17-15 Kino-orgle. 17.45 Simfonični orkester. 18 Salonska glasba, 18 30 Pisan 20.15 Varietč.
VATIKAN	(kratkovalovna)
20 Predavanje v francoščini (oddaja za Evropo, 48.47 m). 20.30 Predavanje v francoščini (oddaja za Afriko, 19-84 m). 21 Predavanje v španščini (Oddaja za Evropo, 48-47 m). 20 • v francoščini za Evropo (48.47 m). 20.30 • v francoščini za Afriko (19.84 m). 12'= srednjeevropski čas = 11 zahodnoevropski čas (Greenwich) = 6 ameriški "čas (New York). 19 84 m - 15-120 kc; 25-55 m - 11.740 kc 3106 m - 9 660 kc; 48 47 m - 6190 kc
v
@eMtk 12. septembra
LJUBLJANA 569-527 5.6 kw
7.00: Jutranji pozdrav.
7.05: Napovedi, poročila.
7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45.
12.00: Napevi iz operet (plošče): Lehar : Dve pesmi iz optp. Vesela vdova. Benatzky: Pri belem konjičku, venček. Offenbach: Lepa Helena, venček. Kalman: Bajaldera, venček. Guitry: Dve pesmi iz opte. Flore-stan. Kalman: Holandska ženica, venček. Jara Beneš: Dve pesmi iz opte. Pod to goro zeleno.
12.30: Poročila, objave.
13.00: Napovedi.
13.02: Opoldanski koncert Radijskega orkestra: Auber: Zidar, uvertura. Joh. Strauss: Na lepi modri Donavi, valček. Vilhar-Schonherr: Jamska Ivanka, spevoigra arr. Urbach: Iz Flotowih skladb, fantazija. Sedla-ček: Venček srbskih narodnih pesmi. Siede: Kočljiva točka, groteska.
14.00: Poročila.
19.00: Napovedi, poročila.
19.20: Nacionalna ura.
19.40: Objave.
20.00: Deset minut zabave.
20.10: O namenih Rdečega križa (g. dr. Oto Fettich).
20.30: Kvintet kamniških fantov:
Prelovec: Hišica Dri cest stoji. Prelovec: Jaz bi rad rdečih rož. Prelovec: Sedem si roz. Schwab: Dekle zakaj s'tak žalostno. Pregel: Nageljni rdeči. Pregel: Nocoj pa oh nocoj. Vremšak: Ti si urce zamudila. Venturini: Zvezde žarijo. Švi-karšie: Sentr pojd, narodna: Sonce je tak nizko sjalo. Mirk: Katrica.
21.15: Reproduciran koncert simfonične glasbe: Chopin: Koncert za klavir in simf. ork. v e-molu, op.
11: Allegro maestoso Larghetto ro-manze. Rondo vivace — Romanze. (Berlin. Simf. orkester klavir: A. Brailovsky). Beethoven: Simfonija št. 9 (koralna) v d-molu: Allegro ma non troppo. Molto vivace, Adagio molto. Presto. London, simf. orkester, solisti in zbor)
22.00: Napovedi, poročila.
22.15: V oddih igra Radijski orkester:
Pregelj: Pozdrav Rogaški Slatini, koračnica. Šantel: Valse lento. El-gar; Ljubavni pozdrav, arr. Urbach: Iz Bellinijevih oper, fantazija. Lipovšek: Večer. Listz: Ljubav-ne sanje. Kalman: Čarobne oči, pesem iz opte. Cirkuška princesa.
Konec ob 23. uri. BEOGRAD 437.3-686 20 kw
6 Budnica. Telovadba. $,. 6.36 Narodni izreki. 6-45 •- 6-55 Nadalj. &. 7.25 Zdravstveni nasveti. 10 Prenos s slave artilerijskega polka in pionirske čete Kraljeve garde. 11.50 • o vodostanju. 12 Zvonjenje, nato 4 narodnih pesmi. 12-40 Zabavni 4 (O)- 13-30 Napovedi. Objave. 13 50 Zabavni koncert RO. 14 40 14 50 Plesna glasba (O)- 17-05 Otroška ura. 17.50 Pisan 4. 18.20 Predavanje. 18.35 Nadaljevanje 4. 18-50 O- 19 10 •. 19-25 Nacionalna ura. 19-40 Tamburaški RO. 20 Zabavna ura. 21 Ruske romance. 21.30 Balalajke (Q)- 21.40 •. 22 Sonate. 22-30 O- 22.40 22-50 Plesna glasba (Q)-
BEOGRAD n.
6-45 čas. •. 7 Jutranji koncert. 7.45 časopisni pregled. 9 30 Bogoslužje. 13.30 Radiodnevnik. 13-50 • v francoščini. 14 Popoldanski 4 (R. Beograd1). 14.40 YUB 19 Jugoslovan, glasba. 1910 čas. • - 19-20 Nacionalna Ura. 19-40 • v slovenščini. 19-50 Albanska ura. 20-05 Grška ura. 20-20 Turška ura. 20-35 Rumun-ska ura. 20-50 Madžarska ura. 21-05 Nemška ura. 21.20 Zakonodaja za mladoletne v Jugoslaviji. Govori g. dr. Me-
tod Dolenc. 21.40 •. 21.55 Franc, ura. 22.10 Ital. ura. 22.25 Angleška ura. 22 40
•	. Čas. YUF 1.55 Oddaja za Južno Ameriko. YUG 3 Oddaja za Severno Ameriko.
ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw
6 30 •• Napovedi. O- 12 Zvonjenje. Q. 12.30 Napov. •. 12.45 časop. •. 13,05 4 (O). 13-55 časop. in tržna •. 16 50 17.15 4. 17.45 Zabavna oddaja. 19-05 *. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 •. 20 Q po željah. 20-30 Zvočna igra. 21 Orkestralni in solistični 22 •. Napovedi. Objave. Plesna glasba.
BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw
6.30 do 8 Jutranja oddaja. 11.05 ženska ura. 11.30 #. 12-05 Schumannov 4. 12-30 •. 12.50 Predavanje. 13 4. 16 •. 16.15 Koračnice. 16.30 Vojaška oddaja. 17 4• 17-35 Vzgojno predavanje. 17-50 • v madžarščini. 18 Nemška oddaja. 18-45
•	v nemščini. 19 Napovedi. •, 19.30 Zanimivosti. 19.40 Jazz. 20 Branje. 20-15 Pesmi za ženski glas, violo in klavir. 20-40 Predavanje. 21 4. 22 •. 22-15 Jazz. 23 • v nemščini in franc.
BRNO 922-325.4 32 kw
6.10 do 8 Praga. 9-15 Praga. 12-40 4 RO. 13.30 Gospodarska ura. 13 40 Praga. 17 E. Wolf Schmidt: Ljudska igra in njen pomen za obnovo Nemčije. Predavanje. 17-15 Praga. 17-45 Q. 18 Praga, 18-30 Nemška oddaja. 19 Praga. 19.45 P. I. Čajkovski: Labodje jezero - balet. 20.35 Praga. 22 Nemška oddaja. 22 35 O- 23 Nemška oddaja.
