SLOVENSKI ETNOGRAF LETNIK X 1957 UREDILA BORIS OREL IN MILKO MATIČETOV IZDAL IN ZALOŽIL ETNOGRAFSKI MUZEJ V LJUBLJANI LJUBLJANA 1957 »Slovenski etnograf« izhaja letno v eni knjigi — paraît une fois par an Uredništvo in zamenjave — Rédaction et échange: Etnografski muzej, Ljubljana, Prešernova 20, poštni predal 357, telefon 22-475 Uprava — Administration: Etnografski muzej, Ljubljana, Prešernova 20 Za znanstveno vsebino čladkov odgovarjajo avtorji SLOVENSKI ETNOGRAF LETNIK X 1957 UREDILA BORIS OREL IN MILKO MATIČETOV IZDAL IN ZALOŽIL ETNOGRAFSKI MUZEJ V LJUBLJANI LJUBLJANA 1957 90921 VSEBINA TABLE DES MATIERES Branimir B.ratanić, Regionalna ili nacionalna i opća etnologija .... 7 Ethnologie régionale ou nationale et ethnologie générale Vilko Novak, Vprašanje nabiralništva pri Slovencih ................ 19 Le probleme de la cueillette chez les Slovenes Franjo Baš, Rudarska hiša v Idriji .................................. 29 Das Bergknappenhaus in Idrija Angeles Baš, Pohištvo podložnjkov na Podčetntkovem gospostvu v 18. s.tol. 49 Die Môbel der Untertanen der Grundherrscliaft Podčetrtek (Windisclv- Landsberg) im 18. Jahrhundert Sergij Vilfan, K obdelavi polja v slovenski Istri ................... 61 Einige Gedanken zur Feldbearbeitung im sloroenischen Istrien Ema U m e k, Prispevek k zgodovini ovčereje na Krasu in v slovenski Istri............................................................... 71 Beitrag zur Geschichte der Schafzucht am Karst und im sloroenischen Istrien Josip Žontar, Soseskini (cerkveni) »liisi« v Beli krajini .............. 77 >ff(si« — Weinkeller und Getreidespeicher d'er FUialkirchen (Nach- barschaften) in Weisskrain Božo Š k e r 1 j , Nekaj akulturacijskih pojavov pri ameriških Slovencih 81 Acculturation problems in American Slovenes Ivan Grafenauer, Zveza slovenskih ljudskih pripovedk z retijskimi — A 97 Zusammenhang slomenischer Volkssagen mit ratischen — A Niko Kure t. Zanimiva oblika ljudskega lutkarstva na Slovenskem .. 113 Une forme intéressante de marionnettes populaires en Slovénie Leopold Kretzen bâcher, Gudalo-dudalo, vugaš, Biillhafen und Verwandtes ........................................................ 123 Gudalo-dudaio, vugaš, Bullhafen in sorodno Zmaga K u m e r , Godčevski in plesni motivi na panjskih končnicah .... 137 Musikanten- und Tanzmotive auf Bienenstockbrettchen der Slorvenen Badoslav Hrovatin, Pomen ritmičnih kvalitet v slovenskih ljudskih napevili ........................................................... 167 L'importance des quantités rhythmiques dans les mélodies populaires Slovenes Ivan Grafenauer, Jakob Kelemina............................... 199 POROČILA - COMPTES RENDUS Fanči Sa rf. Delo Etnografskega muzeja v Ljubljani od 1. januarja 1934 do 31. decembra 1956 .................-.............................. 201 L'activité du Musée d'Ethnographie de Ljubljaha dans les années 1954—1956 Božo Š k e r 1 j . Misli ob razstavi izvenevropskih zbirk Etnografskega muzeja v Ljubljani ............................................... 212 Some ihoughts on the exhibition of oversea collection in the Ethno- graphical Muséum of Ljubljana Ton cica Urbas, Poiročilloi o terenskem raziskoivanju Pokrajinskega mu- zeja v Mariboru v letu 1956 ....................................... 213 Rapport sur les recherches- au terrain du Musée Provincial de Maribor en 1956 Pavla Štrukelj, Dvoje posvetovanj etnografov-muzealcev v Sloveniji 217 The iroo consultations of ethnographers-museum's roorkers of Slovenia KNJIŽNA POROČILA IN OCENE - COMPTES RENDUS CRITIQUES Kotnikov zbornik, Celje 1956 (Vilko Novak)............................ 220 T. Urbas, Narodopisni zapiski, Maribor 1956 (Marija Jagodic) .......... 221 R. Badjura, Bloško starosvetiio smučanje in besedje, Ljubljana 1956 (Eanči Šarf) ........................................................ 222 M. Gušic, Tumač izložene grade, Zagreb 1955 (Marija Jagodic) .......... 222 M. Panic-Surep, Odabrane narodne pripovetke, Beograd 1956 (M. Boško- vič-Stulli) ......................................................... 225 T. Čubelic, Narodne pripovijetke, Zagreb 1955 (M. Boškovič-Stulli) ...... 225 J. M. Halpern, Social and Cultural Change in a Serbian Village, New Haven, Conn., 1956 (Milenko S. Filipovic) .......................... 229 Masken in Mitteleuropa, hrsg. von L. Schmidt, Wien 1955 (Boris Orel) 250 E. Fehrle, Feste und Volksbräuche im Jahreslauf europäischer Völker, Kassel 1955 (Boris Orel) .......................................... 252 J. Hubschmid, Schläuche und Fässer, Bern 1955 (Milovan Gavazzi) ...... 255 F. Hoerburger, Die Zwiefachen, Berlin 1956 (Radoslav Hrovatin) ........ 254 G. Wurzbacher, Das Dorf im Spannungsfeld industrieller Entwicklung, Stuttgart 1954 (M. Kus-Nikolajev)................................. 257 R. J. Bouman, Einführung in die Soziologie, Stuttgart 1955 (M. Kus-Ni- kolajev) .,........................................................ 258 H. Weinert, Der geistige Aufstieg der Menschheit vom Ursprung bis zur Gegenwart, Stuttgart 1951 (M. Kus-Nikolajev) ..................... 258 J. Žontar, Zur Problematik der Rechtsarchäologie bei den Völkern Jugo- slawiens, Graz-Köln 1956 (Sergij Vilfan) ........................... 259 Tiskovni popravek .................................................... 240 Obvestilo uredništva .................................................... 6 Ta knjiga ima 4 slikovne priloge, 1 karto in 6 slik v tekstu Ce volume contieni 4 planches, 1 carte et 6 illustrations dans le texte OBVESTILO UREDNIŠTVA Ker smo se morali pri tem letniku našega časopisa omejiti na obseg 15 tiskovnih pol, nismo mogli objaviti tele razprave in poročila: Tončica Urbas, Črtalo v severovzhodni Sloveniji; Lovrenc Sušnik, O žganjekuhi v Breznici pod Lubnikom; Boris Orel, Boj za moške hlače (Prispevek k motiviki panjskih končnic) ; M. K u s-N i kol a j e v , Biološki kvalitet u morfogenezi hrvatske se- ljačke nošnje; Ivan Grafenauer, Zveza slovenskih ljudskih pripovedk z retij- skimi (2. del); Leopold S tanek, Prleška ljudska pesem »Dere sen še mali bija..-«; M. Matičetov-M. Boš ko v i ć - S tu U i, Ob Schlosserjevih Po- horskih pripovedkah. Omenjeni prispevki bodo objavljeni v prihodnjem XI. letniku. REGIONALNA ILI NACIONALNA I OPĆA ETNOLOGIJA Branimir Bratanić U današnje vrijeme pojačala se i postala upravo neodgodiva po- treba modernog etnološkog istraživanja u oba njegova glavna smjera: n 'kulturnohistorijskom stoga, što u današnjim prilikama svagdje ra- pidnom brzinom u nepovrat nestaje -dragocjen i nenadoknadiv doku- mentarni materijal, a u sociološko-ipsihološkom stoga, jer današnje nagle i goleme kulturne i društvene promjene nužno zahtijevaju ne- pristrano znanstveno proučavanje njima izazvanih aktualnih kulturnih procesa. Unatoč tome etnologija često i svagdje nailazi u svome razvoju na velike zapreke. To je ne samo posljedica njene relativne mladosti (bar u usporedbi s nekim drugim znanostima), nego dobrim dijelom izlazi i iz samoga njezina predmeta i načina rada. Zbog prvog razloga i zbog toga, što u današnjim prosvjetnim sistemima etnologija rijetko ima funkciju općeobrazovnog predmeta (premda bi to bilo vrlo potrebno i premda je ona za to neobično pogodna), njezine specifičnosti i moguć- nosti, njezin opseg i njezine granice prema srodnim strukama još uvijek nisu dovoljno jasne, kako široj obrazovanoj javnosti;, tako i mnogim znanstvenim radnicima. Radi toga se u mnogim zemljama još uvije'k susreće nedovoljno razumijevanje za rad etnologa, pa prema tome i čest nedostatak potrebne atmosfere, društvenih mogućnosti i materijalnih sredstava, bez čega se nijedan znanstveni red ne može vršiti sistematski i uspješno. K tome dolazi i druga — još veća — teškoća, koja se ni s vremenom ne će moći posve ukloniti, a sastoji se u tom, što se etnologija, naročito etnologija vlastitog naroda, prouča- vajući neposredno ljude i njihov život, redovno na neki način jwvezuje s vrlo širokim krugom nestručnjaka. Ona — kako kaže jedan suvre- meni njemački etnologa — »poziva laika, upravo viče za njim, pa ga znanstveni radnik u mnogim slučajevima i nužno treba«. Ta direktna povezanost etnologije sa životom ljudi — koja je ujedno njezina jaka i njezina slaba strana —, oni dobro poznati i često svakome pristupni izvori njezina materijala (dijelom i sam taj materijal), uz to potpuno nepoznavanje metode i tehnike znanstvenog etnološkog rada, pa prema H. Dolker, Was ist Volkskunde? — U: Arbeitstagung »Volkskunde und Rundfunk«, Stuttgart, 30. Januar — i. Februar 1933. Tagungsbeiricht (mehanič- ki umnožen izvještaj), str. 7. 7 Branimir Bratanić tome i prividna jednostavnost i pristupnost etnologije kao znanosti, dovodi redovno do sasvim krivih predodžbi. Ove su uzrokom, da se vrlo često znanstveni rad u etnologiji brka s, inače potrebnom i hvale- vrijednom, djelatnošću amatera i sakupljača materijala. To ohrabruje neistručnjake, koji svojim diletantskim shvaćanjima, pisanjem i javnim nastupima te krive predodžbe ponajviše pojačavaju, ozbiljan znan- stveni rad često kompromitiraju i koče, a katkad dolaze i u položaj, da odlučuju o posve stručnim ili znanstvenim pitanjima. No i na samom užem znanstvenom području — ostavivši po strani sve ostalo, s čime je etnologija povezana u svom praktičnom radu — ima još nekih nejasnoća, koje u svijetu nisu potpuno riješene, iako je u tome smislu za nekoliko posljednjih godina učinjen značajan na- predak. Ovdje nas zanimaju samo ona pitanja, koja imaju svoje zna- čenje i za naiše prilike. Uglavnom se tu radi o odnošajima između evropske regionalne ili nacionalne etnologije, koja proučava pK>jedine evropske narode, s jedne sérane i opće etnoloigije, dotično regionalne vanevropske etnologije, s druge. Posdbno je pitanje znanstvene termi- nologije, naročito ispravne upotrebe naziva »etnologija«, »etnogirafija« i »folklor(a]. O jednom i o drugom pitanju postoje još uvijek kod po- jedinih naroda razilična shvaćanja, često zapravo samo različna tradir- cijom ustalijena praksa, a u pogledu teirminologije doista prilična zbrka, opet zbog raziliičnih tradicija. Kod toga su najvažniji utjecaji jednom s njemačke, a drugi puta, u novije vrijeme, s ruske strane. Kod slavenskih naroda i Madžara uglavnom se nije nikad pravila nikakva principijelna razlika između etnologije evropskih i vanev- ropskih naroda. Praktično je tako bilo i kod nekih drugih evropskih naroda, kod kojih je domaća tradicionalna kultura bolje sačuvana (na pr. kod skandinavskih naroda i Portugalaca), a slično u praksi postupaju i Englezi, pa u novije vrijeme i neki Francuzi. Naprotiv je kod Nijemaca evropska etnologija (»Volkskunde«) ne samo praktično redovno posve odijeljena od opće etnologije (»Volkerkunde«), nego uglavnom od njih potječu i pokušaji, da se te dvije discipline i teo- retski odvoje kao dvije posebne znanosti.^ Takav stav, koji mnogi Nijemci (s Austrijancima, Svicarima i nekim Holanđanima), u prvom redu predstavnici njemačke nacionalne etnologije (»Volkskunde«), za- stupaju i danas, posljedica je različitog postanka i obično uzajamno nezavisnog razvoja svake od spomenutih disciplina, a očito je neku ulogu kod toga imala i sposobnost njemačkog jezika, da lako stvara nove riječi (»Volkskunde«/»Volkerkunde«), pa i izvjesni ideološko- politićki momenti.Danaspretstavnici opće etnologije (»Volkerkunde«), i u Zapadnoj, i u Istočnoj Njemačkoj i u Austriji, takve teoretske razlike ponajviše ne priznavaju, a jednako ni predstavnici nacionalne njemačke etnologije (»Volkskunde«) u Ist. Njemačkoj, povodeći se u - Isp. naročito A. Habertandt, Volkskunde und Volkerkunde. — U: Spa- mer, Die Deutsche Volkskunde, I. Band, Leipzig-Berlin 1934^. 8 Regionalna ili nacionalna i opća etnologija toni očito za ruskim uzorom.^ Kod nas je redovno prevladovalo isto shvaćanje, kao kod Rusa i drugih slavenskih naroda, samo što se možda kod Slovenaca katkad osjećao jači utjecaj njemačke literature. Još veće šarenilo pokazuju nazivi za etnologiju. S njenim razvojem i s postepenim učvršćivanjem njena položaja kao znanosti pomalo se sve Vilše širio i naziv »etnologija«. To se dogodilo i u Sovjetskom savezu (i u Rusiji i u Ukrajini), gdje se taj naziv poslije revolucije vrlo često upotrebljava u stručnoj literaturi, gdje postoji etnološka' sekcija Ruskog geografskog društva, etnološke stanice i komisije u pokrajini, pa neko vrijeme i poseiban (jedini na svijetu!) Etnološki fakultet^ 1. moskovskog državnog univerziteta. To se promijenilo iz- među god. 1929. i 1,932., kad je zbog posebnih tadašnjih prilika u Sovjet- skom savezu i pod pritiskom, koji nije došao iz redova etnologa, uveden naziv »etnografija« kao jedini ispravan i obvezatan. Taj je naziv ostao i dalje, premda su se prilike u sovjetskoj etnologiji odonda promije- nile.* Nakon drugog is\ jetskog rata taj se sovjetski naziv bez ikakve stvarne potrebe i bez teoretskog opravdanja nažalost počeo širiti po svim zemljama istočne Evrope, a i kod nas je to imalo izvjesnog odjeka." Ima i kod nas ljudi, koji misle, da. je naziv »etnografija« nešto »marksističko«, za razliku od »etnologije«, koja je navodno nešto »buržoazno«. Bez obzira na to, što ti ljudi mogu naći potvrdu za svoje mišljenje i u Velikoj sovjetskoj enciklopediji, treba istaći, da je ovakav kriterij za imenovanje jedne znanosti ne samo vrlo neobičan, nego je po svoj prilici pravi unikum u povijesti znanstvene termino- logije. Jer fizika, kemija, biologija i historija ostaju fizika, kemija, biologija i historija bez obzira na smjerove mišljenja, teorije i rezul- tate, koji u njima postoje, i bez obzira, da li su ti smjerovi mišljenja, teorije i rezultati više ili manje ispravni ili posve krivi. U Jugoslaviji je u stručnoj upotrebi naziv »etnologija« potpuno ustaljen, to je od početka bio službeni naziv za ovu znanost na svim našim univerzite- tima, pa ga naši etnolozi i danas redovno upotrebljavaju. U posljednje vrijeme čini se, da se i u Sovjetskom savezu pokazuje sve veća tole- rancija prema tome izrazu." ' Ove tvrdnje se osnivaju na razgovorima s mnogim istaknutim nje- mačkim etnolozima i na njihovim izjavama na međunarodnim kongresima i drugim sastancima. * Pravac, koji je doveo do obvezatne upotrebe naziva »etnografija« ubrzo je bio likvidiran, a danas se u sovjetskoj iteiraturi za nj kao najblaži izraz upotrebljava »antinaučna, pseiudomarksiistička škola Pokrovskoga«. ^ Vidi o tom više u članku B. Rusića, Etnografija, ili etnologija?. Zbornik Matice srpske, sv. 8, serija Članci i rasprave, 1955. ° Tako se u sovjetskoj literaturi ta riječ danas citira već bez navodnih znakova, a mene je godine 1955. neobično radovalo čuti iz usta jednog od najistaknutijih današnjih sovjetskih etnologa, da »ime nije odlučno, ako mi samo pod tim mislimo na istu stvar«. A koliko ja mogu vidjeti, činjenica je, da ne samo sovjetski i jugoslavenski etnolozi, nego i velika većina svih ostalih, i na Istoku i na Zapadu, misli na istu stvar, kad sa stručnog stanovišta govori o pojmu »etnologija«/»etnografija«. 