PRAGA 470,2-852.5 120 kw
6.10 Budnica. Telovadba. 6 30 4. 6.45
•	. 7 Koledar. 7.05 Koncert. 9.15 Plošče. 10 •. 10.10 M. Ostrava. 1035 šolska oddaja. 11 ženska ura. 11.15 Pisan 4- 12.15
•	. 12.30 Brno. 13.40 Q, 14 Prenos. 15
O- 15-20 Predavanje. 15-35 O- 15-50 •-
16 Zabavni koncert. 17 Straha: češki motivi v madžarski književnosti. 17 25 Pisan pevski 4- 17 45 Reportaža. 18 Predavanje. 18.20 O- 18-30 Delavska ura. 19
•	. 19.25 Mladinski zbor. 19 45 Brno. 21 Koncert L. v. Beethovnovih skladb. 22
•	- O- 23 Koncert češke glasbe.
SOFIJA 352.9-850 100 kw
5.45 Budnica. Jutranji pozdrav. 5 50 četrt ure telovadbe. 6 05 Koračnice. 6.15
•	- 6-30 Narodna in lahka glasba. 6-55 Koledar. 7 O- H # lahke glasbe. 11.30 Predavanje. 11.45 Opoldanski 4. 12-15 •-12-35 Pisan 4. 13.20 4 lahke in plesne gl. 17.30 4 lahke in plesne glasbe. 18-45 Predavanje. 19 Narodna glasba. 19.30 •. 19-50 4 lahke glasbe. 20 Bachov koncert. 21 Pevski 4• 21-30 Lahka in plesna glasba. 21.45 •- 22-05 Plesna glasba.
BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw
12-10 O- 12-40 •. 13-30 Plesna glasba. 14 30 •- 16-15 Ukrajinska oddaja. 17 • v slovaščini. 17-15 Vojaška godba. 18-10 Predavanje. 18-25 Ciganska godba. 19-15 •- 19-25 Reportaža. 19-50 Salonski orkester. 20-50 Vprašanje Transilvanije. 21-20 4 na flavti. 21-40 Poročila. 22-10 Ciganski orkester. 23 • v nemščini, itali-
janščini, angleščini, francoščini in espe-
ranto. 23-25 O-
BUDIMPEŠTA H. 834.5-360 20 kw '.. 16.15 C- 20 • . 20 25 Predavanje. 21 O' 21 '30. Predavanje.	_ ' (
Ift)RBY 265-1131' 100 kw
"lio5 | lahke glasbe. 12.30 •. 13 05 Lahka glasba, 14 Brsnje. 14-30 Saksofon. 1445 Reportaža. 17 05 Prenos. 17.30 Otroška ura. 18 Mladinska oddaja. 18-40 Predavanje. 19 •. 19.30 Zanimivosti. 20 Solistični 4. 20.25 Reportaža. 21 $.22 •. 2?-15 0- 22,-45 • - - , ■ , ,
ITALIJANSKE POSTAJE
Skupni spored: ^-30 •,. 8.Cas. Plošče. 8.15 Poročila. 16 Otroška ura. 17 Čas. • 17.15 Vojaška oddaja. 19 *. 19.30 ženska ura. 19-45 Pisana glasba. 20 čas. •.
Sporedi.: 12 Borza. 12.25 4 pihal. 13-15 Prenos lahke glasbe iz' Nenačije. 14 •. 14.15 4 orkestra Angelini. 14-45 •- 15 oBrza. 20 30 Pisan program. 21 Simfonični kon-<,(jdlr. Mo. Paradi). 2210 Violinski IV Vmes •. 2215 Komorna glasba. 23 • .,^3-15 Orkestralni koncert.
Spored H.;	. .
12 O- 12-15 Lahka glasba. 13 čas. •. 13-15 Operna glasba! Vmes ob 14 •- 15 Pisana glasba. 20 30 Ork. Angelini. 21-3C Prizor: 22 Orkestralni koncert. 22-45 Pisana glasba. 23 •-
KOPENHAGEN 255.1-1176 10 kw
7 Telovadba. 8.30 Prepos jutranjega bogoslužja. 12 Pisan koncert. 12-30 •■ 14 Predavanje. 14-20 14-50 Violinski 4. 15-10 Pisan koncert. 16-30 Predavanje.
17.40 •. 17.50 O- 18-15 Predavanje. 19 • . 19 20 Zborov 4. 19.30 Predavanje. 19-50 Koncert cerkvene glasbe. 20-10 Reportaža. 21 •. O- 21.30 Zvočna igra. 22 Pevski koncert. 22 20 4 RO.
RADIO AGEN 235-1276 12 kw 7.15 Salonski orkester. 8.15 Domača gl. 8.45 Simfonični orkester. 12 Lahka glasba. 12.45 Zv. igra. 13.15 Solistični 13-30 O- 16-30 Variete. 17.30 Domača glasba. 18 O 19-15 Zvačna igra. 19.45 Simfonični orkester. 20.15 Lahka glasba.
SOTTENŠ 440.1-677 100 kw
6.55 O- O- 11 Skupna, oddaja vseh švicarskih postaj- 12-30 Pisan 12.45 •. 12.55 Pisan reproduciran &. 17 Prenos 4-18 Predavanje. 1810 Q- 18-20 Za dame. 18.55 Pisan koncert. 19.15 Predavanje v francoščini. 19.20 Zabavna glasba. 19 40 O- 19-50 •- 20 Odmevi iz raznih krajev. 20.30 Pevski 21.25 Predavanje. 21.45 Portugalske pesmi. 22.05 O- 22.20
TOULOUSE 386.6-776 120 kw 7.15 O- 7-45 Valčki. -8.30 Operni orkester. 12 Uvertura. 12 45 O- 13 Variete. 13.45 Potpuri. 16.30 Lahka glasba. 17.30 Baletna glasba. 18,45 Simfonični orkester. 20.15 Iz Waldteuflovih del.
VATIKAN	(kratkovalovna)
20 Predavanje v poljščini. 20-30 Predavanje v ukrajinščini. (Obe oddaji za Evropo na valu 48-47 m). 12 = srednjeevropski čas = 11 zahodnoevropski čas (Greenwich) = 6 ameriški čas (New York).
19.84 m - 15120 kc; 25 55 m - 11.740 kc 31.06 m - 9.660 kc; 48-47 m - 6190 kc
fpetek 13. &epleml%ia
LJUBLJANA 569-527 . 5.6 kw
7.00: Jutranji pozdrav.
7.05: Napovedi, poročila.
7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45,
12.00; Pesmi naše domovine (plošče): Schwab: Oj dekle kaj s'tak žalostno. Schwab: Vinska (Slov. vok kvintet). Muhvič; Angamilo. Sat-tner; Pogled v nedolžno oko (voj. godba). Sidji mi draga. Telal viče, (Pajo Grba). Slovenske pesmi (Iv. -Zajec). Vilhar: O ti dušo (Marija Zaludova). Vilhar: Veni cviete (Marija Zaludova).; Zaje: Večerna pesem (Pero Pierotič).
12.30: Poročila, objave.
13.00: Napovedi.
14.00; Poročila.
14.1(1: Tedenski pregled Tujskopro-metn^ zveze.
19.00: Napovedi, poročila.
19.20: Nacionalna ura.
19.40: Objave. ~
20.00; Za planince.
20.10: Ženska ura: Dobičkanosnost
mleka v gospodinjstvu in gospodarstvu (ga. Ferjan Marija).
20.30; Pevski in orkestralni koncert. Sodelujejo: gdč. Poldka Zupanova, ga. Lida Kalinova, g. prof. M. Lipovšek (spremljavain Raldijski orkester: Boieldieu: Uvertura k op. Bela dama. Rubinstein: Angelj. Ptička v gozdu pevala. Narodna. Wagner: Waltherjeva pesem iz op. Kozloviški župan. Rubinstein; Večer. Pesem ptičic. Minulo je. Čajkovski : Suita iz baleta Casse noiset-te: I. Uverture miniature. Rubinstein: Večer ob morju. Pesmica. Čajkovski: Suita iz baleta »Casse noisette«. II. Karakteristični plesi: Koračnica — Ples čarovnice — Ruski ples trepak — Arabski ples — Kitajski ples — Ples škrateljčkov — III. Cvetlični valček.
22.00; Napovedi, poročila.
22.15 Filadelfijski simf. orkester (plošče): Rimski Korzakov •— Šehere--zada, simf, pesnitev. Weber: Poziv na ples, valček. Bach: Tokata in fuga. Ipolitov-Ivanov: Koračnica kavkaškega poglavarja. Glazunov: Orientalski ples.
Konec ob 23. uri.
BEOGRAD 437.3-686 20 kw
6 Budnica. Telovadba. 4. 6-36 Narodni izreki. 6-45 •- 6-55 Nadelj. 4. 7.25 Zdravstveni nasveti. 11.50 • o vodostanju. 12 Zvonjenje, nato 4 salonske glasbe (Q). 12.40 Narodne pesmi. 1810 J. S. Bach: Sonata v h- molu. 13 50 Violinski ž. 14 20 O- 14 40 •• 14.50 O- 17-50 Predavanje. 17-25 Harmonika. 17.35 Ciganski orkester. 18 Plesna glasba (Q). 18-20 Predavanje. 18-30 O- 19-10 •- 19-25 Nacionalna ura. 19.40 Pesmi naših muslimanov. 20 Predavanje. 20 20 Simfonični koncert RO. 21.20 Koncert Radijskega komornega zbora. 21.40 Napovedi. •. 22 O- 22.40
•	. 22.50 O-
BEOGRAD n.
6.45 čas. •- 7 Jutranji koncert. 7-45 Časopisni pregled. 9 30 Bogoslužje. 13-30 Radiodnevnik. 13-50 • v francoščini. 14 Popoldanski 4 (R. Beograd). 14.40 •• YUB 19 Jugoslovan, glasba. 19.10 čas.
•	. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 • v slovenščini, 19.50 Albanska ura. 20 05 Grška ura. 20-20 Turška ura. 20.35 Rumun-ska ura. 20.50 Madžarska ura. 21.05 Nemška ura. 21.20 Gospodarski pregled. 21.40 21 55 Francoska ura. 2210 Italijanska ura. 22.25 Angleška ura. 22.40
•	. Čas. YUF 1.55 Oddaja za Južno Ameriko. YUG 3 Oddaja za Severno Ameriko.
ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw
6 30 Napovedi. O- 12 Zvonjenje. O-12.30 Napov. •- 12.45 časop. •. 13-05 4 (O)- 13-55 časop. in tržna •. 16 50 •■ 17.15 Bosanske pesmi. 17.45 Šlagerji in chansons. 18 50 športna •. 19.05 •. 19-20 Nacionalna ura. 19.40 •. 20 4■ 20.30 Iz hrvaške književnosti. 21 Vokalni 4 M-Majcen. 21.30 Cimbale. 22 •. Napovedi Objave. Plesna glasba.
BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw
6.30 do 8 Jutranja oddaja. 11.05 Šolska oddaja. 12 05 A. Kuba: Stare srbske pesmi. 12.30 •. 12 50 Predavanje. 13 O-16 •• 16 15 Pisan 4. 17 Madžarska oddaja. 17.50 • v madžarščini. 18 Nemška oddaja. 18 45 • v nemščini. 19 Napovedi. • . 19.30 Zanimivosti. 19 40 Napevi. 20 Prizori. 2015 4• 22 22.15 Ruska komorna glasba. 23 • v nemščini in franc.
BRNO 922-325.4 32 kw
6.10 do 8 Praga. 9.15 Praga. 10.45 ženska ura. 11 Salonski kvartet. 11.55 Praga. 17 Predavanje. 1715 Književni pregled. 17.30 Pevski 4. 17.45 Delavska ura.
18	Praga. 18-30 Nemška oadaja. 19 Praga. 19 25 Pisan koncert RO. 19 55 Praga. 20.15 Nemška oddaja. 20-45 Pisan spored. 22 Nemška oddaja. 22 35 Praga. 24 Nemška oddaja.
PRAGA 470,2-852.5 120 kvv 6.10 Budnica. Telovadba. 6 30 4. 6 45
•	. 7 Koledar. 7.05 Koncert. 9.15 Plošče. 10 10-10 šolska ura. 10 35 O- l°-45 ženska ura. 11 Brno. 12.15 •. 12.30 4 lahke glasbe. 13.40 O- 14 Prenos. 15 O-15.20 Predavanje. 15-35 Q- 15-50 16 O- 17 Predavanje. 17.10 O. 17.15 Predavanje. 17 30 J. Suk: Kvartet, op. JI. 18 Predavanje. 18.25 O- 18-30 Delavska ura.
19	Napovedi. •. 19.25 Brno. 2010 Pisan spored. 20-50 4 Fischer: »Florentinski
lisjak« - zvočna igra. 22 špont. 0. 23 Simfonični koncert nemške glasbe (L. v.
Beethoven, R. Strauss).
SOFIJA 352.9-850 100 kw
5-45 Budnica.. jutranji pozdrav. 5 50 Četrt ure telovadbe. 6.05 Koračnice. 6-15 • . 6-30 Narodna in lahka glasba. 6-55 Koledar. 7 O- 11 4 lahke glasbe. 11.30 Predavanje. 11.45 Opoldanski 12.15 •• 12.35 Pisan 4. 13.20 4 lahke in plesne gl. 17.30 Družinska ura. 18 Lahka in plesna glasba. 18.45 Predavanje. 19 Klavirski 19 30 ». 19 50 B. Smetana: »Prodana nevesta«. 21.45 22 Plesna glasba.
BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw 12.10 Ciganski orkester. 12-40 •. 13.30 Pisan 4. 14.30 •. 16.15 Predavanje. 17 ® v slovaščini. 17.15 O1- 17-45 Predavanje. 18-15 Salonski orkester. 19.15 •■ 19.25 4 na violončelu. 19 50 Športna •. 20 Zvočna igra. 21.40 ©. 22.10 Plesna gl. 23 • v nemščini, italijanščini, angleščini, francoščini in esperanto. 23-20 Ciganska godba.