9 Branimir Bratanić Ipak će biti korisiio, da se neke stvari ponovno ogledaju u svijetlu današnjeg stanja etnološke teorije. Kod toga je dobro imati na umu ove činjenice: a) Veze između pojedinih znanosti neobično, su zamršene, a po- kušaj, da se točno ograniče pojedine discipline — što je poželjno osobito zbog praktičnih razloga — nailazi uvijek na znatne teškoće. Razvoj znanosti — a to je jedno od njenih bitnih obilježja — ne- prestano donosi sa sobom, u neprekinutom toku, neizbježivo suža- vanje i specijaliziranje s jedne strane, a s druge strane isto tako ne- ophodno proširivanje i sjedinjavanje (integraciju). Široka granična područja mogu pri tom hiti predmet istraživanja različnih disciplina (granična istraživanja). Ipak kod toga nije na korist, kako je to već god. 1898 istakao osnivač hrvatske etnološke znanosti Antun Radić,' ako pojedine grane znanosti »prelaze svoje granice samo zato, što smo jasnije spoznali njihovu srodnost po objektu i metodi s drugim gra- nama znanosti«. b) Različito postavljeni ciljevi u istraživanju mogu iziskivati i različite metode. Ali teoretsku i praktičnu vrijednost jedne znanstvene metode me smijemo zamjenjivati s načinom njene primjene kod po- jedinih znanstvenih radnika ni s tako dobivenim rezultatima. Jednako ne treba zaboraviti, da se realnost sastoji i od statičkih i od dinamičkih pojava, od kojih su jedne i druge jednako opravdan predmet znan- stvenog proučavanja, premda često traže zasebnu i različitu metodičku obradu. c) Terminologija je pretežno stvar konvencije. Ona je kojiput možda nastala i sasvim slučajno, ali s vremenom ipak stvara neku tradiciju. Ne bi je prema tome trebalo mijenjati bez velike nužde, ali ako se takva nužda pojavi, treba da kod usvajanja piojedinih na- ziva odlučuju samo znanstvenli, teoretski razlozi. d) Svaka znanost je manje ili više internacionalna. Stoga kod raspravljanja njene teoretske podloge treba uzimati u obzir sve te- kovine, postignute na internacionalnom polju i primjenjivati inter- nacionalna mjerila. Nakon ovih nekoliko općenitih napomena moglo bi se ono, što je najhitnije za razumijevanje modeme etnologije, sažeti ukratko u ovih nekoliko točaka:* I. S obzirom na problematiku i metodu nema nikakve razlike iz- među regionalne evropske etnologije (»Volkskunde«), vanevropske etnologije i opće etnologije (»Volkerkunde«). A i razlika u objektu. ' Vidi Radić, Sabrana djela I, Zagreb 1936, str. 289. * Činim to ovdje na želju redakcije Slovenskog Etnografa uglavnom onako, kako sam to iznio u svom koreferatu na Međunarodnom kongresu za evropsku etnologiju u Arnhemu godine 1955. (štampanom na njemačkom jeziku u Actes du Congres International d'Ethnologie Régionale, Arnhem 1956). 10 Regionalna iii nacionalna i opća etnologija koja između njima po&toji nije bitna, nije teoretske, nego posve prak- tične naravi. Činjenicu, što su dvije grane iste znanosti u nekim zemljama danas odvojene, lako je oJajasniti prema različitu postanku svake od njih i prema kasnijoj tradiciji, koja se osniva na tom, što su se te dvije grane — na veliku štetu i jedne i druge od njih — praktički često razvijale samostalno, ibez uzajamne veze. Ipak je to jedna znanost, i prema tome treba je i označivati istim imenom. Većina razloga, po logici, etimologiji i po analogiji s drugim zna- nostima, govori odlučno za izraz »etnologija«. Osim toga taj naziv ima dovoljno jaku tradiciju kod mnogih naroda, a u novije vrijeme upo- trebljavaju ga za obje discipline redovno i internacionalni kongresi i stručne linternacionalne organizacije." U pojedinim jezicima mogla bi se uz to zadržati, naročito izvan strogo znanstvene upotrdbe, i druga imena, koja su već postala tradi- cijom, kao na pr. njemačko »Volkskunde« i »Volkerkunde« (što je oboje zapravo prijevod riječi »etnologija«). U slavenskim jezicima Takve kovanice nikad nisu stekle prave tradicije, ali su se od vremena do vremena ipak pojavljivale (na pr. rus. narođooedenie, bug. narođonauka, hrv. narodoznanstvo, polj. ludoznawstmo, češ. lidoveda, lidozpyt, nâro- dozpyt), pa bi se i danas mogle upotrebljavati uz naziv »etnologija« onako, kako se uz internacionalni izraz »historija« upotrebljava i domaći »povijest«, »zgodovina«. Dok je za cijelu znanost, naročito za njezin eksplikativni i inter- pretativni dio na mjestu jedino ime »etnologija«, mogao bi se također zadržati poznati naziv »etnografija«, ali jedino u danas najobičajnijem smislu, t. j. samo za opisni dio znanosti i za praktičnu djelatnost na nakupljanju znanstvenog materijala^" (isp. »historiija« : »kronika«, »anali«). Riječ »folklor[a]« danas pretežno označava samo jedan dio tra- dicionalne duhovne kulture i ne bi se trebala upotrebljavati kao ime za znanost, koja istražuje taj ili koji drugi dio kulture. Za užu znan- " Na primjer Congres International des Sciences Anthropologiques et Ethnologiques (naročito na zasjedanjima u Beču 1952 i u Philadelphiji 1956), International Congress of European and Western Ethnology (Stockholm 1951), Congres International d'Ethno ogie Régionale (Arnhem 1955) ; Union Inter- nationale des Sciences Anthropologiques et Ethnologiques, CIAP (= Commis- sion Internationale des Arts et Traditions Populaires, najveća internacionalna organizacija za evropsku etnologiju, koja je unatoč svom historijskom imenu u svoja nova pravila godine 1954. uvela na prvom mjestu naziv »etnologija«) ; napokon je upotrebu naziva »etnologija« i za evropsku etnologiju preporučila i posebna konferencija stručnjaka iz 10 zemalja, koja je na poziv Nizozemske akademije znanosti u Amsterdamu formulirala rezultate raspravljanja na kongresu u Arnhemu 1955 (v. Actes du Congres Int. d'Ethnologie Régionale, Arnhem 1955, publicirano u Arnhemu 1956). ^* Poseban naziv za ovu praktičnu djelatnost svakako je poželjan u zna- nosti, koja je toliko vezana uz pomoć i suradnju nestručnjaka, kao etnologija. Kod Hrvata su se kao najbolji etnografi pokazali sami seljaci, a oni ipak nisu nikakvi etnolozi! 11 Branimir Bratanić stveiui disciiplinu, koja se bavi kao grana etnologije tim specialnim dijelom kulture, na mjestu je naziv »folkloristika« (ili Folklore Studv, Folklore Science i si.). II. Iz toga, išto smo naprijed pod zajedničkom imenom potpuno izjednačili regionalnu evropsku, vanevropsku ii opću etnologiju, izlazi, da i evropska, kao i svaka druga, etnologija ima ove karakteristike: a) Prema svofti predmetu to je znanost o kulturi (cijeloj kulturi, koja dbuhvaća cijeli ljudski život, materijalni, socijalni i duhovni, o njenu sadržaju i njenoj formi, pa i o t. zv. realijama) i o ljudima kao kulturnim bićima (ili kao stvaraocima i nosiocima kulture). KuituTU ne smijemo izjednačivati s druištvom ili sa zajednicom, Lili bez zajednice nema ni kulture, a socijalni odnošaji ljudi fiksirani su u kulturnim pojavama, koje sa svoje strane utječu na njih u velikoj mjeri. Na taj način socijalni odnošaji i sami postaju posebnim dijelom kulture. Jedna je — premda ne jedina — takva ljudska zajednica, koja ima naročito veliko značenje za postanak i razvijanje kulture, narod, što i etimološki opravdava naziv »etnologija«. b) S obzirom na svoj predmet i svoju problematiku to je neobično kompldksna znanost (isp. biologiju), što čini mogućim, da se ona (u sadašnjosti ili u budućnosti) razgrani u nekoliko, manje ili više samo- stalnih, disciplina. c) Dalje — prema različitim kriterijima klasifikacije — ta je znanost u isti mah: deskriptivna i, prije svega, komparationa, opser- vacijSka (historijska, neeksperimentalna; isp. geologiju, meteorologiju); sistematska, fenomenološka i genetska (isp. biologiju); apstraktna (t. j, takva, koja traži pravilnosti, ali, kako je Lowie rekao god. 1952.: »generalizacije, koliko se one mogu pokazati i koliko se uzdižu nad razinu plitkosti«)^^ i konkretna (isp. biologiju); teoretska osnovna znanost, ali s mogućnošću primjene (isp. biologiju prema medicini, agronomiji .. .). III. Nasuprot takvoj etnologijii kao cjelini svaka je regionalna etnologija (»Volkskunde«) samo jedna njena grana, jedna specijalna etnologija, a njena se podjela osniva na prostornom i naročito na etničkom (kako to već samo ime kaže) principu. Ako se pokaže. potrebnim, može se jedna specijalna grana etno- logije označiti prikladnim atributom, dakle: regionalna, nacionalna; evropska, srednjeevropska, švicarska etnologija; retoromanska, finska, francuska, njemačka, abhaska, kineska, hotentotska i t. d. etnologija. (Isp. opću i nacionalnu povijest, pa povijest Staroga, Srednjega i No- voga vijeka i t. d.) " Vidi Tax-Eiselev-Rouse-Voegelin, An Appraisal of Anthropologv Today, Chicago 1953, str. 223. 12 Regionalna ili nacionalna i opća etnologija IV. Za područje evropske etnologije (a sve više i za ostala područja pod utjecajem Evrope) naročito je karakteristična jedna stara kulturna podvojenost: dvije vrste kulture postoje usporedo, jedna kraj druge, međusobno utječu jedna na drugu, miješaju se i prožimaju u vrlo različitim omjerima. Na jednoj strani jednostavne, u sebi izjednačene, domaće, tradi- cionalne, nepismene kulture, kako su se naročito na selu još djelomično održale i koje čine prave temelje različitih narodnih kultura; na drugoj strani gradska cioUizacija, jednostrano razvijena, tuđa (u odnosu prema starim seljačkim kulturama, A. Radić^^), unificirajuća kultura, koja sa svojom tehničkom premoći, sa svojom ekstremnom podjelom rada, svojom organizacijom vlasti (država), s modernim mašinizmom, industrijalizacijojn i komercijalizmom čini, u izvjesnom smislu, već kvalitativno različnu pojavu. Prva raste »odozdo« i održava se usmenom tradicijom, bez planski smišljenih obrazaca i direktiva iz naročitih centara, bez škola i knjiga, dok se druga širi »odozgo«. Te razlike nisu samo sociološke prirode (recimo »seoske klase« na- suprot gradskim »višim slojevima«, kako se to katkad kaže), premda se kod te podjele sociološki aspekt s vremenom sve više ističe. Ne daju se sasvim razjasniti ni psihološki (recimo stvarnom prevagom tradi- cije na selu, još manje stavljanjem tobožnje »iracionalne tradicije« nasuprot logici i »racionalno stečenom znanju«), premda psihološko- tradicionalni faktori ovdje imaju znatnu ulogu. Prvobitni uzrok te podvojenosti treba naprotiv tražiti u kulturnoj različitosti (ne samo formalnoj, nego i sadržajnoj, ne samo kvantitativnoj, nego i kvali- tativnoj) između kultura, o kojima se ovdje radi, iako se u toku (dugogodišnjeg) procesa civiliziranja pojedine kulturne kategorije stare narodne kulture sve više sužavaju i nestaju, tako da u nekim slučajevima preostaju samo još mršavi ostaci tradicionalnog folklora (odatle valjda potječe katkad i prevladavanje folklorističkih i psiho- loških načina promatranja u evropskoj etnologiji). — Radi se dakle o historijski nastaloj podvojenosti na kulturnoj osnovi, s jakim socio- loškim i psihološkim aspektima, koji u toku vremena dobivaju sve veće značenje. Budući da je civilizacija predmet istraživanja mnogih drugih znanstvenih disciplina, bavi se etnologija starim domaćim kulturama, njihovim odnosima jedne prema drugoj i prema izvana unešenoj civilizaciji. Stoga je razumljivo i opravdano, da je evropska etnologija držala i još uvijek drži za svoj prvi zadatak istraživanje starih seljačkih kultura, naročito ako se stavi težište na kulturini i sadržajni moment. Isto je tako opravdano, da se takva istraživanja protegnu i na druge slojeve stanovništva, ako se u novije vrijeme počinje naglašavati važnost psihološkog faktora (usmena tradicija). " U Osnovi za sabiranje i proučavanje građe o narodnom životu, Zbornik za narodni život i običaje Južnih Slavena, II, Zagreb 1897. 13 Branimir Bratanić Izvjesni izvodi iz ovog razniairanja imat će svoje značenje za etnološko istraživanje evropskih kultura, jednako u historijskom, kao i u sociološko-'psihološkom smislu. V. Prema različito postavljenim ciljevima (ili prema različitom postavljanju problema ili prema smjerovima istraživanja) dolazimo do ove podjele etnologije: a) kao prva predradnja i preduvjet za svako dalje znanstveno istraživanje (pribavljanjem materijala i obogaćivanjem problematike) opisna etnologija (= etnografija), zatim u prvom redu b) historijska etnologija i konačno c) iistraživanije suvremenog kulturnog života u smisliu socioloških i psiholoških aspekata (struktura, procesi, funkcija), što čini polaznu točku za nove samostalne discipline (»etnosociologija«, >etno- psihologija«). Druga podjela — bez teoretske podloge — odnosi se na uži i najuži predmet istraživanja. Ovalkva su uža područja etnološkoga rada na pr. : folkloristika, ergologija, etnološka tehnologija, sociologija, mnzikolo- gija, etnološko istraživanje gospodarstva i religije; istraživanje kuća, lončarstva, igara, pripovjedaka i t. d. Analogne podjele imamo i u drugim znanostima, na pr. u biologiji: a) sistematika (klasifikacija, taksonomija), morfologija, horologija, b) kronologija, genetika, c) fiziologija, cenologija, pa specijalna po- dručja, kao zoologija, omitologija, entomologija, bakteriologija i t. d. ¦p VI. Zadatak je historijskog istraživanja u evropskoj etnologiji, da rekonstruira znatan dio evropske kulturne povijesti. Ovamo ide na- ročito: a) kulturna povijest pojedinih etničkih zajednica, b) etnogeneza pojedinih naroda (u suradnji s drugim disciplinama), c) utvrđivanje i povijest pojedinih formi ili tipova kulture, d) povijest pojedinih kul- turnih pojava (geneza, evolucija) i e) doprinos evropske etnologije općoj kulturnoj povijesti čovječanstva. Koliko etnologija pri tome radi s pisanim dokumentima (arhiva- lije) — što svakako sačinjava samo vrlo ograničen i netipičan dio njena izvornog materijala — ona ostaje iposve u okviru (kulturne) povijesti u užem smislu. No pravi je i specifični put etnologije — i po tome se ona razlikuje od historije — da iz sadašnjosti »unatrag« re- konstruira prošlost. Pri tome direktne predaje (i stari informatori) dopuštaju samo neznatno prodiranje u vremensku dubinu, pa se naj- veći dio zJbivanja u prošlosti mora mučno otkrivati uz pomoć naročite metode i tehnike kulturnohistorijske etnologije. Pravilno postavljena tipologija (isp. klasifikaciju pripovjedaka Aarne-Thompson) i geo- grafsko rasprostranjenje pojedinih pojava (etnološka kartografija!) imaju u tom postupku važnu ulogu kod pronalaženja i utvrđivanja kulturnih veza, a materijalno-ekonomski, sociološki i psihološki mo- menti kod njihova kauzalnog objašnjenja. 14 Regionalna ili nacionalna i opća etnologija Neophodno je, da se ovakvo istraživanje protegne preko granica samog jednog naroda, pa prema potrebi i preko granica jednog kon- tinenta. VII. Sociološki i psihološki usmjereno etnološko istraživanje da- našnjeg života obuhvaća studij društvene strukture i različitih soci- jalnih grupacija u njihovu kulturnom održavanju; međusobne funk- cionalne odnošaje između samih kulturnih pojava na jednoj strani, i odnošaja između njih i zadovoljavanja elementarnih potreba na drugoj; studij akxilturacije, kulturnih obrazaca (patterns), kulturnih konfiguracija; proučavanje bitnih psiholoških osobina naroda (»na- ixxlni karakter«, »narodna duša«); odnošaje između kulture i ličnosti i slično. Metodika za tu vrstu istraživanja još je nerazvijena, a nove metode moraju se još pronaći ili učvrstiti. VIII. Rezultati svih tih smjerova etnološkog istraživanja mogu se primijeniti kod rješavanja modernih kulturnih, odgojnih, socijalnih, političkih i ekonomskih problema. Iz njih se mogu izvesti praktični zaključci o najboljem načinu za očuvanje kulturnih vrednota (»kul- turna baština«) ili kulturne aktivnosti 1 stvaralačke sposobnosti na- i-oda, za sprečavanje kulturne degeneracije u pasiivno-receptivnom smislu, pretvaranja naroda u puku masu. Ako se naša znanost specijalno bavi takvim pitanjima, onda ona postaje primijenjena etnologija. Pri tome ona daje znanstvene rezultate, ali poduzimanje i provođenje prak- tičnih mjera nije više stvar znanstvenih radnika. IX. Budući da »svaka duhovna znanost... ima i jedan etnološki aspekt« (Dittmer*^), etnologija ima minogo pomoćnih i sesitrinskih zna- nosti. Ekološku problematiku etnologije obrađuje danas antropo- geografija. Vrlo blizu su joj prehistorijska arheologija (isp. biologiju i paleobiologiju) i izvjesni dijelovi lingvistike, što se sve zajedno s etnologijom katkad obuhvaća nazivom »kulturna antropologija« (»cul- tural anthropology«). Kao granične znanosti, kojih se područje katkad presjeca s etnologijskim, treba spomenuti povijest, opću kulturnu po- vijest u običnom smislu (naročito neke od njenih grana, kao povijest književnosti, umjetnosti i t. d.), sociologiju, psihologiju i (fizičku) antropologiju. X. Kao praktična konsekvencija ovih razmatranja vrlo je poželjno: a) konačno ti vođenje naziva »etnologija« i za evropsku ili regionalnu etnologiju (»Volkskunde«) svagdje u internacionalnu, a po mogućnosti i nacionalnu jezičnu upotrebu kod pojedinih naroda, i b) čvršće pove- zivanje opće i regionalne etnologije (»VoLkerkunde« i »Volkskunde« u pro- fesionalnom obrazivanju na onim univerzitetima, gdje to još nije prove- " K. Dittmer, AUgemeine Volkerkunde, Braunschweig 1954, str. 17—18. 