BUDIMPEŠTA n. 834.5-350 20 kvv 19-15 Ciganski orkester. 20 20.25 Klavirski 4. 20-55 Predavanje.
HoRBY 265-1131 100 kw
12-05 Havajska glasba. 12.30 13 Predavanje. 13-30 Komorna glasba. 14 Razgovor. 14-20 Klavirski 14.45 Branje. 17.05 Mladinska ura. 17-30 O- 18-30 Vojaška oddaja. 19 19-30 Lahka glasba. 20 Predavanje. 20.30 Zborov 4. 21 Zvočna slika. 21.30 0. 22 •- 22-15 Orgelski koncert. 22-45 •-
ITALIJANSKE POSTAJE
Skupni spored: 7.30 8 Cas. Plošče. 8.15 Poročila. 16.40 Mladinska ura. 17 čas. •. 17-15 Vojaška oddaja. 19 •. 19.30 Predavanje. 19.40 Sopran. 4. 20 čas. •.
Spored I.: 12 Borza. 12.25 Delavska ura. 13 Čas.
•	. 13.15 Koncert orkestra Simonetti. 14.45 15 oBrza. 20.30 Simfonični vok. 4. 22 Predavanje. 22.10 Ork. Angelini. 23 2315 Ork. 4.
Spored H.: 12 Prizor. 12.20 Lahka glasba. 13 Čas.
•	. 1315 Sopran. 4. 1330 1345 Delavski 4. 14». 14.15 Gledališke prigode. 14.25 Klavirski 4. 14.45 •. 15 Lahka gl. 15.40 Operna glasba (O). 20.30 D'Am-bra: »Beneške čipke«, enodejanka. 21 Orkestralni 4. 21.50 •. 22 Ljudska gl.
KOPENHAGEN 255.1-1176 10 kw
7 Telovadba. 8.30 Prenos jutranjega bogoslužja. 12 Pisan koncert. 12.30 •■ 14 0 14.30 4 lahke glasbe. 15 Otroška ura. 16 Nadaljevanje 4. 16-30 Predavanje. 17.40 17-50 Saksofon. 18.15 Predavanje. 19 •. 19 30 Veseloigra. 21 0. 11.30 Predavanje. 22 Cimbale. 22.20 Plesna glasba.
RADIO AGEN 235-1276 12 kw
7.15 Klasična glasba. 7.45 Pisan koncert. «.15 Simfonični orkester. 8.45 Va-
riete. 12.15 0. 12 Pisan spored., 13.J0 Valčki. 16-30 Domača glasba. 17.15 Pisan koncert. 18 Operna glasba. 18.15 Lalon-ski orkester. 19.15 Radijska fantazija.
SOTTENS 443.1-677 100 kw 6-55 0- •- 0. M Skupna oddaja vseh švicarskih postaj. 12.'30 Pisan 4- 12.45 12.55 Pisan reproduciran 4- 17 Prenos 4. 18 0 18.40 Predavanje. 19 0 19.15 Pisan drobiž. 19.50 20 Fr. Lehar: »Dežela smehljaja«, opereta. 21 Zvočna igra. 21 40 4 RO. 22 05 Jazz. 22 20 •.
TOULOUSE 386.6-776 120 kw 7.15 O- 8-30 Simfonični orkester. 12 Variete. 1?45 Baletna glasba.. 13-15 Z v. slika. 13.45 Operetna glasba. 16-30 4 la-
hke glasbe. 18-30 Salonski, orkeg.ter. 19.15 Simfonični orkester. 20.15 Variete.
VATIKAN	(kratkovalovna)
1 Predavanje v francoščini' (oddaja'zi. Kanado, 25.55 m). 1.30 Predajanje v španščini (oddaja za Srednjo Ameriko, 19.84 m). 2 Predavanje v španščini (Oddaja za Južno .Ameriko, 19.84 m). 20-30 Versko predavanje v nemščini (odd. -za Evropo 48-47 m). 1 • v francoščini, za Kanado (25-55 m). 20-30 Predavanje-v nemščini za Evropo (48.47 m)., 12 = srednjeevropski čas = 11 zahodnoevropski čas (Green\ylch) — 6. ameriški čas (New York). 19,84 m - 15-120 kc; 25.55 m - 11.740 kc 31.06 m - 9.660 kc; 48-47 m - 6190 kc
Pehota 14. septembra
LJUBLJANA 569-527 5.6 kw
/.00: Jutranji pozdrav.
7.05: Napovedi, poročila.
7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45.
12.00; Vožnja neznanokam (plošče).
12.30: Poročila, objave.
13.00: Napovedi.
13.02; Vožnja neznanokam (plošče).
14.00: Poročila.
17.00 Otroška ura. (Članice Nar. gledališča).
17.50: Pregled programa.
18.00; Za delopust igra Radijski orkester: Jaki: Lahkih nog, koračnica. Gregorc: Saj si sama kriva, valček iz opte. Erika de Micheli: Rože in metuljčki, intermezzo. Smetana: Fantazija iiz op. Poljub. Lehar: Lepa kot poletna noč, tango iz opte. Guita. Joh. Strauss; Telegrami, valček.
18.40: Pogovori s poslušalci.
19.00: Napovedi, poročila.
19.20: Nacionalna ura.
19.00: Objave.
20.00: Zunanje-politični pregled (g. dr. Alojzij 1 Kuhar).
20.30: Jože Vombergar: Nesrečni Job. —-Vesele in žalostne iz življenja Jaka Smodlaka in njegovih. Osebe: Jaka Smodlaka, zasebnik,
. Bolči, njegov sin, Mica, kuharica, Miha Periha, zasebnik, Peter Ko-bentar, zasebnik, Janez Brencelj, denarnik, Dr. Mehoder Avgust, odvetnik, Janez Južina, izvršilni organ, Adica Ovca, uradnica. Zofka Ulčak, odvetn. uradnica in drugi. Izvajajo člani radijske igralske družine, vodi ing. Ivan Pengov.
22.00 ; Napovedi, poročila. ' "
22.15: Za vesel konec tedna (plošče): Žužemberška polka (Hojerjev trio). Adamič.: Zaspanček (Anton Šu-belj). Dolinar: Venček slov. narod-
nih (zbor Domovine). ..Katra, in France, valček. Ribice v potoku, valček. Thiele: Dijaška zabava. Armandola: Oddih v deveti deželi. Bernards: O čem se govori, venček koračnic. Sylva: Z glasbo rqi povej, venček.
Konec ob 23. uri. BEOGRAD 437,3-686 20 kvv
6 Budnica. Telovadba. 4. 6-36 Narodni izreki. 6.45 •. 6.55 Nadalj. 4. 7.25 Zdravstveni- nasveti. 11.50 • o vodostanju,, 12 Zvonjenje, nato $ narodnih pesmi.* 12.40 Zabavni 4 (0). 13.10 Vokalni |'!(0). 13.30 Napovedi. Objave. 13 40 Ruske r6-mance. 14.10 0. 14.40 •. 14.50 Plesna glasba (0)." 17.05 Kultura našega jezika. Predavanje. 17 35 # RO. 18 20 Zanimivosti. 18-30 0 po željah. 1910 19.25 Nacionalna ura. 19.40 0- 20 Pisan spored. 21-10 Zabavni koncert RO. 21-40 Napovedi. • . 22 4 Havajskega' kvarteta. 22.30 0 22-40 •- 22-50 Prenos iz kavarn ne. 23 Plesna glasba (0).'
BEOGRAD H.
6.45 čas. •. 7 Jutranji koncert. 7 45 časopisni pregled. 9 30 Bogoslužje. 13-30 Radiodnevnik. 13.50 • v francoščini. 14 Popoldanski 4 (R. Beograd). 14.40 , •• TUB 19 Jugoslpvan. glasba. 19.10. čas. • - 19.20 Nacionalna ura. 19.40 O v slovenščini. 19.50 Albanska ura. 20.05 Grška ura. 20.20 Turška ura. ,20-35 Rumunska ura. 20,50 Madžarska ura. 21-05 Nemška ura. 21.20 Balkanski preglfed. 21.40 21-55 Francoska ura. 2210 Italijanska ura. 22.25 Angleška ura. 22-40
k. Cas. YUF 1.55 Oddaja za Južno Ameriko. YUG 3 Oddaja za Severno Ameriko.
ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw
6 30 •. Napovedi. O- 12 Zvonjenje. Q. 12.30 Napov. •. 12.45 Časop. •. 13 05 4 (O)' 13-55 časop. in tržna •. 16 50 17.15 4 RO. 19,05 •• 19.20 Nacionalna ura. 1940 20 Bosanske pesmi. 20.15 Lahka glasba. 20.30 Koncert komorne glasbe. 21 Christi Solari poje. 22 •. Napovedi. Objave. Plesna glasba.
BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw
6-30 do 8 Jutranja oddaja. 11.30 Zabavna glasba. 12.05 O- 12-30 •. 12 50 Predavanje. 13 4 RO. 15 Mladinska oddaja. 16 •. 16.15 4 vojaške godbe. 17 Predavanje. 17-20 Lahka glasba. 17-40 Šport. 17-50 • v madžarščini. 18 Nemška oddaja. 18 45 • v nemščini. 19 Napovedi. • . 19.30 Predavanje. 19.45 Slovaške pesmi. 20.15 Predavanje. 20.30 $. 21.15 Vešeloigra. 22 •. 22.15 Ciganska godba. 23.10 Plesna glasba.
BRNO 922-325.4 32 kw
610 do 8 Praga. 9.15 Praga. 9.45 Praga. 11.55 Kmetijska ura. 12-10 Praga. 16 4 RO. 17 Praga. 17.45 Q. 18 Predavanje. 1815 4 na violončelu. 18.30 Nemška oddaja. 19 Praga. 19.40 Predavanje
0	Moravski. 20 05 Praga. 22 Nemška oddaja. 22 45 Praga. 24 Nemška oddaja.
PRAGA 470,2-852.5 120 kw
6.10 Budnica. Telovadba. 6 30 4. 6.45 •. 7 Koledar. 7.05 Koncert. 9.15 Plošče.
10	• - 1010 šolska ura. 10.45 ženska ura.
11	4 zabavne glasbe. 12.15 •. 12.30 Zborov 4. 13 O- 13-15 Zborov 4 (nadaljevanje). 13.45 Predavanje. 14 Prenos. 15 Mladinska ura. 15.50 •. 16 Brno. 17 Delavska ura. 17-15 O- 17-45 Predavanje. 18 Zabavna glasba (O). 18-20 Plesna, glasba. 19 •. 19 25 Brno. 19.40 4 vojaške godbe. 2010 Svatbeni večer. 20.55 Predavanje. 21.10 Koncert češke glasbe. 22 •• 22.30 Koncert zabavne glasbe.
SOFIJA 352.9-850 100 kw
5.45 Budnica. Jutranji pozdrav. 5 50 Četrt ure telovadbe. 6.05 Koračnice. 6.15 • . 6.30 Narodna in lahka glasba. 6 55 Koledar. 7 O- 11 4 lahke glasbe. 11.30 Predavanje. 11.45 Opoldanski 4. 12.15 12.35 Pisan 4. 13.20 4 lahke in plesne gl. 17-30 Lahka glasba. 18 Narodna glasba. 18.30 Delavska Ura. 19 Pevski 4. 21 Man-dolinski 4. 20.30 Zborov 4. 21-45 21-55 Predavanje v. francoščini. 22 05 Narodna glasba.	;
Si - • •: - * ■/.'•v r ji
BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw
12.10 Salonski orkester. 12 40 13 30 O-, 14.30 16.10 Mladinska ura. 17 • v slovaščini. 17-15 Ciganski orkester. 18.05 Spevi. 1830 Salonski orkester. 19.50 •. 19.25 Reportaža. 19.40 Zvočna igra. 20.40 Harmonika. 21 Predavanje. 21.20 Predavanje. 21.40 •. 22-10 Ciganski orkester. 23 • v nemščini, italijanščini, angleščini, francoščini in esperanto. 23.20 Ciganska godba.
1	v"; 16
BUDIMPEŠTA II. 834.5-360 20 kw
18.45 Kmetijska ura. 19.30 Klavirski 4. 20 20.25 O- 21 20 Predavanje.
HORBY 265-1131 100 kw
12.05 Lahka glasba. 12.30 15 Harmonika. 15 30 Predavanje. 16 Lahka gl. 16.50 Predavanje. 17.05 Otroška ura. 17.30 Violinski 4. 18 Zvonjenje. 18-10 O-19 •• 19-30 Zv. slika. 19-45 Stara plesna glasba. 20-15 Predavanje. 20.45 Kabaret. 21.30 Branje. 22 22.15 Plesna glasba. 22.45 Poročila.
* '	" V " ž \'h i-
ITALIJANSKE POSTAJE
Skupni spored:
7.30 •• 8 Cas. Plošče. 8.15 Poročila. 10.30 Šolska ura. 11.30 Delavska oddaja. 16.30 Reportaža iz Pesera (Pompeji). 17 Cas. •. 17-15 Vojaška oddaja. 19 •. Loterija. 19.30 Pisana glasba. 19.40 Radio program. 20 čas. •.
Spored I.:
12 čelistični 12.30 Orkestralni 4.
13	čas. •. 13-15 Nadaljevanje 4. 14 14.15 Godba na pihala. 14.45 •. 20.30 »Tobija in muha«, igra v 3 dej. 22 Simfonični koncert. 23 23.15 Lahka glasba.
Spored II.:
12 Slavni pevci (Q)- 12-30 Zabavni trio. 13 čas. •. 1315 Operna glasba.
14	•. 14.45 15 4 orkestra Simonetti. 15.40 Prizor. 20.30 Lahka glasba. 21.30 Zborovski 4. 22 Prizor. 22-30 Pisana gl. 23 Poročila.