15 Branimir Bratanić deno.^* Pri svemu tome treba uvažavati specijalne potrebe za puni razvoj svaike od te dvije grane etnologije (samostalne katedre, posebne istra- živačke institucije^"' ili posebni odjeli u njima, onako, kako to danas većinom postoji za pojedine dijelove historije, geografije, biologije, kemije, fizike i t. d.). Résumé ETHNOLOGIE RÉGIONALE OU NATIONALE ET ETHNOLOGIE GÉNÉRALE Apres avoir mentionné la confusion qui existe encore toujours — surtout parmi les non-spécialistes, mais quelquefois aussi dans les travaux scientifiques spéciaux — en ce qui concerne la qualification et la notion meme de l'ethno- logie régionale européenne (dite.aussi Volkskunde, folklore, ethnographie etc.). de l'ethnologie régionale des autres continents et de l'ethnologie générale, l'auteur fait rappeler les faits suivants: a) les connexions entre de différentes sciences sont extremement brouillées et changent constamment a l'égard a la spécialisation et l'intégration indispensables des disciplines particulieres; b) pour de différents buts de recherche les différentes méthodes sont passibles dans une meme science; c) une terminologie est, pour la plupart, une chose de convention; d) il est nécessaire, en pariant de premiers principes d'une science, de tenir compte de toutes les acquisitions théorétiques dans le cadre inter- national. Ainsi l'auteur parvient au,x constatations suivantes: I. Il n'y a point de différence entre l'ethnologie européenne (Volkskunde en allemand, dite aussi quelquefois folklore ou ethnographie) et l'ethnologie générale ou non-européenne (Volkerkunde en allemand), a l'égard de leurs pro- blemes et de leur méthode. De meme la différence dans leur objet n'est pas d'une nature théorétique, mais completement pratique. C'est une science et, par conséquent, elle doit etre qualifiée par le meme nom. Toutes les raisons d'ordre logique, étymologique et anélogique concourent a cela que cette science, en entier, et surtout dans sa partie explicative et interpretative, soit designée par le terme «ethnologie». L'usage de cette expression a. de plus, une tradition suffisante parmi plusieurs nations; elle est employée, dans ce sens, par de congres et organismes internationaux et elle fut recommandée, récemment, par un symposion spécial des experts de dix nations (Amsterdam, 195y). — Le terme «ethnographie» ne doit pas etre employé que pour la partie descriptive simple de la science et pour collectionner du matériel (cf. «histoire»; «chronique», «annales»). — Par le «folklore» on qualifie, aujourd'hui, dans la plupart de cas une partie de la culture traditionelle, sa partie spirituelle, ce qui ne permet . Ispravno kaže J. Dias: »Isto onako, kao što liječnik mora studirati nekoliko godina opću medicinu, prije nego se specijalizira bilo u kojoj grani medicinske znanosti, treba da se i mi počnemo specijalizirati tek nakon godina studiranja svih onih predmeta, koji su, općenito uzevši, potrebni za naše poznavanje čovječanstva. Radeći tako izbjeći ćemo mnogo zbrke ^ i (suvišnog) raspravljanja, koje je vrlo često bez temelja« (Actes du Congres Int. d'Ethn. Rég., Arnhem 1933, str. 9). " Ovu neophodnu potrebu posebnih istraživačkih institucija uz pojedine katedre etnologije naglašavaju u posebnoj točci i preporuke one naprijed spomenute internacionalne konferencije u Amsterdamu 1953. 16 Regionalna ili nacionalna i opća etnologija pas de désigner par cette expression la science traitant cette ou une autre partie de la culture. (Pour une telle discipline le nom «folkloristique» ou nscience de folkloro serait juste.) II. a) A l'égard de son objet c'est une .'science de la culture (de la culture entiere, embrassant toute la vie matérielle, sociale et spirituelle de l'homme, son contenu et sa forme, de meme qu'ainsi nommés realia) et des hommes, memes, comme les etres culturels. La culture ne doit pas etre con- fondue avec la société ou la communauté, mais sans société il n'y a pas de culture, et les relations sociales des hommes sont fixées dans les phénomenes culturels et influencées par ceux-ci de sorte qu'elles forment une partie spéciale de la culture. — b) Correspondant a son objet et a ses problemes c'est une science extremement complexe, ce qui fait possible sa division en plusieurs disciplines, plus ou moins indépendentes. — c) Correspondant a de différents critériums de classification c'est une science a la fois: de.'icriptive et, devant tout, comparative, observante (historique, non-experimeniale); systéma- tique, phénoménologique et génétique; abstraite et concrete; une science théo- retique de base, mais avec la possibilité d'une application pratique. III. En face d'une telle ethnologie, en entier, l'ethnologie européenne n'est qu'une branche, une ethnologie spéciale. En cas de nécessité, une telle branche peut etre qualifiée par un attribut convenable: régionale, nationale; européenne, française etc. Il . Pour le domaine de l'ethnologie européenne une situation particuliere est caractéristique, qui est d'une importance spéciale pour la recherche ethno- logique des cultures européennes: une existence côté a côté, une influence et une pénétration mutuelle et ancienne de deux especes de la culture — des cul- tures traditionelles paysannes et de la civilisation urbaine qui est étrangere a celles-ci. Cette division en deux sur la base culturelle, résultée des événements historiques, a ses forts aspects sociologiques et psychologiques qui gagnent, au cours du temps, de plus en plus de l'importance. V. Selon les buts différents (la différente position des problemes, les dif- férentes directions de recherche) résulte la division suivante de l'ethnologie: a) l'ethnologie descriptive (= ethnographie), comme le premier travail préparatoire ciui est la condition pour chaque recherche scientifique ultérieure, b) ethnologie historique et c) la recherche sur la vie culturelle contemporaine a l'égard aux a s p e c i ss o c i ol o g i qu e s et psychologiques. (Une division analogue existe par ex. aussi en biologie.) VI La tâche de la recherche historique dans le cadre de l'ethnologie euro- péene consiste dans la reconstruction d'une partie considérable de l'histoire culturelle de l'Europe, dont: a) l'histoire des différentes communautés etlmiques, b) l'ethnogenese des différents peuples (en collaboration avec d'autres disci- plines), c) l'établissement et l'histoire des formes ou des types différents de culture, d) l'histoire des différents phénomenes de la culture (genese, évolution) et e) sa contribution a une histoire culturelle générale de l'homme. — Une méthode comparative rigoureuse pour reconstruire le passé en partant du temps actuel «a la renversa, avec une juste typologie des phénomenes concrets, et une étude de leur distribution géographique (cartographie ethnologique!), est indispensable pour ce travail. Il faut qu'une telle recherche dépasse les confins d'un seul peuple et. si c'est nécessaire, meme les limites d'un continent. VU. La recherche ethnologique de la vie contemporaine au point de vue focinlogique et psychologique embrasse l'étude de la structure sociale et de différents groupements sociaux dans leur réflexion culturelle; les rapports 2 Slovenski etnograf ¦[^ Branimir Bratanić fonctionnels des phénomenes culturels, entre eux-memes, et les rapports entre ces phénomenes et la satisfaction des besoins élémentaires; l'étude de l'accul- turation, des olicliés culturels («patterns»), des configurations culturelles; l'étude des qualités psychiques des peuples (od drugimi zelenjadnimi gredami. Rudarska ohišnica je bila najmanjša v bližini mestnega središča in se je večala z oddalje- nostjo v višja pobočja .V zvezi z naturalnimi dobavami žita od rudnika je idrijski rudar v preteklosti gojil več živine kot danes, zlasti pra- šičev in je bilo za rudarsko hišo »špotno«, če ni imela živine. Z raz- kmetenjem rudarja pa je postal današnji vrt cvetlični in zelenjadni. Zavoljo težavnega dovoza k rudarskim hišam, ki so se v Idriji po besedah L. Božiča »kakor ovce posedle v breg« ali so po Fr. Planini »prislonjene v hrib«, in je taka hiša po idrijsko rečeno »kot bi pes v hribu sedel«, je z njihovo zunanjostjo do danes pKJvezan še promet z ročnimi samotežnimi vozički. Zunanjost idrijske rudarske hiše kaže s svojo vkopanostjo, visoko in strmo streho brez čopa, strešnim pomolom, dimniškimi dvojčki, podičkom, vrtno ohišnico in pa svojevrstno stanovanjsko večrodbimsko skupnostjo lastno podobo, ki se razločuje od škofjeloško-cerkljanske in od drugih slovenskih hišnih tipov, prav tako pa tudi od idrijske meščanske in upravne stavbe. Po svoji obliki je samosvoja geografska podoba o domačem življenju idrijskega rudarja in jasen izraz idrij- skega naselja. Posebno s svojo višino se kaže kot večstanovanjska hiša za najmanj dve, pogosto pa tudi za več družin, kar jo še nadalje ločuje od škofjeloško-cerkljanske in tudi od drugih slovenskih hiš, razen od " Božič L., n. n. m., str. 27. Slavomir, Slike iz rudarskega življenja. Ljubljanski Zvon XV, 1895, str. 299 id. 38 Rudarska hiša v Idriji meščanske in kovaške v zgodovinskih fužinarskih krajih. Z njeno nad- povprečno višino je združena tudi svojevrstnost njene notranjosti, kjer stanujejo rodbine po nadstropjih in sta v preteiklosti imeli po dve rodbini eno kuhinjo, pogosto pa tudi eno ognjišče z dvema kuriščema; vse to prav posebno razločuje idrijsko rudarsko hišo od drugih stano- vanjskih stavb tudi v notranjosti. SI. 1. Obrtniška (Šepetavčeva) rudarska hiša v Idriji (1 kuhinja, 2 lopa, 5 rod- binske sobe, 4 sobe za goste, 5 delavnica, 6 klet); posnel 1955 Iv. Jereb. Od hišnih v^rst, ki smo jih srečali v urbarju iz leta 1776, ne naj- demo danes več kamre, štibelca in ognjiške hiše. Sedanja idrijska kamra je spalnica, to je manjša soba izven osrednje rodbinske sobe s krušno pečjo. Po svoji sedanji stanovanjski vlogi se nam odkriva kot historično samostojno poslopje za spalnico, tako pa tudi po izročilu. Podobno je štibelc samsko stanovanje, ki je ostal v Idriji do danes važen stanovanjski pojem, zlasti po letu 1872, ko je rudnik začel zidati svoje prve večje stanovanjske stavbe za poročene rudarje in ko so 59 Franjo Baš mogli samci dobiti stanovanje le v zasebnih hišah. Zdi se, da srečamo posestno samostojni štibelc v Idriji zadnjič leta 1808, ko je kupil Andrej Mikuž ... ein auf obiges Haus Nr. 319/237 auf der Semla ange- bautes Stiberl samt der Dachtrapfe und 2 Klafter, 2 Sohuch breiten und 3 Klafter, 2 Schuch langen Garten Terrain zur Erbauung eines eigenen Wohnhauses und Kiiche ... A. Mikuž je torej kupil štibelc, ki je bil postavljen v sestavu hiše Simona Brusa na Zemlji, in približno 4,5 m širok in pa 6,5 m dolg vrt, da si bo tu postavil stanovanjsko hišo in kuhinjo, ki jo urbar navaja posebej zraven stanovanjske hiše. Iz poudarka na kuhinji v nameravani hiši sklepamo, da je štibelc še ni mogel imeti, iz poudarka na nameravani stanovanjski hiši pa, da štibelc ni mogel biti rodbinsko stanovanje, temveč samo samsko, kar je tudi ostal do danes. Tako kaže primer Andreja Mikuža v celoti na ' nekdanjo stanovanjsko, stavbno in posestno samostojnost štibelca, ki se v začetku 19. stoletja strne v enotnost nove stanovanjske hiše. Smi- selno pa velja to tudi za kamro, saj je prva polovica 19. stoletja čas, ko se začenja nekdanja manjša poslopja v sestavu domačije strnjevati pod vplivom prosvetljenosti in zidarskega stavbarstva v nova večja, kjer je kamra obdržala svojo zgodovinsko stanovanjsko vlogo spal- nice. Ognjiška hiša pa je prenehala ob dokončni ločitvi kuhinje od stanovanjske sobe, ki jo je izvedlo razsvetljenstvo. Zgodovinski gospodarski vplivi, zlasti promet, so v 19. stoletju za- ključili tudi čas idrijske kmetijske hiše, v kateri pa je kmetijstvo nadomestila obrt. Taka obrtniška rudarska hiša se je med sf)omeni- škimi v Idriji ohranila pri Šepetavcu (si. 1). Šepetavčeva obrtniška rudarska hiša je orientirana z dolžino na Rožno ulico in kaže s slika- nimi črnimi rustikami na vogalih in z enakimi pasovi med nadstropji, da je starejša od leta 1776. Pritličje je deloma vkopano in lope v prečni osi delijo pritličje, nadstropje in podstrešje v dva dela z požarnima zidoma- V pritličju je bila skozi rodove strojarna (Nagode, Straus), nato čevljarna in mizarna, ki so vodile do predelave in prezidave dvo- riščnih prostorov. Zgodovinska idrijska obrt se je sicer šibko razvijala, ker je izdeloval poglavitne idrijske potrebščine rudnik sam kot prvi potrošnik in posestnik zemlje in pa stavb. Prav rudniški obrtniki pa so bili tudi glavni predstavniki idrijske domače obrti, ki so jo gojili v dela prostem času ali pa v pokoju. A tudi azvenrudniška obrt je marsikaj izdelovala, zlasti za rudnik, v delavnicah in shrambah, ki so pri Šepetavcu značilne, n. pr. s kamnitim tlakom za obrtniško hišo, kakršna je na prehodu 18. v 19. stoletje nasledila kmetijsko, ko je zamenjala kmetijske gospodarske prostore z obrtniškimi. Ozke in strme stopnice iz lesa, tudi ena od značilnosti za notranjost idrijskih rudarskih hiš, vodijo iz lope v nadstropje in iz nadstropja v podstrešje. Lopa je osrednji prostor vseh hišnih ploskev. S svojo osrednjo lego je podobna atriju, ki se nadaljuje v kuhinji; od tod so vhodi v cimer in kamro, ki sestavljata rodbinsko stanovanje, ter v sobo za goste, se pravi za podnajemnike. Okrog kuhinje so prostori 40 Rudarska hiša v Idriji za živila, drva in stranišče, tako da je kuhinja v vsem nadstropju ali v podstrešju prometni zaključek in središče veže. Sredo kuhinje zavzema ognjišče z dvema kuriščema, ki pa je ohranjeno danes le še v podstrešju, medtem ko ga v nadstropju pomni le izročilo. V temenu obokanega stropa kuhinje je žrelo dimnika, v obeh stenah na strani pa kurišči za krušne peči v sobi in cimru, medtem ko podstražnica pozimi ni kurjena. Prostorno skladno z nadstropjem je podstrešje, ki se razločuje od nadstropja po podstražnicah, to je po prostorih pod ostrešjem, kjer je zunanja stena položna v padcu strehe in temu ustrezno strop ožji, medtem ko so stene prostorov v nadstropju na- vpične in stropi enaki podom. Dimniško- žrelo* nad ognjiščem pod- strešne kuhinje se zaključuje s svodom oziroma oboki, ki rastejo iz pritličja s kuhinjami skozi nadstropje in podstrešje, da nosijo zidana ognjišča. Ker je vhod v kuhinjo iz veže, skrbi za svetlobo strešni pomol z oknom v lopi in manjši pomol v strehi iz kuhinje. Na ognjišču so kozice, »tribezen«, pri kurišču v krušne peči pa burkle, loparji in grebeljce, torej kuhinjske priprave, ki jih poznamo iz vseh naših črnih kuhinj. V zidih lope in kuhinje so luknje za luč (čelešnik) in A^zidane manjše omare, v podstrešni veži sta še klop in obešalnik, v prostorih zadaj za kuhinjo morajne, omare. Dimnik z ognjišča v pod- strešju in dimnik z nekdanjega ognjišča v nadstropju se vzpenjata drug ob drugem nad streho v podobi že imenovanega dvojčka. Po vi- dezu zidarske tehnike sta oba dimnika stara; ker izvira v Idriji na- ročilo, da se kuhinje tibokajo in dimniki zidajo* najpozneje iz navodila komore za idrijski rudnik leta 1696^' in je znana prva idrijska pogodba z dimnikarjem^* že iz leta 1743, je stala idrijska stanovanjska kultura v preteklosti na ravni naših mest in se je razvijala približno za 100 let hitreje od našega podeželja. Sedanja oprema cimrov, kamer in sob je največ iz časov pred prvo svetovno vojno; izjema so zelene glinaste krušne peči, ki so jih Idrijčani nabavljali pri lončarjih v Spod. Idriji in ki kažejo tipizirano psevdorenesančno zunanjost. Velika idrijska rudarska hiša se je ohranila pri Primožiču (si. 2). Z enim kapom je obrnjena na cesto, z drugim pa v breg, kamor je deloma vkopana, deloma pa pozidana na skalo. Pritličje je razvito, kolikor ga dopušča temeljna skala in sestoji iz veže, kleti in hleva. Iz lope v pritličju se je začenjal sestav stopnic in se je nadaljeval navzgor v podstrešje oziroma v četrto nadstropje in je v nadstropjih še delno ohranjen. Po teh stopnicah so hodili ljudje z Riž tudi na cesto, dokler niso bile zgrajene na jugu po bregu zunaj hiše stopnice do podstrešja in na vrt nad hišo, tako da je bilo stopnišče od podstrešja do izhoda na cesto in narobe dejansko javna pot. Znotraj za vežo oziroma za stopniščem pa se dviga od kleti v pritličju prav tako do podstrešja, skoraj v središču nadstropij, sestav obokanih kuhinj (si. 2), " Arko M., n. n. m., str. 101. Bezeg Karol, Rokopisno gradivo o zgodovini Idrije, v arhivu Mestnega muzeja v Idriji, rokopis št. 86. 