KOPENHAGEN 255.1-1176 10 kw
7 Telovadba. 8.30 Prenos jutranjega bogoslužja. 12 Pisan koncert. 12.30 ••
14	O- 14-30 Lahka glasba. 15.20 Branje.
15	40 4. 17.40 •. 17.50 O- 18-35 Predavanje. 19 19 20 Kino-orgle. 20-10 Orkestralni koncert. 21 •- 21.25 O- 21.30 Pisan spored. 22 Kabaret. 22.30 Plesna gl.
RADIO AGEN 235-1276 12 kw
7.15 Operetni orkester. 7.45 Valčki. 8.15 Salonski orkester. 12-30 4■ 13-30 Simfonični orkester. 16.30 Lahka glasba. 17 Operna glasba. 17.45 Valčki. 18 45 Operetna glasba. 19.30 Zvočna igra. 2015 Lahka glasba.
SOtTENŠ 443.1-677 i00 kw
6 55 O- •■ O- H Skupna oddaja vseh švicarskih postaj. 12.30 Pisan 12.45 •. 12.55 Pisan reproduciran 4- 14 Komorna glasba. 14.40 O- 14 50 4 lahke glasbe. 15.10 Predavanje. 16.20 Plesna glasba. 17 Koncert lahke glasbe. 18 Zvonjenje. 18.05 Otroška ura. 18 30 Pesmi. 18.55 O- 19 Predavanje. 19.10 Verdi: Otello (0). 19.30 Predavanje. 19.40 O- 19-50 •. 20 Odmevi iz raznih krajev. 20.30 Klavirski 4. 20.50 Glasbena veseloigra. 21.20 Pevski 4. 21.45 Skeč. 22 05 O- 22.20 •.
TOULOUSE 386.6-776 120 kw 7.15 Domača glasba. 8 30 O- 12 Valčki. 12.45 Plošče. 13 Variete. 13.15 Zv. slika. 16.30 Lahka glasba. 17.30 Operetna gl. 18 Solistični 4. 18.30 Kino orgle. 18.45 4-opernega orkestra. 19.15 Zvočna igra. 19.45 Baletna glasba. 20.15 4 RO.
VATIKAN	(kratkovalovna)
21 Predavanje v španščini (oddaja za Evropo, 4847 m).
12 = srednjeevropski čas = 11 zahodnoevropski čas (Greenwich) = 6 ameriški čas (New York). 19.84 m - 15.120 kc; 25 55 m - 11.740 kc 31.06 m - 9.660 kc; 48.47 m - 6.190 kc
ITALIJANSKE POSTAJE ITALIJA: SKUPNI PROGRAM 1357 kc 221,1 m Bari n. 1303 kc 230.2 m Neapoli I. 1140 kc 263 2 m Torino I. 713 kc 420.8 m Roma I. 610 kc 491.8 m Firenze I.
ITALIJA: DNEVNI PROGRAM I. 1140 kc 263 2 m Torino I. 713 kc 420.8 m Roma I. 610 kc 491.8 m Firence I.
ITALIJA: DNEVNI PROGRAM II. 1357 kc 221.1 m Bari H. 1303 k,c 230-2 m Neapoli I. ITALIJA: VEČERNI PROGRAM I. 713 kc 420-8 m Roma I. 610 kc 491.8 m Firenze I. 1140 kc 263-2 m Torino I.
ITALIJA: VEČERNI PROGRAM II. 1303 kc 230-2 m Neapoli I. 1357 kc 221.1 m Bari II.
Izdaja konzorcij (Jože Dolenc). Za uredništvo odgovarja Jože Dolenc. — Uredništvo in uprava: Miklošičeva" 7. Ljubljana. Tiska Misijonska tiskarna (A. Trontelj).
Dva odlična brata
sta osemelektronski in petelektronski aparat
RADIONE tipa 740 W in 540 W
Oba sta izdelek slovite dunajske tovarne ing. Nik. Eltz. -Imata sedem krogov, tri valovna območja, moderne jeklene elektronke, magično oko, regulator za selektivnost, zvočno kompenzacijo, prvovrsten koncertni zvočnik.
Tipa 740 W ima 8 elektronk, dvojno prestavo, dvojnp magično oko, zaporo zoper motnje, rabi le 50 wattov toka ter stane 6300'— Din
Tipa 540 W ima 5 elektronk in rabi le 40 vvattov toka. Stane 4fi00- - Din
„Rac!io" d™f2ba v Ljubljani
Miklošičeva cesta 7 — Telefon 31-90
ZAHTEVAJTE PROSPEKTE!
RADIO
, NAJCENEJŠE IN NAJHITREJŠE SREDSTVO ZA SEZNANJANJE Z DOGODKI DOMA IN NA TUJEM; SKRBI ZA POUK — ZABAVO IN RAZVEDRILO; NUDI NAJCENEJŠI UMETNIŠKI UŽITEK.
DOLŽNOST VSAKEGA ZAVEDNEGA SLOVENCA JE, DA SE UVRSTI MED RADIJSKE NAROČNIKE
PRI
RADIOFONSKI
ODDAJNI POSTAJI V LJUBLJANI
BLEIWEISOVA 51
Seznam oddajnih postaj na dolge in normalne valove
m
Postaja in država
kw
1639 Ankara (Turčija)	120
1961 Kovno (Litva)	7 1875 Radio Romania (Rumunija) 150
1875 Hilversum I (Holandska)	120
1807 Lahti, Suomi (Finska)	220
1744 Moskva RWI (Rusija)	500
1648 Radio Pariz (Francija)	80
1639 Madrid (Španija;	1
1604 Carigrad (Turčija)	5 1571 Deutsciilandsender (Nemčija) 60
1500 Bakov RW 8 (Rusija)	35
1500 Droitwich (Anglija)	150
1442 Minsk RW 10 (Rusija)	50
1442 Reykjavik (Islandija,)	16
1389 Motala (švedska)	150
1379 Novosibirsk (Rusija)	100
1186 Vigra (Norveška)	1
1339 Varšava (Poljska)	120 1293 Luxembourg (Luxembourg) 200
1293 Moskva RV» 3 (Rusija)	100
1250 Kalundborg (Danska;	60
1210 Kijev RW 87 (Rusija)	150
1186 Kuopio (Finska;	0.7
1170 Taškent RW 11 (Rusija)	25
1154 (Jsio (NorveškaJ	do
1164 Askoy (Norveška)	20
1107 Leningrad (Rusija)	luo
1064 Trornso (Norveška)	10
1060 Titlis RW 7 (Rusija)	36
1000 Moskva RW 49 (Rusija)	100
967.7 Joensuu (Finska;	1
882.4	tiaratov RW 3 (.Rusija)	20
864.6	Finmark-Vadso (.Norveška) 10 845.1 Rostov RW 12 (Rusija)	20
845.1	Bergen (Norveška;	1
842.7	Arhangelsk (Rusija)	10 833.3 Budapest II (Ogrska)	20
824.2	Achknabad (Rusija)	4 800 Sverdlovsk (Rusija)	40
789.5	Erivan RW21 (Rusija)	10