41 Franjo Baš tako da je kuhinja v vsakem nadstropju osrednji in zvezni prostor med stanovanji ob požarnih zidovih. Vsako od obeh stanovanj v nadstropju ima svoje ognjišče z lastnim kuriščem za krušno peč v kuhinji, ki je skupna za obe stanovanji; v tem pogledu je sedanja Primožičeva hiša naprednejša od Šepetavčeve, kjer je imelo stanovanje pač svoje kurišče, medtem ko je bilo ognjišče za gospodarja in najemnika skupno. Ker sega prvo in drugo nadstropje do strešnega kapa, posreduje svetlobo in zrak za kuhinje tretjega in četrtega nadstropja oziroma podstrešja pomol v strehi nad stopniščem z dvema oknoma v tretjem in z enim v četrtem nadstropju. Navzlic temu pa so bili resnično razsvetljeni le stopnišče in kamre, medtem ko so kuhinje, zlasti spodnje, ne le mračne, temveč temne, tako da so v sajastih stenah poglobljene vdolbine težko opazne in je mogel zavoljo tega v spodnji kuhinji med NOB dalj časa, do izdaje, delovati idrijski mladinski komite. Svojih lastnih oken pa kuhinje nimajo in so jih mogle osvetljevati zlasti vrata iz veže ali pa ogenj na ognjišču. Podoben sestav črnih kuhinj kot v Primožičevi veliki hiši imamo v Idriji tudi pri Gostiši in pri Podgorniku, kjer je še živo izročilo o delu stanovanjskih najemnikov pri hišnem gospodarju, in pri Tušarju, kjer je ohranjeno zadnje ognjišče v četrtem nadstropju pod streho. Pri vseh teh kuhinjah se dimniki dvigajo ali iz enega kota nad ognjiščem ali pa iz temena obokanega kuhinjskega svoda. Od kuhinje do vsakega požarnega zidu je po eno stanovanje, prvotno pač s cimrom in kamro, ki postanejo v tretjem in četrtem nadstropju s podstražnicami vedno manjša. Vsa velika hiša je tako imela osem sta- novanj, in je v njih po izročilu stanovalo še v drugi polovici 19. stoletja 49 ljudi. Stranišča zadaj za kuhinjo so bila za vsako nadstropje skupna. V nasprotju s Šepetavcem, kjer sta domači rodbini oddajali sobo v najem posameznikom, je Primožičeva hiša prava množična stano- vanjska hiša in kot taka izraz zgodnjega kapitalizma in njegove pri- dobitne stavbne dejavnosti. V naši dobi so jo imeli Kogeji, ki bi s svojim imenom mogli biti tudi nekdanji posestniki rudarskih skupnih stanovanj in ki so jo po hišnem izročilu tudi pozidali »pred 500 leti«, kar pa je glede na zidane dimnike prezgodaj in bo treba hišno izročilo popraviti v drugo polovico 18. stoletja, ko je javna uprava predpisala zidane dimnike. Za Idrijo vemo, da je leta 1669 umrl prvi znani do- mači veletrgovec Gašper Šenovec.^" Večji trgovci in večji zemljiški posestniki so si z najemniki po izročilu zagotavljali delovno silo v času, ko najemnik ni bil zaposlen v rudniku, zlasti na svojih košeninah. Po idrijskem izročilu so rudarji »šli se na šiht spočit, da bodo šli popoldne kosit »v žornado«. Do prve svetovne vojne so rudarji tudi pogosto preživljali dopuste na okoliškem podeželju, n. pr. na Vojskem, zlasti v košnji, kjer so za delo dobili drva ali živila, sadje, suhe hruške, fižol, zelje idr., kar jim je kmet pripeljal v Idrijo. Obstajalo je običajno pravo, kaj prejme rudar za določeno podeželsko delo in za določen čas. Bezeg K., n. n. m., št. 195. 42 Rudarska hiša v Idriji SI. 2. Zgoraj: Velika (Primožičeva) rudarska hiša v Idriji. (Gradbeni posnetek iz začetka 20. stoletja. — Spodaj: Kuhinja z dvemi ognjišči 1955 v Idriji. Srebrničeva ul. 8 (ris. Alb. Vončina). Izročilo predstavlja tudi, da so posamezni hišni posestniki stavili kamre in štibelce in si z njimi zagotovili delovno silo za svoje košenine in lehe. Medtem ko je pri Šepetavcu bilo eno nadstropje ali podstrešje stanovanje za eno domačo rodbino (mladih ali starih) s podnajemniki, pa je pri Primožiču bilo v enem nadstropju dvoje stanovanj za dve rodbini. Pri Šepetavcu je imela vsaka rodbina svojo kuhinjo s svojim 43 Franjo Baš kuriščem tudi za podnajemnika ali gosta, pri Primožiču pa je ena kuhinja bila za obe rodbini v nadstropju ali podstrešju ter je bila po- samezna rodbina deležna le svojega ognjišča in svojega kurišča za krušno peč. Lega kuhinje je v veliki hiši še bolj osrednja ko v obrt- niški in, predpostavljamo, tudi pri kmetijski hiši, tako da lopa, ki je v veliki hiši sorazmerno manjša, nima tako poudarjenega atrijskega položaja kakor v obrtniški hiši. Skupna hiša za več rodbin je sicer znana v slovenski stanovanjski kulturi le iz zgodovinskih fužinarskih naselij Železniki in Kropa, medtem ko je iz našega drugega podeželja in iz naših mest še ne poznamo. V Železnikih ali v Kropi je bil lastnik množičnih stanovanjskih hiš fužinarski ali žebljarski podjetnik, pri katerem so delali stanovanjski najemniki; v Idriji pa ni bila množična stanovanjska hiša posest rudnika, temveč privatnika, n. pr. pri Pri- možiču, Kogojevih in za njimi Balohovih, ter tako prikaz našega zgod- njega kapitalista, ki jo je razvil, da si z njo zagotovi delovno silo za svioja zemljišča. Najbolj razširjena in splošna pa je bila v Idriji hiša, ki jo je imel zraven vrta rudar (si. I) in kakršno najdemo še danes n. pr. pri Mohoriču. Po izročilu je stara nad 300 let, kar bo za kakih 100 let preveč; dolga leta je bila v posesti rodbine Kušman. Vkopano pri- zemlje vsebuje dvoje kleti, eno za živila in drugo za živali, ki sta zidani iz kamna. Stopnice v živilsko klet sestoje iz težkih kamnov, tako da pomeni vsak kamen po eno stopnico; kletna tla so iz zbile ilovice in kletni strop iz lesa; živilska klet se konča v ožjem, hladnem kotu. Na prizemlju je pritličje približno trikrat prostornejše od po- vršine obeh spodnjih kleti, in je v njem stanovanje za hišnega gospo- darja; sestoji iz lope, kuhinje in zadaj za njo iz pritiklin v prečni osi in pa sobe na eni ter kamre na drugi strani. Enaki prostori na pod- strešju so rabili za stanovanje starim, pa tudi dvema strankama; te sta imeli skupno kuhinjo z enim ognjiščem in enim kuriščem in vsaka po eno sobo s krušno pečjo, ki se je kurila iz kuhinje, ter s podstražnico, ko je bila soba razdeljena; lopa pa je bila skupni prostor za kuhinjo in sobi. Nasprotno od obrtniške hiše pri Šepetavcu, kjer je gost raz- polagal v kuhinji s samostojnim kuriščem, ali od velike hiše pri Pri- možiču, kjer je stanovanjski najemnik imel lastno ognjišče, je dvoje stanovanjskih strank na podstrešju pri sedanjem Mohoriču razpolagalo v skupni kuhinji z enim samim ognjiščem, s skupnim straniščem, s skupnimi pritiklinami v pomolu strehe in le za vsako stranko lastnim kuriščem v krušno peč; ta je zavoljo tega kmalu začela nadomeščati ognjišče, kjer so si rodbine gledale v lonce. Kuhinje in deloma veže so tlakovane, podobno kot pri Primožiču ali Šepetavcu s skriljastim ka- menjem; pač pa se zdi, da so bile lope razen v pritličju vedno tla- kovane z deskami. Obok v kuhinji pokriva strop v površini ognjišča ter se v strehi nadaljuje v pomol s pritiklinami, oziroma daje prostor za kurišče v krušno ipeč. Lega kuhinje v pritličju kot v podstrešju s sestavom enotnih zidanih obokov je osrednja med lopo in pritikli- U Rudarska hiša v Idriji nami (shrambe, stranišče in drvarnica za najemnika) v prečni in pa med sobama oziroma kamrama v podolžni osi. Okno manjšega streš- nega pomola v strehi razsvetljuje gornjo lopo, okni v večjem (si. I) na drugi strani pa pritikline, vrata iz gornjih pritiklin in gornja veža gornjo kuhinjo; spodnjo kuhinjo in pritlično lopo pa so razsvetljevala zlasti odprta vhodna vrata v lopo. Vsi prostori so tesni, in to ne samo pri splošni, temveč tudi v obrtniški in veliki rudarski stanovanjski hiši. Podstrešna kuhinja pri Mohoriču je pozimi mrzla, spodnja pri- tlična manj; to pa zavoljo tega, ker imata pritlično in podstrešno ognjišče en sam dimnik, ki stoji ob strani ognjišč in so morala biti vhodna vezna vrata spodaj ob kuhanju odprta, da je navzgor vleklo in da je tako ob' prepihu iz spodnjih veznih vrat v dimnik nad podstreš- nim ognjiščem podstrešni ogenj mogel uspešno goreti. Ker je bila pozimi tudi pritlična kuhinja hladna, je bilo vedno treba kuriti sobe, za kar je oskrboval rudarje rudnik iz svojih gozdov; tako so mogli pozimi ležati rudarski bolniki v zakurjeni hiši v postelji, medtem ko so ležali bolniki v kmečki okolici Idrije pozimi na pečeh. Ob splošni želji rudarjev, da pridejo do svojih lastnih hiš, so pre- vladovale v Idriji manjše hiše s tesnimi stanovanji, kakršne so še danes (leta 1955) razen Mohoričeve n. pr. Ferjančkova, Bratuševa, Trpinova, Didičeva, Klemenčičeva, Ćukova, Balantova ali Podgorniko-va. Rudarske hiše so bile središče rudarske družabnosti ob domačih igrah, n. pr. s tako imenovano tombolo, h kateri se je zbralo tudi do 20 ljudi, ki so prispevali za luč v stenski luknji, pa tudi ob domačih slavnostih, n. pr. godovanju, krstu, poročnih gostijah, medtem ko so proslavljali rudarji praznike v gostilnah. Tombola je bila skupinska igra sosedov, se pravi sosedstva, najbolj običajna rudarska hišna igra pa je bila domino. Zavoljo navezanosti rudarjev na posest hiše je bila hišna predaja povečini povezana z rodbinskimi prepiri, prav tako i>a so jih povzročali izgovorjeni deleži, za katere je prinesla mlada gospo- dinja k hiši denar s svojo doto. Ob prepirih za hišno dediščino je bilo razmerje mladih do starih pogosto nezadovoljivo, ker so stare imeli za breme, ko niso mogli in tudi ne imeli kaj delati ali kaj pridobivati. Kot je do danes ostal idrijski rudar rejec malih živali in perutnine, podobno je bil do začetka 20. stoletja ptičar, rudarsko stanovanje pa ptičnica.^" Kanarčki, ščinkavci, krumpeži (kalini), grileki (cvrčki), taščice, sinico, štigelci (liščki), drozgi, kosi, črnoglavke so v dolgih zimskih večerih ob pomanjkljivi in smrdljivi lojevi razsvetljavi bili rudarjem stanovanjski tovariši, obenem pa zlasti varuhi pred bolez- nimi, ki da bi brez ptičev rudarje napadle; tako je n. pr. krumpež potegnil šen iz oči, a je pri tem tudi sam poginil. Do druge polovice .17. stoletja moremo pozimi zasledovati v idrijski rudarski hiši klek- Ijanje čipk, v čemer se je tudi notranjost rudarske hiše in njena ^0 Bezeg K., n. n. m., št. 79. Slavomir, n. n. m., str. 297 id. 45 Franjo Baš oprema razločevala od kmečke, kjer so pozimi predli. Največji raz- loček med rudarsko idrijsko in škofjeloško-cerkljansko kmečko hišo pa je zlasti ločeno stanovanje mladih in starih zakonskih rodbin v Idriji ter skupno stanovanje s preužitkarskim kotom na kmetih, z iz- jemo primerov, kjer so stari uživali preužitek v kajži, torej izven hiše. Razločki med škofjeloško-cerkljansko kmečko in idrijsko rudarsko hišo so pK) vsem navedenem v zunanjosti in notranjosti očitni. Vsak kaže svoj stanovski kmečki oziroma rudarski značaj, iz tega pa iz- hajajo bistvene silnice za oblikovanje vsake hiše. Od hiš, ki so bile v Idriji še v drugi polovici 18. stoletja samostojne stavbe, pogrešamo danes kočo, štibelc, ognjiško hišo in kmetijsko hišo; v skladu z novimi življenjskimi potrebami in tehniškimi pridobitvami pa se sedaj predelujejo tudi velike in splošne rudarske hiše ter je vprašanje domačijskega in spomeniškega varst\'a, koliko se bo mogla ohraniti zgodovinska podoba v liku in v grafičnih posnetkih. Z belo štedilniško kuhinjo, ki se je na idrijskem območju pojavila v začetku 20. stoletja, po izročilu najprej v Kanomlji pri Močniku, je odbila zlasti idrijski kuhinji z njenim odprtim ognjiščem zadnja ura, enako pa tudi pokončnim oknom manjših izmer, ki pa so vendarle večje od izmer oken v kmečkih hišah. Tako izginjajo pred nami zadnji primerki rudarske hiše, ki jo je razvilo svojevrstno delavsko-vrtnarsko življenje idrijskega rudarja skladno z njegovimi civilizacijskimi potrebami in tehniškimi zmožnostmi. Hotenje po lastni rodbinski hiši je strnilo kočo, kamro, štibelc, ognjiško hišo in kuhinjo do 19. stoletja v eni stano- vanjski stavbi povsod, kjer je razpolagal rudar z lastnim stavbnim zemljiščem, se pravi z vrtom. Strnjevanje pritiklin v hiši se je tako- v rudarski Idriji končalo nekaj prej ko na kmečkem podeželju eno- tenje pritiklin s hišo ali z gospodarskim poslopjem. Ob enotenju idrijske splošne rudarske hiše je rodila zidarska staVbna tehnika v 18. stoletju tudi prve množične rudarske stanovanjske stavbe. Vzpo- redno z ureditvijo vseh stavb v eni splošni rudarski hiši, ki je bila v času tesarskega stavbarstva delno še razčlenjena domačija, je moral rudar zavoljo skromnega vrta varčevati s prostorom tudi pri hiši, tako da je dodelal pritikline kuhinji v strešnem pomolu in s tem še poudaril osrednjo lego kuhinje v stanovanju. Varčni izrabi vrta za stavbo ustreza enako smotrna izraba hišne notranjosti s podstrešjem za sta- novanjske namene, kar je razvilo rudarsko hišo v načelu za dvodru- žinsko, za stare in mlade: z rodbino mladih v pritličju in z rodbino starih v nadstropju ali pK)dstrešju ali pa narobe. Kdor pa ob pomoči rudnika z zemljiščem in stavbnim lesom ni zmogel lastne hiše, je moral najeti stanovanje v obrtniški, in zlasti v veliki rudarski hiši, dokler ni rudnik leta 1872 začel graditi množičnih stanovanjskih hiš, »prhavzov«, za poročene rudarje. Osrednja lega kuhinje v idrijski rudarski hiši je razvojni znak zgodnje stanovanjske hiše, kjer se je razpletalo vse življenje v kuhinji pri ognjišču, in so bili drugi prostori v bistvu le pritikline in v časih 46 Rudarska hiša v Idriji tesarskega stavbarstva tudi samostojne stavbe. Z žaganjem lesa in zlasti z zidarskim stavbarstvom pa je nastopilo združevanje pritiklin in ognjišč, torej stavbarski prijemi, ki so se v Idriji zaključili v 17. in 18. stoletju in jih odsevajo še samostojni štibelci, ognjiška hiša in kamra. Za združevanje kuhinjskega prostora in ognjišča s pritiklinami v nastajajoči novi hiši je značilna atrijska lopa kot kuhinjski pred- prostor, iz katerega vodijo vhodi v večino hišnih prostorov. Tako atrijsko lopo imamo v večini idrijskih rudarskih hiš in jo nahajamo v zgodnji dobi nastajanja enotnega hišnega doma iz stavbno razčlenje- nega že v staroitalski antični^^ hiši ali v zgodnjesrednjeveški sankt- gallenski hiši, n. pr. za vrtnarja^^ po načrtu iz 9. stoletja. Prehod od tesarskega k zidarskemu stavbarstvu je tudi pri nas pospešil razvoj hiše in strnitev ognjišča v kuhinji s pritiklinami; pri tem je kot prvo na Slovenskem že v srednjem veku izoblikoval našo primorsko hišo, katere zadnji časovni izrastek v gozdarskem področju je idrijska ru- darska hiša. V tem je razen stanovanjske ponazoritve rudarskega življenja v preteklosti posebni znanstveni pomen idrijske rudarske hiše. Podobno je škofjeloško-cerkljanska kmečka hiša najbolj severni izrastek zidarske stavbarske tehnike sredozemske hiše, ki je pod svojo streho združila tudi vrsto gospodarskih prostorov in sega preko Ka- ravank in Julijskih Alp na Koroško, koder je kot zidana hiša nasledila leseno, ki jo naše etnografsko in geografsko izročilo imenuje alpska hiša. Podobno ponazarja polpretekla Idrija s svojim vencem raztresenih rudarskih hiš v naselju nad strnjenim meščanskim rudniškim sre- diščem naselitveno podobo naših mest v času, preden so jih oklenila mestna obzidja in preden je renesančna urbanistična dejavnost skle- nila razčlenjene in raztresene domove v stavbno enotne ulice in trge. S prenehanjem idrijske rudarske hiše bo tudi ta nazorna podoba mest- nega zgodovinskega naselja v svoji predrenesančni naselitvi končana, ko bo nad geomorfologijo idrijskega zemljišča, ki je to obliko z ru- darsko hišo ohranjevala, zmagala sodobna gradbena tehnika in sedanja civilizacija, zlasti z novimi produkcijskimi potrebami idrijskega rud- nika, z razvojem komunalnih naprav in novim urbanističnim obliko- vanjem idrijskega mestnega naselja. Enciclopedia italiana. Casa, fig. 22 (Sviluppo ddla casa romana). " Tloris vrtnarske hiše v: Meringer R., Das deutsche Haus und sein Haus- rat. Leipzig 1906, fig. 99, str. 78. 