765.3	Boden (švedska)	0.6 765.3 Banska Bystrica (češkoslov.) 30 759.5 Rostov RVV 12 (Rusija)	20 748.1 ženeva Švica)	L8 748.1 Mahač-Kala (Rusija)	4 725.5 Ostersund (švedska)	0.6 725.5 Voronež (Rusija)	10 710.9 Baranowicze (Poljska)	50 696.1 Oulu (Finska)	10 688.1 Ufa RW 37 (Rusija)	10 688.1 Uufa RW 37 (Rusija)	10 650 Orenburg (Rusija)	1 636 Cicikar RW 41 (Rusija)	1 585.9 Tartu (Estonska)	0.5 578 Innsbruck (Nemčija)	1 578 Hamar (Norveška)	0.7 574.7 Stalingrad (Rusija)	10 569.3 Viipuri (Finska)	10
527 569.3 Ljubljana (Jugoslavija)
559.7 Bozen-Bolzano (Italija)
559.7	Wilno (Poljska)
549.5	Budapest I (Ogrska)
539.6	Beromunster (svica) 539.6 Nalčik (Rusija) 531 Merriel (Nemčija) 531 Athlone (Irska) 531 Klaipeda (Litva) 531 Gorkij RW42 (Rusija) 531 Catania (Italija) 531 Palermo (Italija) 522.6 Stuttgart-Miihlaeker (Nem.) 514.6 Madona (Letonska)
514.6	Grenoble PTT (Francija) 511.9 Arhangelsk (Rusija)
506.8	Dunaj-Bisamberg (Nemčija) 506.8 Dunaj-Stubenring (Nemčija)
501.7	Astrahan RW 35 (Rusija) 499.2 Atene (Grčija) 499.2 Radio-Maroc (Maroko) 499.2 Sundsvall (švedska)
491.8	Firenca (Italija) 491.8 Piatigorsk (Rusija) 491.8 Piatigorsk (Rusija)
491.8	Murmansk (Rusija)
483.9	Bruselj I (Belgija) 483.9 Cairol (Egipt) 480 Kujbišov (Rusija) 476.9 Kristiansand (Norveška) 476.9 Lizbona (Portugalska) 476.9 Trondelag (Norveška) 476.9 Vigra (Norveška) 476.9 Skoplje (Jugoslavija)
470.2	Praga I (češkoslovaška) 463 Lyon-La Doua (Francija) 463 Petrozavodsk (Rusija) 455.9 Koln-Langenberg (Nemčija) 449.1 Jeruzalem (Palestina) 449.1 North Regional (Anglija) 449.1 Ivanovo RW31 (Rusija) 443.8 Groznij RW 23 (Rusija) 443.1 Sottens (Švica)
437.3	Bel grad (Jugoslavija)
437.3 Kazan RW 17 (Rusija) 431.7 Rennes-Bret (Francija) 431.7 Pariz P. T. T. (Francija) 426.1 Stockholm (švedska)
10 50 120 100 1 10 100 10 10 3 3 100 50 15 10 loo 5 10 15 25 10 20 1 1 10 15 20 20 20 20 20 100 20 120 100 10 100 20 70 10 1 100
20
10 120 120 55
kc
m
Postaja in država
kw
2.5 0.2 1 120 20 10
kc
m
Postaja in država
704	426.1	Elista (Rusija)
704	426.1	Malmberget (švedska)
705	425.5	Valencia EAJ 71 (Španija) 713	420.8	Rim I (Italija) 722	414.5	Jaarsveld-Hilver. I (Holand.) 722	415.5	Harkqv RW 4 (Rusija)
731	410.4	Madrid EAJ 2 (Španija)	5
731	410.4	Sevilla (Španija)	5
731	410.4	Jaen EAJ 70 (Španija)	1.
731	410.4	Assiot (Egipt)	1
731	410.4	Turi (Estonska)	50
734	408.7	Saransk (Rusija)	1
740	405.4	MUnchen (Nemčija)	100
740	405.4	čeboksary (Rusija)	5
749	400.5	Marseille PTT. (Francija)	100
749	400.5	Pori (Finska)	1
749	400.5	Ordjonikidze (Rusija)	10
758	395.8	Bremen (Nemčija)	100
767	391.1	Scottish Reg (Anglija)	70
767	391.1	Buorghead (Angleška)	60
776	386.6	Stalino RW 26 (Rusija)	10
776	386.6	Toulouse PTT. (Francija)	120
776	386.6	Sortavala (Finska)	0.2
785	382.2	Leipzig (Nemčija)	120
795	377.4	Barcelona EAJ I (Španija)	7.6
795	47'.4	Lwow (Polska)	50
804	378.1	Wales Regional (Anglija)	70
804	373.1	Ponmon (Anglija)	5
804	373.1	Kursk (Penmon (Anglija)	5
804	373.1	Kursk (Rusija)	2.5
804	373.1	Solun (Grčija)	15
814	368.6	Milan I (Italija)	50
823	364.5	Bukarest (Romunija)	12
823	364.5	Radio 37 (Francija)	2
832	360.6	Kijev (Rusija)	35
832	360.6	Stavanger (Norveška)	10
832	360.6	Stavanger (Norveška)	10
841	356.7	Berlin, Witzleben (Nemčija)	100
850	352.9	Porsgrunn (Norveška)	20
850	352.9	Sofia (Bolgarija)	100
850	352.9	Zaragoza (Španija)	20
850	352.9	Valencia (Španija)	1.5
859	349.2	Simteropol RW (Rusija)	10
859	349.2	Strasbourg PTT. (Francija)	120
868	345.6	Poznan (Polska)	20
877	342.1	London Reg. (Anglija)	70
886	388.6	Graz (Nemčija)	15
886	338.6	Celovec (Nemčija)	5
895	335.2	Helsingfors (Finska)	10
895	335.2	Limoges PTT. (Francija)	0.5
904	331.9	Hamburg (Nemčija)	100
913	328.6	Dnepropetrovsk (Rusija)	10
913	328.6	Radio-Toulouse (Francija)	60
922	325.4	Brno (Cehoslovaška)	32
932	321.9	Bruselj II (Belgija)	15
937	320.2	Engels RW 55 (Rusija)	1
941	318.8	Goteborg (švedska)	10
941	318.8	Radio Alger PTT. (Alžir)	11.5
950	315.8	Breslau (Nemčija)	100
959	312.8	Kalinin (Rusija)	2.5
959	312.8	Poste Parisien (Francija)	60
968	309.9	Madrid EAJ 7 (Španija)	1.3
968	309.9	Odesa RW 13 (Rusija)	10
968	309.9	Radio-Agen (Francija)	2
968	309.9	Uhta RW 67 (Rusija)	2
977	307.1	Ireland Reg. (Anglija)	100
986	304,3	Danzig I (Nemčija)	24
986	304.3	Bologna (Italija)	50
995	301.5	Hilversum II (Holandska)	60
1004	298.8	Bratislava (Cehoslovaška)	13.5
1013	296.2	Midland Reg. (Anglija)	70
1013	296.2	černigoj (Rusija)	4
1022	293.5	Barcelona EAJ 15 (Španija)	3
1022	293.5	Krakoiv (Polska	10
1031	291	Konigsberg (Nemčija)	100
1031	291	Radio Club Port. (Portugal.) 5
1040	288.6	Leningrad (Rusija)	10