47 Franjo Baš Zusammenfassung DAS BERGKNAPPENHAUS IN IDRIJA Laut irUrbarium deren Idriannischen bergroerks Insassen, mas solche Von Ihren besitzenden Häuseren... bezahlen Anno l?76i. bestanden die Wohn- bauten der Bergknappen in Idrija bis zum 18. Jhdt. aus Häusern, Häuserln, Keuschen, Kammern, Stüberln, Herdstätten, Behausungen, einem Stückl-Hause und aus einer »Einsiedierey«. Bis zum Anfange des 19. Jhdts. sind diese ver- . schiedenen Wohnbauten zu zmei das Landschaftsbild (Ahb.I) der Stadl Idrija bestimmenden Bauroerken, dem durchschnittlichen, meistens Zroeifamilien- und zum Mehr-, auch zum Achtfamilienwohnhause, eigenständig aus ihrer Lebens- und Arbeitsumroelt zusammengervachsen. Beide sind steile'und hohe Sparren- dachhäuser mit ausgeprägten Dacherkern (Abb.Ij oline Tschop und mit ein- gegrabenem, steinernem Unterbau. Die übrigen Blockwände sind mit Mörtel oerputzt und kalkroeiss getüncht; die hochrechteckigen Fenster roerden an den Giebelroänden unter dem Dache dem Firste zu immer kleiner. Im Innern ist das bis heute erhaltene Idrianer Bergknappenhaus (Abb. 1,2) ein Zentralherd- bau mit atriumartiger Laube, Küche und Küchennebenräumen in der Quer- und mit Wohnräumen in der Längsachse. Die Raumverteilung des Erdgeschosses und des Dachraumes ist einheitlich, so das beide bemohnt sind, und dass mei- stens die Familie der Alten im Erdgeschosse und die Familie der Jungen im Dachraume rvohnte. Daher entfiel der eigentliche Dachboden, und im eige- grabenen gemauerten Unterbau waren Stallungen und Vorratsräume für Le- bensmittel untergebracht. Die Herd- und die Kachelofenfeuerstätte im Küchen- raume blieben getrennt und die Mauerbank vor dem Kachelofenloche selbstän- dig neben der Feuerstätte auf dem offenen Herde in der Küche. Das Ver- hältnis der Familien zu den Feuerstätten war verschieden. Wo das Berg- knappenhaus nur Familien von Alten und Jungen beherbergte, besass jede Familie ihren eigenen Herd und einigen Kachelofen. Die Untermieter ver- fügten über eine eigene Feuerstätte auf dem mit dem Haus- oder Wohnung- eigentümer gemeinsamen Herde. Wo mehrere Familien wohnten, besass eine jede iixren eigenen Herd in der Küche (Abb. 2), die beiden Familien in einem Stockwerke gemeinsam roar; selten sind Fälle, wo zwei Familien nur einen offenen Herd mit gemeinsamer Feuerstätte besessen hätten. Der Bergknappe von Idria mar immer ein Kleintier- und Singvögelzüchter; so waren für die Umgebung des Idrianer Wohnhauses der Blumen- und der Grünzeuggarten, und für das Innere die Singvögelkäfige (und die Klöppelkissen) kennzeichnend. Die vom Landmmn in der Umgebung unterschiedliche Wirtschaft und Lebens- art haben in der Stadt Idria ein Bergknappenwohnhaus entstehen lasen, das von Bauernhause wesentlich verschieden ist. Durcli seine besondere Entwicklung auf dem seit dem Übergange d. XV. ins XVI. Jhdt. neu urbanisierten Gelände zu Idria ist das Bergknappenhaus in seiner geschichtlichen Überlieferung ein kulturgeschichtliches und volkskundliches Denkmal der zeitlich jüngsten Form des Mittelmeerhauses im Waldgebiete und als solches mit dem Wohnhause in den geschichtlichen Hammerwerk- und Schmiedesiedlungen des oberen Same- gebietes verwandt. 48 POHIŠTVO PODLOŽNIKOV NA PODCETRTKOVEM GOSPOSTVU V 18. STOLETJU Angelos Baš Ce drži, da poznamo iz zgodovine naše ljudske hišne opreme sko- rajda samo opise kmečkih hiš iz zadnjega poldrugega stoletja, ki špričujejo v okviru hišnih sestavnih delov tudi gradivo o kmečki no- tranji opremi, ni hkrati nič manj neoporečno, da tudi za to, najnovejšo dobo pogrešamo zaokrožene preučitve o ljudski hišni opravi na Slo- venskem. In ker je taka podoba malone vseh zvrsti naše ljudske gmotne omike, je umljivo, da je veljala v zadnjih letih večina prizadevanj v slovenski etnografiji nujnemu zbiranju preostalega in naglo poha- jajočega terenskega ali novejšega blaga, da bi se tako vsaj za pol- preteklo razdobje pridobili kolikor toliko zadostni viri za opredelitve naše ljudske gmotne omike. Zavoljo tega, v nič manjši meri pa tudi zavoljo v slovenski etno- grafiji skoraj običajnega precenjevanja sodobnega in sodobnosti bliž- njega ter hudega neupoštevanja starejšega ali slabo znanega gradiva,^ so se v obravnavah našega ljudskega gmotnega življenja domalega dosledno in nevarno zanemarjala zgodnejša obdobja. (Kakor da bi kazalo domnevati in iskati stvaritve slovenske ljudske omike pravi- loma predvsem samo v našem in preteklem stoletju.) Pričujoči spis navezuje na prispevek o hišni opremi svobodniške plasti slovenskega kmeta v 17. in 18. stoletju^ ter želi ob tem dopolniti tako rekoč izjemne p>odatke o našem kmečkem pohištvu v razsvet- ljenski dobi," obenem pa ponovno opomniti na časovno sestavo ljudske gmotne omike. Tako je v sj>odnjih vrstah predmet zanimanja pohištvo podlož- nikov na Podčetrtkovem gospostvu v 18. stoletju, kakor ga odsevajo ostalinski popisi.* ' N. pr. V. Novak. O bistvu etnografije in njeni metodi. Slovenski etno- graf, IX, 1936, str. 12. A. Baš, Hišna oprema svobodnikov na Kranjskem v 17. in 18. stoletju. Slovenski etnograf VI—VII, 1953/54, str. 121 si. ^ R. Andrejka, Star kmečki inventar iz 18. stoletja. Etnolog, VII, 1934, str. 38 si; krasilno plat skrinj je obdeloval F. K. Kos, Slovenska kmetska skrinja, Etnolog, XIV, 1942, str. 53 si. * Državni arhiv Slovenije v Ljubljani: arhiv gospostva Podčetrtek, za- puščinski inventarji podložnikov. 4 Slovenski etnograf 49 Angelos Baš Obravnavani zapuščinski inventarji podložnikov (in sogornikov) z gospostva Podčetrtek izvirajo večidel iz prve polovice 18. stoletja. Iz zadnjih dveh let 17. stoletja (1698, 1699) jih je samo 18; od tega se na- števa pohištvo v 14 popisih. Nekaj zapuščinskih inventarjev poteka tudi še iz 50 let 18. stoletja, vendar pa so precej redki, tako da jih po 1760 z nekaterimi izjemami zmanjka. Iz tega razdobja se je ohranilo 614 popisov podložniških zapuščin. Pohištvo je navedeno v 485 inventarjih. Z drugimi besedami: v dobri šestini ostalinskih spisov se ne omenjajo predmeti za hišno opremo. — To je umljivo. Nekateri zapuščinski inventarji namreč ne navajajo celotnega preostalega premoženja na posestvih umrlih podložnikov, temveč zlasti le nepremičnine in stanje dolgov ter tako premičnega imetja skorajda ne zapisujejo. Y drugih primerih, kjer manjka v in- ventarjih seznam pohištvenih kosov, bo tega po vsej verjetnosti kriva hišna oprava, ki je bila očitno prav maloštevilna, zelo slabo ohranjena ali pa le doma in najpreprosteje tesarsko izdelana in pa malone brez vsake denarne vrednosti, tako da se zavoljo tega ni zapisovala kot zapuščina, ki jo velja ceniti. In naposled je v teh primerih prav tako mogoče, da premičnega pohištva po domovih, kjer se ne navaja, v resnici ni bilo, marveč da so skrinje nadomeščali pritrjeni, stalni za- boji, kakršne poznamo še iz polpretekle dobe v podravskih dimnicah (na podstrešju), drugo, tedaj prav redko opremo pa so pomenile pri- trjene in stalne klopi ob stenah,° ki so podobno kakor zaboji štele za sestavni del hiše in, kot je podoba, rabile za namene tudi drugih po- hištvenih kosov, ki so bili takrat pri podložnikih v navadi (skrinje, posteljnjaki in deloma tudi mize). Zavoljo tega lahko ohranjene, čeprav ne celotne navedbe o po- hištvu podložnikov s Podčetrtkovega gospostva v prvi polovici 18. sto- letja opredelimo kot razmeroma zadosten vir o tem vprašanju, saj predstavljajo domove, kjer se je natančneje in obsežneje zapisovala preostala hišna oprava; kolikor ni le-ta v celem omenjena, pa osvet- ljuje tako raven uporabljaniih sestavin v takratnem kmečkem pod- ložniškem pohištvu. 485 zapuščinskih inventarjev našteva od pohištva podložnikov na Podčetrtkovem gospostvu skrinje, omare, mize, posteljnjake in pa mentrge in kolovrate. Te omembe navajajo razen samih predmetov povečini le še njihovo število in včasih tudi velikost, medtem ko po- hištva mimo nekaterih zelo redkih primerov nikoli ne opisujejo. Spričo tega so podatki teh zapuščinskih popisov prikladni predvsem za ugo- tovitve posameznih delov tedanjega podložniškega pohištva in njegove povprečne ravni, vse manj pa za spoznanja o njegovem videzu. ^ Prim. A. Linhart, Versuch einer Geschichte von KraJh und den übrigen Ländern der südlichen Slaven Oesterreichs, II, Laibach 1791, etr. 301. 50 Pohištvo podložnikov na Podčetrtkovem gospostvu v 18. stoletju Skrinje se navajajo v 461 od 485 inventarjev (prvič 1698) in so jih imeli, če upoštevamo pripombe o sestavi oetalinskih spisov, potemtaikem pač pri vsaki hiši. Njihovo skupno število v 461 podložniških domovih znaša 1612. Povprečno iso bile pri hiši torej nekako^ po tri in pol. Od 1612 skrinj jih dobra polovica ni natančneje opredeljena (826), približno slaba polovica pa jih je zapisana kot žitne skrinje (713). Skrinj za obleko je 73 ali okroglo 22. del vseh omenjenih skrinj. (1737 je navedena sadna skrinja). — Glede na razmerje v obsegu pri shra- njevanju žita in obleke smemo domnevati, da je šlo pri neopredeljenih skrinjah zvečine za žitne skrinje, zakaj skrinje za obleko so mogle rabiti zlasti le pri bogatejših in večjih družinah, sicer pa precej mainj. V prvem desetletju 18. stoletja so bile skrinje nekaj številnejše kot pozneje. Tako je znašalo tedaj njihovo povprečno število pri hiši štiri. V drugem desetletju jih je bilo na posestvih povprečno nekaj čez tri. To število se je potlej malone nespremenjeno ohranilo v drugo polovico 18. stoletja. Zastran njihove velikosti smo poučeni samo o žitnih skrinjah. — 1698 se omenjata dve skrintji, ki sita držali 25 celjskih škafov ali okoli 1000 litrov,^ ena torej približno po 500 litrov. Iz konca prvega deset- letja 18. stoletja so prav tako znane skrinje podobne velikosti: 1709 so obsegale 4 skrinje v dveh primerih 46 škafov ali okoli 1794 litrov,' ali ena nekako po 448 litrov. 1710 se omenja prvič 5 skrinj, ki so držale 45 škafov ali okroglo 1755 litrov (ena torej približno po 351 litrov), drugič pa 6 skrinj, ki sOi držale 90 škafov ali okoli 3510 litrov (ena torej približno po 585 litrov). V drugem desetletju 18. stoletja so bile skrinje nökaj manjše. Okrog 1715 je nihala njihova prostornina med približno 150 do 350 litri. V iletih 1719 in 1720 pa je običajno presegala 300 in dosegala 400 litrov.** V 20. letih 18. stoletja so bile mere skrinj dokaj različne. Pre- vladovale so manjše skrinje, ki so obsegale nekako 150 (enkrat samo 76 litrov) do 300 litrov, ni pa manjkalo takisto večjih skrinj, ki so pre- segale 500 in 600 litrov in dvakrat držale tudi okoli 1170 litrov. Za četrto desetletje razpolagamo samo s podatki iz prvih let. Ta- caš so bile običajne obsežnejše skrinje, blizu 500 litrov in čez (tudi preko 700 litrov). Skrinje izpod 400 litrov so bile razmeroma redke. " R. Baravalle, Zur Geschichte der steirischen Masse, Zeitschrift des histo- rischen Vereines für Steiermarli, XXIX, 1935, str. 58: škaf je obsegal okoli štiri- deset litrov. ' R. Baravalle, nav. delo, istr. 42, 48: škaf = okrog 39 litrov. " 1715 in 1731 se je uporabljal tod kot prostorninska mera korec (Görz), ki je obsegal 39,39 litra. Po: R. Baravalle, Zur Geschichte des Grazer Masses, Zeitschrift des historischen Vereines für Steiermark, XXV, 1929, str. 58 sl; isti, nav. delo, str. 48. 4' 51 ' Angelos Baš Zadnja omemba o prosiorninah skrinj izvira iz 1748, ko se na- vajata dve skrinji, ki sta držali po 780 litrov. Zavoljo znatnih prostorninskih razločkov se ne zdi primerno ugo- tavljati povprečne velikosti skrinj. Lahko rečemo odinole, da so na območju Podčetrtkovega gospostva v prvi polovici 18. stoletja držale prostornine podložniških skrinj največkrat nekako 200 do 500 litrov, da pa so znane tudi večje in nikakor ne izjemne skrinje, ki se je nji- hova mera približevala 1000 litrom ali pa jih ponekod tudi presegala. O podobi naših skrinj ni mogoče izreči nobene sodbe, saj ne naj- demo v zapuščinskih inventarjih mimo označb o njihovem trajanju (n. pr. nove ali stare skrinje) ali pa velikosti, razen navedbe ene črne skrinje (1727), nobenih opredelitev o njihovem videzu.' A tudi zapis črne skrinje ni zadosti natančen, zakaj po tej navedbi gre lahko za črno obarvano ali pa od dima ocrnjeno skrinjo, ne dovoljuje pa eno- umnega odgovora. — Okovane ali poslikane in sploh krasilno obdelane skrinje se ne omenjajo nikjer. Omare se naštevajo v 40 od 485 inventarjev (prvič 1714). Se pravi, da so jih imeli nekako v dvanajstim vseh domov, ki poznamo od njih zapuščinske popise. Čeprav je to število glede na gornje opombe o sestavi inventarjev zavoljo delnega neupoštevanja premičnin pri po- pisovanju kakor tudi zavoljo morebiti slabe ohranjenosti omar, ki se zato niso zdele vredne inventarizacije, — lahko morda nekoliko pre- nizko, pa v bistvu vendarle dodobra odseva borno razširjenost omar po takratnih podložniških domovih v Podčetrtkovem območju. Njihovo skupno število v 40 hišah je znašalo 42. Povprečno so jih imeli torej po eno pri hiši. Razširjenost naših podložniških omar je iz desetletja v desetletje prav polagoma naraščala in pridobila največji obseg proti sredi 18. stoletja. Vendar pa ta razvoj ni šel na račun skrinj, ki so bile v vsej tej dobi po številu zelo izenačene. Namenov, ki so jim rabile omare, pregledani ostalinski popisi ne označujejo, razen navedb dveh jedilnih omar (1752). Toda taki primeri so bili gotovo redkejši in povezani z določenim spopolnjevanjem kmečke hišne oprave v razsvetljenstvu, medtem ko so se zvečine upo- rabljale omare kajpada kot spravila za obleke. Tudi o videzu omar ni v zapuščinskih inventarjih nobenih po- datkov. Samo 1761 se omenja okov^ana omara, sicer pa pogrešamo prav vsak namig o njihovi podobi. Mize so bile pogostejše kot omare. A tudi miz niso poznali v vseh hišah, ki so se od njih ohranili zapuščinski inventarji. Našteva jih zgolj približna šestina ostalinskih popisov s pohištvom (76). Četudi je, kot rečeno, mogoče, da so jih imeli po številnejših domovih, pa je " Tako kaže krasilno obdelavo teh skrinj posredno in v poglavitnih po- tezah povezati z ustreznimi dognanji o drugih kmečkih skrinjah na Sloven- skem v tej dobi: F. K. Kos, na nav. mestu. 