1040	288.6	Rennes PTT. (Francija)	120
1050	285.7	Krasnodar RW 33 (Rusija)	1
1050	285.7	West Regional (Anglija)	50
1059	283.3	Bari I (Italija)	20
1068	280.9	Radio-Citš (Francija)	2
1068	280.9	Tiraspol RW 57 (Rusija)	10
1077	278.6	Bordeaux Laf. (Francija)	30
1086	276.2	Falun (švedska)	2
1086	276.2	Zagreb (Jugoslavija)	0.7
1095	274	Vinnita RW 75 (Rusija)	10
1095	274	Radio Normandie (Francija) 20
1104	271.7	Kuldiga (Letonska)	50
1122	267.4	Alexandria I (Egipet)	1
1122	267.4	North East Reg. (Anglija)	60
1122	267.4	Nyiregyhaza (Ogrska)	6.2
1122	267.4	2 belg. postaji (Belgija)	0.065
1131	265.3	Horby (švedska)	100
1140	263.2	Turin I (Italija)	7
1140	263.2	Genua I (Italija)	10
1140	263.2	Trst (Italija)	10
1149	261.1	London National (Anglija)	20
1149	261.1	Scottish National (Anglija)	50
1149	261.1	North National (Anglija)	20
1158	259.1	Košice (Cehoslovaška)	10
1167	257.1	Monte Ceneri (Švica)	15
1172	256	Prešov (Slovaška)	3
1176	255.1	Kopenhagen (Danska)	10
1176	255.1	Malta-Projekt. (Malta)
1185	253.2	Harkov RW 20 (Rusija)	10
1185	253.2	Niče Corse PTT. (Francija)	60
1195	251	Frankfurt a. Main (Nemčija)	25
1195	251	Freiburg i Br. (Nemčija)
1195	251	Kassel (Nemčija)
1195	251	Koblenz (Nemčija)
1195	251	Trier (Nemčija)
1204	249.2	Katovice (Poljska)
1213	247.3	Lille PTT. (Francija)
1222	245.5	Narvik (Norveška)
1222	245.5	Rim II (Italija)
1231	243.7	Gorlitz (Nemčija)
1231	243.7	Troppau (Nemčija)
1240	241.9	Cork (Irska)
1240	241.9	Eskilstuna (švedska)
1240	241.9	Saffle (švedska)
1240	241.9	Varberg (švedska)
1240	241.9	Orebro (švedska)
1249	240.2	Saarbrucken (Nemčija)
1258	238.5	Salamanca (Španija)
1258	238.5	Riga (Letonska)
1258	238.5	Koruna (švedska)
1258	238.5	Firenca II (Italija)
1267	236.8	Linz (Nemčija)
1276	235.1	Radio-Mčditerra nč
(Francija)
1276	235.1	Varna (Bolgarija)
1276	235.1	Frederikstad (Norveška)
1285	233.5	Aberdeen (Anglija)
1285	233.5	Dresden (Nemčija)
1285	233.5	Krt (Grčija)
1288	239.9	San Sebastian (Španija)
1294	231.8	Vorarlberg (Nemčija)
1294	231.8	Voralberg (Nemčija)
1303	230.2	Danzig II (Nemčija)
1303	230.2	Neapel I (Italija)
1312	228.7	Karlstad (švedska)
1312	228.7	Malmo (švedska)
1312	228.7	Norrkoping (švedska
1312	288.7	Trollhattan (švedska)
1321	227.1	Magyarovar (Madžarska)
1327	226.1	San Sebastian (Španija)
1330	225.6	Hannover (Nemčija)
1330	225 6	Untenveser (Nemčija)
1330	225.6	Magdeburg (Nemčija)
1330	225.6	Stettin (Nemčija)
1330	225.6	Stolp (Nemčija)
1339	244	Lodz (Polska)
1339	224	Montpellier
Languedoc PTT. (Francija)
1348	222.6	Catolico (Portugalska)
1348	222.6	Cairo II (Egipet)
1348	222.6	Padova (Italija)
1348	222.6	Dublin (Irska)
1348	222.6	Ile-de-France Francija
1348	222,6	KBnigsberg
Lokalsender (Nemčija)
1348	222.6	Rjukan (Norveška)
1348	222.6	Salzburg (Nemčija)
1348	222.6	Tampere (Finska)
1357	221.1	Ancona (Italija)
1357	221.1	Notodden (Norveška)
1357	221.1	Genua II (Italija)
1357	221.1	Milan II (Italija)
1357	221.1	Turin II (Italija)
1357	221.1	Roma III (Italija)!
1357	221.1	Bari II (Italija) .
1366	219.6	Bord. Sud-Ouest (Francija)
1375	218.2	Basel (Švica)
1375	218.2	Bern (Švica)
1384	216.8	Varšava II (Polska)
1393	215.5	Radio-Lyon (Francija)
1402	214	Ornskoldsvik (švedska)
1402	214	Halsingborg (švedska)
1402	214	Hudiksvall (švedska)
1402	214	Umea (švedska)
1402	214	Stara-Zagora (Bolgarija)
1411	212.6	Halmstad (švedska)
1411	212.6	Porto (Portugalska)
1411	212.6	Uddevalla (švedska)
1411	212.6	Chisinau (Rumunija)
1420	211.3	Vittoria EAJ 62 (Španija)
1430	211.3	Vaasa (Finska)
1420	211.3	Tunis (Tunis)
1429	209.9	Kaiserslautern (Nemčija)
1429	209.9	Milan III (Italija)
1429	209.9	Aleksandrija II (Egipet)
1438	208.6	Miskolcz (Madžarska)
1447	207.3	Kalmar (švedska)
1447	207.3	Burgos EAJ 27 (Španija)
1447	207.3	Boras (švedska)
1456	206	Tour Eiffel (Francija)
1465	204.8	Pecs (Madžarska)
1465	204.8	3 belg. postaje (Belgija)
1474	203.5	Bournemouth (Anglija)
1774	203.5	Plymouth (Anglija)
1474	203.5	8 belg. postaj (Belgija)
1483	202.3	Gavle (švedska)
1483	202.3	7 belg. postaj (Belgija)
1483	202.3	Rario-Nimes (Francija)
1492	201.1	5 belg. postaj (Belgija)
1492	201.1	Upsala (švedska)
1492	201.1	28 span. postaj (Španija)
1500	200	23 span. postaj (Španija)
1500	200	7 belg. postaj (Belgija)
1500	200	Pietersaari (Finska)
1500	200	Kristinehamm (švedska)
1515	198	Jonkoping (švedska)
1522	197.15 Helsinki II (Finska)
1530	196.1	Karlskrona (švedska)
1734	173	Liepaga (Letonska)
5
0.5 2 2 12 60 0.2 60 5 11.2 1 0.2 0.2 0.2 0.2 17 20 15 0.2 1 15
0.8 2.5 1 1
0.25 5 1 5 5
0.5 10 0.25 2.5 0.25 0.25 1.25 1 2 2
0.5
2 5 2