52 Pohištvo podložnikov na Podčetrtkovem gospostvu v 18. stoletju iz tega števila nedvomno raz^^idno, da mize takrat še zdaleč niso bile splošen del podložniškega pohištva in da so jih zato najverjetneje nadomeščala odprta ognjišča in krušne peči.^" Njihovo skupno število v 76 domovih je znašalo 86 (prvič se ome- njajo 1704). Povprečno je bila potemtakem približno po ena pri hiši. V času, ki ga zajemajo naši inventarji, se številčna srednja mera miz ne menja. O velikosti in pa o videzu miz manjka ponovno vsakršnih po- datkov; le 1715 se navaja črna miza, ki spričuje pač od dima očrnjeni, ne pa obarvani pohištveni kos. Posteljnjaki so pomenili naj redkejšo sestavino v pohištvu Podče- trtkovih podložnikov. Medtem ko je poznala omare dvanajstina, mize pa približno šestina domov z ostalinskimi popisi, so bili posteljnjaki potrjeni samo v dobri devetnajstini hiš (25 od 485). Ne glede na nji- hovo nemara večje število so predstavljali tedaj posteljnjaki očitno skorajda izjemen del podložniške notranje oprave. Postelje torej tod niso bile običajno ležišče. Skupno število posteljnjakov v 25 domovih je bilo 30 (prvič se naštevajo 1699), povprečno malone več kot eden pri hiši. Število p>osteljnjakov je v obravnavani dobi postopoma naraščalo in postajalo proti sredi 18. stoletja vse večje. Takisto ni v inventarnih navedbah o vudezu ali opremi postelj- njakov nobenih podatkov. Mentrge pomenijo le deloma sestavino^ pohištva ter so po svojem namenu predvsem priprava za peko kruha. Ker pa kljub temu sodijo k hišni opravi, velja upoštevati prav tako njihove omembe v zapu- ščinskih spisih. Od 485 ostalinskih popisov s pohištvom se navajajo mentrge v 72 (prvič 1698). Dokazane so torej malone v sedmini vseh domov, kar pa bo morda zopet prenizko resnično število. Njihovo skupno število v 72 domovih je znašalo 77: povprečno je bila po ena pri hiši. Opisov mentrg ne najdemo \" inventarjih nikjer. Mentrge so bile številčno v vsem času, ki izvirajo iz njega naši zapuščinski spisi, v precejšnji meri izenačene. — Delež domov, kjer so mesili kruh \^ mentrgah, bo po izrečenih opombah o sestavi inven- tarjev, kot se zdi, večji, v endar pa je po drugi strani spričo teh navedb neoporečno, da mentrge v tem času in prostoru niso bile splošna pri- *° Prim. R. Meringer, Beiträge zur Hausforschung, Mitteilungen der An- thropologischen Gesellschaft in Wien, XXXIV, 1904, str. 157 d; M. Murko, Zur Geschichte des vol'kstümlichen Hauses bei den Siidslawen, Mitteilungen der Anthropologischen Gesellschaft in Wien, XXXVI, 1906, str. 113 sl. Prim. M. Murko, na nav. mestu. 53 Angelus Baš prava za mesenje krušnega testa, temveč da so se morale uporabljati V ta namen očitno tudi še druge naprave (nečke), ki jih pa v inven- tarnih zapisih ni mogoče potrditi, ker se, taka je podoba, kot zgolj neznatno obdelani kosi lesa pač niso štele med cenitve vredno ostalino na posestvih. Kolovrati prav tako ne pomenijo izrecnega pohištva, marveč prav- zaprav orodje, vendar pa sodijo, tako kakor mentrge, k hišni opravi. Od 485 zapuščinskih inventarjev s pohištvom se omenjajo ko- lovrati v 87 (prvič 1698). Potemtakem so izpričani v slabi petini teh podložniških domov, kar pa bo najbrž ponovno nekaj prenizko število. Vseh skupaj jih je bilo v 87 domovih 136 ali povprečno poldrugi pri hiši. Tudi opisov kolovratov ni najti v inventarjih. — Razširjenost ko- lovratov se v posameznih desetletjih ni spreminjala. Povzetek iz pridobljenih inventarnih podatkov se sestavlja takole. Pohištvo podložnikov s Podčetrtkovega gospostva v prvi polovici 18. stoletja je bilo po sestavi dokaj borno. Sodeč po zapuščinskih spisih, so poznali samo skrinje (žitne in skrinje za obleke), omare, mize, posteljnjake in pa mentrge in kolovrate. Razen enega, natanč- neje neopredeljenega svečnika iz 1747 niso v teh virih dokaziljivi nobeni drugi sestavni deli hišne opreme. Splošen, tako rekoč na v^sakem domu znan pohištveni kos je bila edinole skrinja. Povprečno so jih imeli pri hiši nekako po tri in pol. — Na začetku 18. stoletja so bile skrinje nekoliko pogostejši del podlož- niškega pohištva kakor v poznejših desetletjih. Prostornini skrinj je zavoljo zelo različnih sporočenih mer težko določiti srednjo izmero. Največkrat se vsekakor navajajo žitne skrinje, ki so držale nekako po 200 do 500 litrov, vendar pa so marsikdaj iz- pričane tudi še večje skrinje, ki so včasih presegale celo prostornino 1000 litrov. O videzu skrinj ni mogoče iz pregledanih inventarjev posneti ni- česar. Mimo skrinj ni bilo nobenih drugih pohištvenih kosov, ki bi bili po podložniških domovih v Podčetrtkovem območju splošno uveljavljeni. — Omare (za obleke in jedilne omare) so ugotovljene približno v dva- najstim inventarjev s pohištvom. Tudi če velja glede na pokazane vidike, ki so se po njih popisovale podložniške zapuščine, to število nekoliko zvišati, je delež omar v' takratni in tamkajšnji podložniški notranji opremi nedvomno precej redek. Mize so bile sicer pogostejše kot omare, a tudi zanje se ne da do- kazati splošna uporaba: naštevajo se samo v šestini inventarjev s 54 Pohištvo podložnikov na Podčetrtkovem gospostvu v 18. stoletju jMjhištvom. Čeprav je treba iz znanih razlogov tudi to število j)ovečati, je vendarle na dlani, da so mize v oni dobi še marsikje nadomeščala odprta ognjišča in krušne peči. Posteljnjaki so bili najredkejši in skoraj že izjemni del pohištva Podčetrtkovih podložnikov. Naštevajo se le v devetnajstini domov s pohištvenimi inventarji, kar dokazuje ne glede na njihovo višje res- nično število, da postelje tedaj niso pomenile običajnih podložniških ležišč, marveč da so namesto njih rabile pač pritrjene in stalne klopi ob stenah (ki so štele kot sestavni del kmečke hiše in zato v zapuščinskih inventarjih niso zapisane). Prav kakor za skrinje nimamo tudi za omare, mize in posteljnjake nobenih inventarnih izpovedi o njihovem videzu. — Zastran številčne razširjenosti pa se da ugotoviti, da je bilo omar in posteljnjakov proti sredi 18. stoletja vse več, medtem ko se številčna mera miz ni spre- minjala. Razen navedenega pohištva so od predmetov hišne oprave izpričane še mentrge in kolovrati. A tudi ti niso pomenili splošnih sestavin v ta- kratni podložniški notranji opremi. Resda pa se naštevajo pogosteje kot omenjeni pohištveni kosi: mentrge nekako v sedmini, kolovrati pa v slabi petini inventarjev; po njihovem višjem resničnem številu smemo skle- pati, da so se dovolj znatno uporabljale. Tudi za te dele hišne opreme ni ohranjenih nobenih opisov. Medtem ko je bilo skrinj pri hišah povprečno po tri in pol, je znašala ]X)vprečna mera drugega pohištva, se pravi omar, miz in po- steljnjakov, po domovih, ki so jih imeli, približno po en kos. Enak je bil povpreček takisto pri mentrgah, kolovratov pa je bilo nekaj več: l>ovprečno poldrugi pri hiši. V opravni ravni podložnikov in sogornikov ni mogoče dognati razločkov. * Te sklepe je teža\'no postaviti v pravilen okvir, ker imamo za zaokroženo podobo o kmečkem pohištvu na Slovenskem v 18. stoletju zelo malo obravnavanega gradiva. Doslej je ugotovljena edinole hišna oprema svobodnikov na Kranjskem v 17. in 18. stoletju,^^ medtem ko drugo gradivo o tem vprašanju še ni bilo načeto.^^ Zavoljo tega lahko ocenjujemo gornja spoznanja samo s primer- javo o istodobnih pohištvenih razmerah pri kranjskih svobodnikih.^* A. Baš, na nav. mestu. " Inventarji podložnikov z Gornjegrajskega (Škofijski arhiv v Ljubljani), z brežiškega in ljutomerskega območja (Državni arhiv Slovenije v Ljubljani), z ozemelj raznih fara (po župnijskih arhivih) in posamezni ohranjeni inven- tarji po kmečkih domovih. " R. Andrejka, na nav. mestu, je objavil inventar Janeza Kalana, stirp- niškega župana, iz 1~23, ki pa zavoljo stanu in gostilne v hiši popisanca ne 55 Angeles Baš Tudi pri teh so bile najpomembnejši del hišne oprave skrinje (za žito, živež in obleke), in sicer do 50 let 18. stoletja. Dotlej so številčno jasno prevladovale nad drugimi pohištvenimi kosi, potlej pa jih je razmeroma manj. — V prvi polovici 18. stoletja je bilo po kranjskih svobodniških domovih povprečno po U skrinj, pozneje pa se je to število znižalo. V podložniških hišah na Podčetrtkovem gospostvu pa so poznali v tem času povprečno le po tri in pol skrinje. Razloček v po- hištvu svobodnih in podložnih kmetov je bil torej izdaten. Omare so bile pri kranjskih svobodnikih razmeroma precej redke; navedene so samo v dobri tretjini zapuščinskih inventarjev, povprečno poldruga pri hiši, medtem ko so pri naših podložnikih potrjene nekako iz dvanajstine domov. — Od svobodnikov so imeli omare le najpre- možnejši. Zato je šlo pri njihovih omarah za močno meščansko ali ple- miško določene pohištvene kose, ki bi jih po njihovih, sicer prav skopih opisih sodeč lahko ugotovili tudi v tedanjih meščanskih ali ple- miških inventarjih. Nasploh pa so bile omare pri kranjskih svobod- nikih v 18. stoletju maloštevilne, vendar pa so presegale po svoji raz- širjenosti omare podložnikov s Podčetrtkovega gospostva v razmerju 4:1. Mize so dokazane pri kranjskih svobodnikih v 18. stoletju malone vselej. Povprečno jih je bilo v njihovih hišah nekaj v^eč kot po tri. Na Podčetrtkovem gospostvu pa so pri podložnikih ugotovljene mize samo v šestini domov, povprečno po ena. Takisto se posteljnjaki v 18. stoletju pri svobodnikih na Kranj- skem omenjajo skorajda povsod; povprečno nekaj manj kot po trije. Pri Podčetrtkovih podložnikih pa so bili posteljnjaki, kot dognano, domalega izjemni del notranje opreme, izpričani samo v devetnajstini domov, in to povprečno po eden pri hiši. Kakor ni za naše spoznano podložniško pohištvo v ostalinskih po- pisih v bistvu nobenih podatkov o njihovem videzu, tako je malone enako tudi s podobo o kranjskem svobodniškem mobiliarju. Redki ohranjeni popisi o njihovi opravi potekajo skoraj izključno le iz za- puščin svobodnikov, ki so bili v plemiški službi in ki so spričo tega živeli v višjih, izjemnih razmerah in se deloma ponašali z nekmečkim pohištvom, kakršno se je kot posebnost v inventarjih na kratko opisalo. V splošnem pa pogrešamo prav tako pri kranjskih svobodnikih po- datke o videzu njihovega pohištva. Od druge hišne oprave se navajajo mentrge pri kranjskih svo- bodnikih v 18. stoletju le v treh od 17 inventarjev. To je skoraj enako razmerje kot pri navedbah naših podložnikov, kjer so omenjene men- trge nekako v sedmini zapuščinskih popisov. Številčni povpreček pa osvetljuje prave kmečke notranje opreme. Od pohištva se v tem ostalinskem spisu navaja 5 posteljnjakov, 8 miz, 1 naslonjač, 8 stolov, 1? skrinj, 7 kolo- vratov in 1 mentrga. 56 Pohištvo podložnikov na Podčetrtkovem gospostvu v 18. stoletju je bil pri isvobodnikih višji: po dve, medtem ko je bila pri Podčetrt- kovih podložnikih le po ena pri hiši. Kolovrati so potrjeni v dobri tretjini kranjskih svobodniških domov v 18. stoletju, pri Podčetrtkovih podložnikih pa v slabi petini. Svobodniške hiše na Kranjskem so jih imele povprečno nekaj več kot po štiri, podložniki s Podčetrtkovega gospostva pa enega in pol. — Pri podložnikih pod Mariborom pa so v istem času dokazljivi kolovrati v polovici domov, in sicer povprečno nekaj več kot po dva pri hiši.^° Ob kratkem: pri vseh delih pohištva in hišne oprave nasploh spričujejo zapuščinski inventarji kranjskih svobodnikov izdatno višjo raven kakor Podčetrtkovi podložniki. Izjemo pomenijo le meiitrge, ki jih je bila pri obojih precej enaka mera in so jih, kot se zdi, pri enih in drugih nadomeščale ponavadi pač nečke. Sicer pa so bile pri svo- bodnikih na Kranjskem poleg skrinj tudi mize in posteljnjaki^" dokaj splošni pohištveni kosi, medtem ko so bile pri Podčetrtkovih podlož- niki na splošno običajne zgolj skrinje. Omare so bile redkejše pri obojih, vendar pa. v razmerju 4 :1. In naposled je bila tudi preja pri svobod- nikih bolje razvita kot pri podložnikih v Podčetrtkovem območju. A kot je podoba, to pri nas tedaj ni bil običajen pojav, zakaj podložniki v mariborski okolici so poiznali takrat v povprečju kolovrate v števil- nejših domovih kot kranjski svobodniki, čeprav so imeli le-ti pri po- sameznih hišah, kjer se je predlo, povprečno po več kolovratov kakor podložniki pod Mariborom (v razmerju 2 : 1). Poleg navfedeniih predmetov pa je svobodniško pohištvo na Kranj- skem poznalo v 18. stoletju še druge sestavine, ki jih naši podložniški ostalinski popisi ne naštevajo. — Mimo skrinj, omar, miz, posteljnjakov (od izrecnega pohištva) in pa mentrg in kolovratov^ so bili takrat svo- bodniški domovi opremljeni še s stoli, in to dobra polovica hiš, po- vprečno s skoraj po 8. Njihova oMiika iz inventarnih zapisov ni razvidna. In mimo stolov so se nekateri premožnejši svobodniki ponašali tudi s klečalniki. Drugače kot Podčetrtkovi podložniki, ki, kot rečeno, razen bor- nega pohištva in pa mentrg in kolovratov niso izikazovali nobenih drugih delov notranje opreme, so premogli svobodniški domovi takisto še druge nepohištvene kose hišne oprave. — Tretjina svobodniških hiš v 18. stoletju je bila ozaljšana s slikami (navadno s pozlačenimi ali '^^ A. Baš, Orodja na kmečkih gospodarstvih pod Mariborom v 18. stoletju. Slovenski etnograf. Vili, 1955, str. 119 d. Iz 18. stoletja je ugotovljena pri kranjskih svobodnikih tudi posteljna oprema. Tako je bilo rjuh pri hišah po navadi nekaj več kot posteljnjakov; največkrat so bile iz hodničnega platna, neredko pa tudi iz pražnjega platna. Pernic, vzglavnikov in prešitih odej pa niso poznali povsod, marveč približno samo v polovici domov; zavoljo precej različnih omenjenih števil ni primerno določevati njihovega povprečja. Kolikor je navedena prevleka pernic in vzglavnikov, je šlo navadno za dvonitnik. Spali so na slami; zimnice se pravi- loma ne naštevajo: prav tako tudi ne posteljna pregrinjala. 57 Angelos Baš Črno luženimi okviri), kjer nahajamo poleg večine del z nabožnim zna- čajem včasih tudi že krajine, tihožitja in portrete. — Izjemna pa so bila tedaj pri kranjskih svobodnikih ogledala; prav tako tudi španske stene in okenske zavese. Nadalje je bila približno tretj'ina sporočenih kranjskih svobod- niških hiš iz 18. stoletja opremljena z medeninastimi, železnimi in lese- nimi urami in pa s svečniki, ki so bili povečini železni (v vseh Pod- četrtkovih podložniških inventarjih je zapisan j^e eden, 1747). Tako smo pregledali zajeto prgišče. V njem resda ni bilo posebnih dragotin, vendar pa peščica zanimivih drobcev, ki smo* z njimi in še nekaterimi drugimi sestavili par mozaičnih odlomkov za podobo našega kmečkega pohištva v 18. stoletju. Zusammenfassung DIE MÖBEL DER UNTERTANEN DER GRUNDHERRSCHAFT PODČETRTEK (WINDISCH-LANDSBERG) IM 18. JAHRHUNDERT Die vorangegangenen Zeilen setzen den Bericht über die Hausausstattung der Krainer Freisassen im 17. und 18. Jahrhundert (Slovenski etnograf, VI—VII, 1953154, S. 121—138) fort und versuchen damit die äusserst knappen Angaben über unsere Bauernmöbel in der Aufklärungszeit zu bereichern. Der Gegen- stand des obigen Aufsatzes sind die Möbel der Untertanen der Grundherrschaft Podčetrtek im 18. Jahrhundert, mie sie in den Hinterlassenschaftsinventaren angeführt merden. Die behandelten Hinterlassenschaftsinventare der Untertanen von Pod- četrtek stammen grösstenteils aus der ersten Hälfte des 18. Jahrhunderts. Aus den letzten zmei Jahren des 17. Jahrhund'erts sind deren 18; in diesen merden die Möbel in 14 Inventaren aufgezahlt. Etliche Hinterlassenschaftsinventare entstammen auch den 50er Jahren des 18. Jahrhunderts, doch merden sie immer seltener bis sie nach 1760 mit einigen Ausnahmen allmählich völlig versiegen. Aus dieser Zeit sind uns 614 Hinterlassenschaftsinventare erhalten. Die Möbel merden in 485 Inventaren angegeben, oder mit anderen Worten: im guten Sechstel der Hinterlassenschaftsinventare merden die Möbel nicht er- mähnt. — Das ist verständlich, da einige Inventare nicht das gesamte Vermögen auf den Besitzungen der verstorbenen Untertanen angeben, sondern meistens nur das Unbewegliche und die Schulden, so dass das bewegliche Vermögen fast gar nicht aufgezeichnet murde. In anderen Fällen, wo in den Hinterlassen- schaftsinventaren die Verzeichnisse von Möbelstücken fehlen, ist daran augen- scheinlich die Hausausstattung schuld, da sie offensichtlich ziemlich rar, im schlechten Zustand oder nur zu Hause und zimmermannsartig erzeugt, daher auch fast ohne Geldwert und wurde aus diesem Grunde nicht als schätzens- werte Hinterlassenschaft eingetragen. Endlich ist es in solchen Fällen ebenso möglich, dass bewegliche Möbel in Häusern, mo sie nicht angeführt murden, tatsächlich nicht vorhanden maren, sondern die Truhen durcli ständige Kästen ersetzt wurden, wie sie uns solche aus der halbvergangenen Zeit auf den Dach- 58 Pohištvo podložnikov na Podčetrtkovem gospostvu v 18. stoletju boden der Rauchstubenhauser im Draugebiete bekannt sind; die Ubrige, in jener Zeit rechi diirftige Eausaussiattung bedeuteten befestigte standige Banke langs der Zimmermande, die gleichfalls ahnlich mie die Kasten als Bestandteile der Hauser gezahli und mie es scheint auch fur Zrvecke anderer Môbelstucke (Truhen, Bettgestelle und teilmeise auch Tische), die bei den JJntertanen sonst im Gebrauche roaren, vermendet murden. Von diesem Gesichtspunkt sind mir berechtigt die erhaltenen, rvenn auch nicht uollstandigen Angaben iiber die Vntertanenmôbel bei der Grundherr- schaft Podčetrtek in der ersien Half te des 18. Jahrhunderts als genilgende Quelle fiir diese Frage zu merten, da sie uns Hauser mit genauer und umfang- reicher aufgezeichneten Ausstattung vorfiihren. Someit diese nicht zur Ganze angegeben ist, mird dadurch der Anteil der einzélnen Môbelstucke in unserer Untertanenhausausstattung des 18. Jahrhundert gekennzeichnet. 485 Hinierlassenschaftsinventare ermahnen von den Môbeln der Herr- schaftsuntertanen Truhen, Kasten, Tische, Bettgestelle, Mehltruhen und Spinn- rader, Diese Angaben enthalten ausser den Aufzeichnungen einzelner Môhel- gegenstande meistens nur noch ihre Zahl und gelegentlich auch ihre Grosse, mâhrend die Môbel mit einigen sehr seltenen Ausnahmen niemals irgendrdve naher beschrieben merden. Deshalb dienen die Angaben der behandelten Hin- ierlassenschaftsinventare fast ausschliesslich dvr Feststellung einzelner Môbel- stucke und ihres Durchschnittsniveaus, kaum jedoch der Kenntnis ihres Aussern. Fine Zusammenstellung der gervonnenen Anfuhrungen aus den Hinterlas- senschaftsinventaren ermôglicht uns festzustellen, dass die Vntertanenmôbel auf der Grundherrschaft Podčetrtek in der ersten Half te des 18. Jahrhunderts ihrem Bestande nach ziemlich armselig maren, da diese Untertanen nur Getreide- und Gemandtruhen, Kasten, Tische, Bettgestelle, Mehltruhen und Spinnrâder ihr Eigen nennen konnten. Ausser einem nicht naher festzustellbaren Leuchters aus dem Jahre 1747 sind keine anderen Môbelstucke nachzumeisen. Ein, in jedem Hause vorhandenes Môbélstuck mar nur die Truhe. Durch- schnittlich gab es in jedem Hause drei und einhalb Truhen. — Am Anfange des 18. Jahrhunderts treten sie etmas ôfter auf als in den spateren Jahrzehnten. Fin Mittelmass der Truhen zu bestimmen ist es megen der rechi verschie- denen Massangaben schmer. Mei.stens merden Getreidetruhen mit Rauminhalt von 200 bis 500 Liter angefuhrt, doch sind mehrmals auch grôssere Truhen, mit mehr als 1000 Liter Rauminhalt ermiesen. Ausser den Truhen maren keine anderen Môbelstucke in den Vntertanen- hausern bei Podčetrtek allgemein. Die Kasten (fur Gemander und Speisen) sind nur in einem Zmalftel der Hinierlassenschaftsinventare nachgemiesen. Wenn mir auch ihren Anteil auf Grund der angefuhrten Gesichtspunkte fur die An- lage der Hinierlassenschaftsinventare etmas erhôhen durfen, so bleibt der Anteil der Kasten in der damaligen Untertanenhausausstattung doch gering. Verbreiteter als die Kasten maren die Tische, doch ist auch fur diese kein allgemeiner Gebrauch nachzumeisen: angefuhrt merden sie nur in einen Sech- stel der Hinterlassenschaftsinventare. ObwoM man diesen Anteil aus angege- benen Grilnden erhôhen muss, ist es sicher, dass in diesem Zeitalter die Tische mancherorts durch offene Herde und Backôfen ersetzt murden. Selten und fast als Ausnahme unter den Môbestucken der Untertanen von Podčetrtek maren die Bettgestelle. Angefuhrt merden sie durchschnittlich in jedem neunzehnten Hinterlassenschaftsinventar; die Bette maren demnach in jener Zeit noch kein allgemein vermendetes Untertanennachtlager, ihre Stelle haben mohl noch standige, in den Hinterlassenschaftsinventaren als Hausaus- stattung nicht aufgezahlte Banke an den Zimmermânden eingenommen. 59 Angelos Baš Ihrer Zahl nach werden die Bettgestelle, zugleich mit den Kasten, gegen die Mitte des 18. Jahrhunderts haufiger, mahrend die Zahl der Tische im be- handelten Zeitalter ziemlich gleichblieb. Ausser angefilhrten Mobelstticken werden noch Mehltruhen und Spinnrader erwahnt. Doch auch diese waren keine allgemeinen Bestandteile der damaligen Untertanenhausausstattung. Wohl wurden sie ofters als die behandelten Mobel- stiicke aufgezahlt: die Mehltruhen in einen Siebentel und die Spinnrader kaum in einem Fiinftel aller Hinterlassenschaftsinventare. Ihrer tatsachlich hôheren Zahl nach diirfen mir annehmen, dass sie eine breitere Verwendung gefunden haben, Wahrend ein Haus im Durchschnitt drei und einhalb Truhen aufwies, waren die Kasten, Tische und Bettgestelle durchschnittlich in Hausern, die sie besassen, durch ein Stiick vertreten. Die gleiche Durchschnittszahl galt fiir die Mehltruiien; etwas verbreiteter waren die Spinnrader, je ein und einhalb in évnem Untertanenhause. In der Ausstattung der Untertanen und der Bergholde sind keine Unter- schiede festzustellen. ()() K OBDELAVI POLJA V SLOVENSKI ISTRI (Nekaj misli ob popotnih zapiskih) Sergij Vilfan »Poslal je (vojvoda Ivan) na našo zemljo Slovane; oni orjejo našo zemljo in naše ledine, kosijo naše travnike, pasejo po naših pašni- kih ...« Tako se leta 804 na znanem rižanskem zboru pritožujejo istrska mesta. Prvi slovanski naseljenci v Istri se tedaj okrog leta 800 ukvar- jajo s ipoljedelstvom in živinorejo. Zemljo orjejo, pri tem pa jo tudi krčijo. To pa je tudi vse, kar nam pove to mesto rižanske poravnave o našem predmetu. Cela vrsta vprašanj nam ostane odprtih: ali so uporabljali ralo ali plug, ali so se pri izdelavi in uporabi orodij česa naučili od istrskih prvoselcev, kakšen je bil njihov poljedelski sistem in še mnoga druga vprašanja. Pri tem pa gre za vprašanja, ki so v najtesnejši zvezi z pojasnitvijo slovanske kolonizacije v Istri. Tudi redki poznejši viri so malo zgo^ orni. Nekaj vpogleda v ob- delavo polj nam nudi opis lupK)glavskega gospostva v hrvatski Istri iz leta 1523. Razen pravih njiv, katerih donose upošte\a ta popis, imajo kmetje v tem gospostvu tudi desetinske njive, ki so naštete posebej. »Take njive izkopljejo in obdelajo kmetje iz puste zemlje iai dolin, dajejo od njih leto ali dve desetino, nato jih puščajo zopet nekaj let v pušči in jih le redkokdaj obdelajo. Zato teh zemljišč tudi ne gre oceniti kot obdelovalne njive.« Morda je to prvi izrecni opis letečih njiv v notranjosti Istre, sicer ne požigalniških, pač pa verjetno ve- činoma motičnih. Podatki, kd jih imamo iz 16. stoletja za beneško plat, kažejo na izredno dinamiko novih krčenj, ki pa ustvarjajo tudi stalne njive. Take podatke bi mogli vsaj za starejšo dobo do 18. stoletja izpo- polniti najbrž le s posameznimi fragmenti, ki bi stežka dali zaokro- ženo razvojno podobo, vsaj kolikor se tiče neposredno našega pred- meta. Že teh nekaj odlomkov pa nam kaže na to, da ima borba za zemljo v teh krajih svoje posebne oblike. Večina slovenskih krajev je do 16. stoletja utrdila obseg svoje poljedelske zemlje in nova krčenja imajo relativno majhen pomen; njihov vpliv na razvoj vasi nikakor ne more biti več odločilen. Tudi posamezna kmetijska gospodarstva so ustaljena. Njihovo število se povečuje kvečjemu z redkimi delit- vami kmetij ali pa z nastankom kajž, ki pa praviloma ne tvorijo pod- 61 Sergij Vilfan lage za razvoj samostojne kmetije. Bistveno drugačen je položaj v Istri. Yas, kmetije in orna zemlja — vse je bolj dinamično. Vedlo bi nas predaleč, če bi hoteli ta pojav v celoti opisati in razložiti; omeju- jemo se za zdaj le na nekatere opazke v zvezi z obdelavo polja. V zvezi s študijem gospodarske in družbene zgodovine na nekda- njem dežel^kosodnem gospostvu Socerb — tega študija še zdaleč nisem zaključil — sem si leta 1953 ogledal večino vasi, ki so nekdaj tvorile to gospoistvo, ki je na zahodu mejilo na ozemlje mesta Trsta, na jugo- vzhodu pa segailo mimo Slavnika na pobočja Cičarije v hrvatski Istri. Izmed mnogih beležk, ki naj bi služile v pojasnitev ali delno tudi do- polnitev bogatega arhivskega gradiva, ki nam je ohranjeno za te kra- je, je tudi nekaj takih, ki sodijo v tukaj postavljeni okvir. Zapisane niso bile z namenom, da bi nudile obširno, analitično in deskriptivno podobo ornega ali motičnega poljedelstva v tem delu slovenske Istre, ker tako zbiranje gradiva ni bilo nameravamoi in ni moj posel. Moja vprašanja in zapisi so' bili že vnaprej usmerjeni le na določene pred- mete, ki sem jih izbral glede na potrebe, ki mi jih je postavljalo arhivsko gradivo kot ključne za določene probleme. Za pojasnitev va- ške organizacije, neagrarnih pridobitnih panog in imovinskih odnosov sem moral tu in tam upoštevati tudi orno zemljo in njeno obdelavo, vedno z določenih gledišč. Kot pripravljalno delo za sintetično zgodo- vinsko študijo dajem pregled zapisanih podatkov o tem predmetu, ne zato, da bi podrobno delo' etnografa na tem terenu postalo odveč, mar- več zato, da bi ob nekaterih podatkih pokazal na širši kompleks pro- blematike v gospodarski zîgodovini slovenske Istre, problematike, ki ni brez aktualne note in pri kateri so terenski poidatki lahko zelo po- učni. Dokler so ti podatki osamljeni ali krajevno omejeni, se nam ob njih vprašanja šele postavljajo in le delno rešujejo, medtem ko nam bo šele širša povezava nudila tudi odgovor. V današnjem stanju se moramo pač še le prevečkrat zadovoljiti s prvim, toda tudi spozna- vanje problemov in njihove medsebojne povezave je ena izmed sto- penj k rešitvi. Pri terenskih podatkih se omejujem na zgoraj označeno' socerbsko ozemlje. Poizvedovanje v krajih okrog Hrovatinov v enem izmed obrežnih predelov beneške Istre pa je pokazalo, da marsikateri po- datek velja tudi tu. 1. Njive. Narava omogoča obdelavo njiv na kraških poljih, na pobočjih ali slemenih v kraških dolinah ter sicer ponekod v gmajni. Že tu se pojavlja prvo vprašanje: ali se je urbarizacija: tal vedno iz- vršila po tem, najbolj naravnem vrstnem redu. Najstarejša koloni- zacijska oblika v Istri, ki jo z gotovoistjo ugotavljamo, so predrimski kašteljeri. Pri izbiri njihove lege so odločali predvsem obrambni raz- logi. To sicer ne izključuje sočasne obdelave vsaj bližnjih kraških ' polj, vendar imajo nekatere vasi ob kraških poljih siovanska imena (na pr. Prešnioa, nekdaj Presušnica), kar bi kazalo na njih primeroma 62 K obdelavi polja v slovenski Istri mlajši nastanek. Podoba je, da že v teh najstarejših dobah koloniza- cije naravni moment rodovitnosti tal ni bil edino odločilen. Ko pa so kraška polja urbarizirana, tvorijo primeroma stalno je- dro poljedelske obdelave. Drugače je z njivskimi kompleksi na po- bočjih in slemenih. Erozija vode in vetra vnašata tu znatno dina- mičnost, s katero se vasi v alpskih predelih ne morejo* meriti. Reambulančne mape iz leta 1869 izkazujejo 89 ha njiv v Podgorju, danes je njiv kakih 15 odstotkov manj. Pravijo, da orna zemlja sploh peša, ker jo odnaša voda. — Ocizla je po- pripovedovanju domačina imela nekoč njive pod vasjo, »kjer je slaba zemlja«. Njive so sicer še zdaj tam, vendar ob suši ne obrode. Zato pa so napravili nov njivski kompleks nad vasjo, kjer iso včasih pasli. — Da take trditve niso iz- vite iz trte, najlepše dokazuje primer vasi Beke. Kdor pride iz Ocizle v vas, je šel mimo mnogih, popolnoma neobdelanih teras. Od nekdanje obdelovalne zemlje je ostalo le nekaj prstov na debelo. Premiki njivskih kompleksov gredo še dallje: O vasi Petrinje gre splošno izročilo, da je bila vsa vas včasih nekje drugje v bližini in da se je j meno vala Trpce. Dejansko so Trpce še danes ledinsko ime. Vas so prestavili baje zaradi kač in na njenem prvotnem mestu je še ne- kaj obdelovalne zemlje, ki menda spada zdaj k Črnemu kalu. Na Trpce se veže tudi tradicija o grofici, ki je prodala ta kraj Cmikalcem za slepo kobilo. — Če nič drugega, je na tej tradiciji resnično to, da je bila v 16. stoletju vas Trpce, da pa se tedaj Petrinje ne omenjajo. V 17. stoletju pa se omenjajo Petrinje, ne pa Trpce. Dejstvo, da so Trpce še danes ledinsko ime, potrjuje verijetnost tradicije. — Najsi se je vas res preselila zaradi gadov ali zaradi drugih vzrokov, vsa tradicija kaže na ineko dinamičnost celo glede same lege vasi. — Pri- mer opuščene vasi Novaci (po starem Novaki) v danes hrvatski so- seščini je primer zase. Primer premika njivskih površin imamo tudi v Nasircu. Tu so bile nekoč njive v smeri proti Vrhpolju. Ker bo bile te njive močno izpostavljene suši, so jih po prvi svetovni vojni opustili in je zdaj tu v glavnem košenina. Nove njive so napravili v dolini, kjer se suša manj občuti. Celo na svetu, ki je na videz manj izpostavljen, kakor pri Preš- nici, so morali neke stare njive opustiti. Pravijo*, da je »zhanjalo drhara«, kar pomeni, da je skalovje (stene) prišlo tako blizu površja, da se je plug zatikal, tekel po »steni« in ga je zanašalo, ker je »zemljo burja vzela«. O taki njivi pravijo — »Je steklo«. Tretjo vrsto zemlje tvorijo* »ograde«. Že ime samo pove, da gre za ograjene dele gmajne, ki si jih je posameznik prilastil, pač z namenom, da bi jih obdeloval. Ograja ni toliko simbol .prevzema v lastnino kot za- ščitno sredstvo proti škodi, ki bi jo kulturam utegnila povzročiti ži- vina. Tak proces krčenja se na socerbskem ozemlju pogosto omenja v 16. stoletju. O krčenju gmajn in ustreznih pravnih razmerjih v tej dobi razpravljam drugje v zvezi z živinorejo. Iz nekaterih ohranjenih 63 Sergij Vilfan podatkov moremo sklepati, da je tudi ta proces krčeiija že srednje- veški. V večjih dolinah se je krčenje opravljalo po želji in v interesu zemljiškega gospoda, čigar podložnik je s tem dobil več zemlje in ga je bilo moči močneje obremeniti z dajatvami. Nekatere ograde so gotovo postale stalne njive. Primer letečih nji\, kakršnega smo navedli za lupoglavsko gospostvo v hrvatski Istri, nam sicer v socerbskih arhivalijah ni ohranjen, podatki o obdelavi te zemlje in o njenih kulturah pa nam bodo pokazali, da je tudi njihova današnja obdelava še zelo blizu sistemu letečih njiv. Pa tudi kolikor je ograda dobila značaj stalne njive, se v zadnjem času opaža tendenca opuščanja te vrste njiv. Kako daleč je šlo pridobivanje novih njiv, nam spričuje tradicija v vasi Prešnica. kjer pravijo, da so nekoč pridelovali krompir celo na Preski gori (nekdanji planini), kamor so nosili gnoj v koših. 2. Oranje. Pravijo, da je včasih šel mož v gozd s sekiro in se ^¦rniJ z vozom. Voz je bil torej v celoti preprosto domače delo brez železnih delov. Skoraj v celoti velja to tudi o plugu, kakršen je bil v rabi do prve svetovne vojne, ko so ga začeli nadomeščati kupljeni železni plugi. Zaradi krajšega izražanja bomo prejšnji plug označe- vali skratka kot stari plug. kar naj še ne pomeni končne sodbe o nje- govi starosti. Od bistvenih delov starega pluga je železen samo lemež, ki je bil kupljen. Glavna posebnost plugov na nekdaj socerbskem ozemlju je v tem, da pogosto nimajo črtala. Brez črtala so bili stari plugi v Pod- gorju, Nasircu, Mihelah in v hrvatskih Jelovicah. Crtalo so imeli v Beki. Ocizli in Crnotičah. V Prešnici. so imeli črtalo le za težko zem- ljo. V splošnem utemeljujejo razlike glede črtala s tem, da ga v lahki zemlji ni treba, medtem ko naspirotno v Beki trdijo, da je zemlja sicer lahka, da pa so stari plugi vendarle imeli črtalo. Razlika v zemlji je gotovo važen moment, ki je vplival na to, ali je plug imel črtalo ali ne, najbrž pa ni bil to edini moment. Kakor je s hrvatskega ozemlja znano, je plug brez črtala precejšnja redkost, kakor je na drugi strani še večja redkost ralo s črtalom. Vsiljuje se domneva, da se je v ne- katerih vaseh — pač tudi zaradi kakovosti zemlje — razvoj ustavil na neki vmesni stopnji med ralom in plugom. Za primerjavo med plugom brez črtala in plugom s črtalom v teh krajih imam na raz- polago samo dva primerka: brez črtala iz Podgorja in s črtalom iz so- sednih Crnotičev. Samo iz dveh primerkov pa še ni moči sklepati na tipičnost razlik med obema (na pr. močno kolenasti gredelj v Pod- gorju, skoraj ravni gredelj s kratkim črtalom v Crnotičah). Zaenkrat se bo treba zadovoljiti s temi ugotovitvami. Nekaj raz- lage utegne prinesti podrobnejša primerjava nomenklature posamez- nih važnejših delov pluga, pri čemer pa bo šlo že za širšo primerjavo izrazoslovja z raznih delov slovenskega ozemlja in iz večjega števila 64 K obdelavi polja v slovenski Istri krajev hrvatske Istre. Tu naj se omejimo le na primerjavo nekaterih nazIA'ov iz slovenskega Podgorja in iz hrvatskih Jelo vie: Podgorje zob pretiroč daska lamaš paru od liimša kôzbac hrédalj hradânca Jelovice zub ročnik. daska lemeš iglica grédelj plužnice (kadine) (crtala v obeh primerih ni) Za zob je v drugih silovenskih vaseh bolj razširjen naziv plaz, tembolj značilno je, da je podgorski naziv »zob« soroden hrvatskemu. Pri tem pa se nam med podgorsko in jeloviško nazivje postavlja pre- cej ostra meja. Zdi se, da je podgorsko nazivje bliže splošnim sloven- skim nazivom kot pa je jeloviško splošno hrvatskim. Iz tega vnaprej ne bi smeli izvajati nobenih sklepov. Opozoriti pa je treba na to, da bi širša primerjava tega nazivja utegnila dati nekaj opor za podrob- nejšo analizo kolonizacijske zgodovine. Na ozemlju Buzeta se kažejo spočetka precej močni slovenski kolonizacijski elementi. Podgorje je na drugi strani proti koncu srednjega veka upravno odrezano od so- sednih slovenskih krajev in je obenem z Jelovicami, Novaki (od ka- terih so danes preostale le še razvaline in nekatere njive) in Vodicami v upravnem območju beneškega Rasporja. V začetku 16. stoletja pri- dejo vse štiri vasi pod Socerb. V drugi polovici 16. stoletja je razlika med priimki znatna: Podgorje Roje Fiondi ja Andrejašič Poljak Jelovice Božič Magličić Lavrinić Katic Do kake mere je tedaj že napredovala kolonizacija vlaških Cičev v hribovskih hrvatskih vaseh, bi iz teh priimkov morda kdaj mogli sklepati. Zgodovina teh vasi kaže po vsem povedanem, da moremo na tem terenu računati z zelo močnim križanjem raznih vplivov, katerih in- tenzivnosti pa danes še ne moremo presoditi. Poleg ledinskih imen more zlasti analiza nazivja plugov prispevati k razjasnitvi raznih ko- lonizacijskih plasti. Za transport pluga na njivo uporabljajo »paduro«. Pri vlačenju pluga ob oranju -SO redoma vmesni člen »kulca«. Posamezni primerki 5 Slovenski etnograf ^5 Sergij "Vilfan ohranjenih kulc so popolnoma leseni vključno z osmi in neokovani,- ali pa imajo le malo železa. Posebnost kulc v vinorodnih predelih je »pouza«: da bi osi ob oranju med piantami ne zadevale v trte in jih po- škodovade, sta na vsako stran kulc od spredaj na osi speljani dve moč- nejši palici, ki ob trti spolzita, ne da bi jo ranili. Plamte so bile sta- rejša oblika vinogradov, ko so trto sadili še na »klon«. Po štiri trte so vsadili okrog klona, deblaste rastline, ki so ji veje obrezovali tako, da so ob njih razpeljavali trte. Klani s trtami so tvorili vrsto — plante, med piantami pa so bile po 2—5 metrov široke »lehe«, ki sO' jih mogli orati. Novejša oblika vinograda so posamezno sajene trte, ki so na žici razpeljane med koli in tako' tvorijo drugačno vrsto — »pared« (v več izgovornih variantah). Med paredi so ronhade (tudi v več izgovornih variantah), ki so bistveno ožje od leh in ki jih ne orjejo. Včasih je ranhada dvojna vrsta trt z vmesnim prostorom vred. Ob novi obliki vinogradov je potreba po ponzi odpadla. Za vpregoi služi oje. Na njegovo sprednjo, nazaj ukrivljeno rogo- vilo (ključ) se z jarmoncem (zvitO' iz trte ali beke) vpreže jarem. V krajih s težko zemljo orjejo z dvema paroma volov. Pred oje pride tedaj še drugo — četver. Oranje na četver pomeni toliko kot oranje z dvema paroma. Zdi se, da je bilo v 17. stoletju oranje z dvema pa- roma splošno običajno, ker se tedaj šteje goveja živina v vasi na pluge (aratro) in pri tem pomeni en »plug« toliko kot štiri glave. V siloven- ščino bi torej kazalo ta smisel besede aratro prevajati kot četver. Podatki o številu živine po vaseh kažejo, da tedaj ni mogel vsak va- ščan orati z lastno živino, ker je ni bilo toliko v vasi. Pa še živina, ki jo je vas premogla, je bila v veliki meri samo v reji naspol kot last tržaških meščanov. Glede načina oranja (lehe, razori) ni bilo opaziti bistvenih po- sebnosti. Zemlja, ki se v enem dnevu zor j e s krajevno običajno vprego, A'elja po starem za mersko enoto, za katero je doslej zabeležen iz italijanščine vzeti naziv žrnada. V žrnadah napovedujejo vaščani svojo orno zemljo že leta 1627. Žrnada ni površinsko povsod enako določena mera, marveč se razlikuje od kraja do kraja. Treba je razlikovati žrnado z novim in žrnado s starim plugom. O drugi je slišati najraz- ličnejše ižmere, od 10 do 30 arov. V krajih z zelo težko zemljo bo treba računati z nižjo številko, v krajih z zelo lahko zemljo z višjo, sicer pa bo v glavnem veljalo povprečje okrog 20 arov, ki se dejansko največ- krat navaja. Stari plug orje plitvo. V zvezi s tem je način setve. Skoraj vsi po- datki IZ raznih vasi se ujemajo v tem, da so seme sejali na nezorano zemljo ter šele nato zemljo zorali s starim plugom, ki semena ni pre- več zasiid. Kolikor so branali, so to opravili z vejami ali s trnjem, obteženim s kamnom. Brana je očitno v vseh teh vaseh šele pojav zadnjih nekaj desetletij in v Jelovicah je menda še danes ne pogre- šajo. Marsikomu se stari način setve in oranje zdi še danes zelo pri- 66 K obdelavi polja v slovenski Istri meren, češ da na ta način seme sicer pozneje skali, je pa zato rastlina bolj odporna. Le v Nasircu je bilo slišati varianto, da so po starem sejali polo-vico semena na nezorano, polovico pa na zorano zemljo. 3. Kulture. Če postavljamo vprašanje kultur, nas tu ne zani- nmjo vsi pridelki, ki se v posameznem kraju pridelujejo na njivi, kot bolj osnovne značilnosti kolobarjenja in počivanja zemlje. Po B. Gra- fenauer j u »precej intenzivnejši stik Slovencev s staroselci na Krasu in \ Primorju sploh omogoča domneve, da so tod prišli Slovenci že pred 9. stoletjem pod vplivom staroselcev do dveletnega kolbairjenja z usta- ljenimi njivami, ki se je — kakor drugod v Sredozemlju — tudi tu ponekod ohranilo prav do vplivov fiziokratizma v 18. stoletju.« Gotovo ne smemo pričakovati, da nam bo ugotovitev kultur in njihovega zaporedja po terenskih podatkih iz zadnjih let na mah od- prla davne skrivnosti. Nekaj zaključkov pa nam bo najbrž vendarle omogočila. V veliki večini vasi velja za glavni orni svet naslednje zaporedje: 1. gnojenje + krompir; 2. belo žito (z močnimi variantami po raznih vaseh, na pr. Socerb največ ječmen) in nato pogostoma repa; 3. veči- noma koruza, včasih tudi oves; 1. gnojenje + krompir. Obrača se to- rej na tri leta, praviloma brez počitka. Manj pogosta varianta je obračanje na štiri leta (Nasirec, Kaste- lec), pri čemer se za eno leto še enkrat vrine ena izmed vrst žita. Tudi tu preidejo iz enega kolobarja brez počivanja neposredno v naslednji kolobar. V posameznostih glede kultur opažamo le nebistvene variante. Redoma se začenja kolobar s krompirjem, ki pride na sveže pogno- jeno zemljo in splošen pojav je, da počivanje zemlje ni vključeno v redni potek kolobarjenja. Zemljo pustijo počivati šele takrat, ko njiva »steče«, »postane jalova«. To se zgodi največkrat na 10—20 let, pa tudi na daljša razdobja. Tedaj posejejo deteljo (redkeje sorgo) in pustijo zemljo počivati nekaj let, včasih celo deset let. Nato pa jo začno zopet obdelovati. Kot izhaja iz zgoraj navedenih, precej števil- nih podatkov o premikih njivskih kompleksov, pa se včasih tudi zgodi, da se celi kompleksi iz tega ali onega razloga opuste in spremene v travnike oziroma pašnike. Posebno obliko poznajo v hribovskih Jelovicah: tu se na dve leti menjavata žito in krompir. Tu in tam se pojavljajo še druge posebnosti: na nekem kraju pri Prešnici so sadili že 14 let vsako leto koruzo, ker je kraj vlažen in koruza dobro uspeva. Najmanj reda poznajo pri ogradah ali novinah, napravljenih na dotlej neobdelanem svetu. Taka njiva se večkrat ob- deluje dokler rodi, nato pa opusti. Podobnost z nekdanjimi lupoglav- skimi letečimi njivami je očitna. (Pripomniti je treba, da se ograda že zaradi majhnega obsega in lege praviloma obdeluje z motiko!) Počivanje oziroma opuščanje njiv se opravi takole: na staro ali jalovo njivo jwsejejo deteljo. Njiva postane pitnica, to je, nameni se 67 Sergij Vilfan za kimo (pića-krma). Deteljo polagoma izpodrivajo različne trave, ki jim z enim nazivom pravijo boréd: njiva se zaboredi. Posebno pogosto se pojavi ob zaboredenju olenčasta hrana. Zaboredena njiva velja za travnik. Cez nekaj let njivo zopet preorjejo, če je niso pustili zabo- rediti z namenom, da jo opuste. Opisani sistem obdelave polj ima torej svoje jwsebnosti, ki se kažejo zlasti v posebnem načinu počivanja njiv. Te posebnosti imajo gotovo enega izmed vzrokov v primerni sestavi zemlje na kraškem svetu, mnogi znaki pa kažejo, da utegnejo biti vzroki še drugje: mor- da v neki zgodovinski tradiciji, gotovo pa v precejšnji meri v splošni gospodarski funkciji ornega poljedelstva v gospodarstvu teh krajev. Ob sami kolonizaciji so kraška polja nudila primerno bazo orne- mu poljedelstvu, ki se je po pomenu v nekaterih krajih bolj, v drugih manj merilo z živinorejo. Dejstvo, da je terminologija ornega polje- delstva v celoti slovenska, medtem ko je terminologija živinoreje in vinogradništva v neki, ne prav majhni meri, tuja, kaže celo na to, da je prav orno poljedelstvo v največji meri tvorilo jvodlago prvi slovan- ski naselitvi. To je zaenkrat le domneva, ki jo bo treba še kritično preveriti. Razvoj od konca srednjega veka dalje pa kaže na postopno naza- do\ anje relativnega pomena ornega poljedelstva. Kmetje se množe in cepijo, v bližini mesta prej in bolj, v bolj oddaljenih krajih pozneje in nekoliko manj. Že v 16. stoletju ornO' poljedelstvo še zdaleč ne krije domačih potreb. Živinoreja je glede tega na boljšem. Domače gmajne in travniki nudijo že sami precejšnje možnosti, zakup pašnega sveta na Beneškem in pozneje tudi v Furlaniji daje to, kar doma še manjka. V 19. stoletju se živinoreja preusmerja čedalje bolj od drobnice na \eliko živino, ki jo držijo v hlevih in v novejšem času nudi uporaba močnih krmil velike možnosti za razmah intenzivne molzne govedo- reje, ki dobavlja mleko za trg velikega mesta. Nekatere vasi, kakor Črni kal. pa so vinogradniške že odkar imamo o njih podatke. Vsaj od 16. stoletja dalje pa se v vaseh tržaškega Brega razvijajo tudi neagrarne pridobitne panoge, zlasti peka kruha iz kupljene moke za prodajo v mestu. Tudi pomena tihotapstva med beneškim in avstrij- skim ozemljem ne gre podcenjevati. Prav tako že dolgo zasledujemo razmah mezdnega dela. Kmetje hodijo sprva sezonsko obdelovat z mo- tike meščanske vinograde; v novejšem času biva v naših vaseh tudi tovarniški delavec, železničar itd. Mož ijna svojo glavno funkcijo pri plugu, pri paši drobnice in pri mezdnem delu izven doma. Žena prevzema vodstvo v novih pridobit- nih panogah (peka in prodaja kruha, hlevska živinoreja in prodaja mleka), katerim se pridružuje tudi nabiralništvo in prodaja nabranih 68 K obdelavi polja v slovenski Istri sadežev in rastlin. Odtod relativno močni položaj žene v gospodarstvu teh vasi, odkar se to gospodarstvo preusmerja v omenjenem smislu. Pravkar nakazani razvoj gospodarstva ima tudi z^¦ezo z našim predmetom. Delno so značilnosti ornega poljedelstva teh krajev vzrok tega razvoja, deloma so tudi njegova posledica. V vzročni zvezi pa se tako prepletajo razni zgodovinski momenti od čisto gospodarskih do pravnih (sistem zemljiškega gospostva, podložniških razmerij in de- dovanja), da povezava vseh teh vzrokov ne sodi v ta okvir. Omeju- jemo se na to, da nakažemo nekaj misili, ki naj bi jih podrobnejše delo kritično preverilo. Gospodarsko težišče teh krajev že vsaj od 16. stoletja dalje ni na ornem poljedelstvu, kar pa ne pomeni, da zanj sploh ni interesa. Delno pod pritiskom zemljiških gospodov, delnoi tudi po lastni inicia- tivi kmetov se urbarizacija zemlje nadaljuje tudi v novem veku (v zvezi s tem je dinamična kolonizacijska podoba). Te dodatne inve- sticije dela v novo zemljo pa so že na meji rentabilnosti, razen tega pa praviloma ne ustvarjajo novih ornih površin za daljšo dobo. Zna- čilno je na drugi strani, da se dodatne investicije v že obstoječo zem- ljo z intenzifikacijo načina obdelovanja pojavljajo ponekod sicer obliki vinogradništva (na pr. okrog Doline; Socerb uvede vinogradni- štvo šele na prehodu iz 16. v 17. stoletje), nekaj manj v obliki vrtnar- stva. Najmočnejšo intenzifikacijo je opaziti na področju mlekarstva. Pridobivanje novih površin je nedvomno v znamenju agrarne hiperpopulacije, ki svojo odvečno delovno silo nalaga deloma v zem- ljo, deloma daje v službo mestu. Kmet ima po eni strani opravka z zemljo, ki je po sestavd rodo- vitna in malo zahtevna, x>o drugi strani z zemljo, ki jo je že spočetka urbariziral z namenom, da mu bo po potrebi prišla prav tudi kot trav- nik. Y obeh primerih pa mu je orna zemlja — z gledišča celote — le eden izmed vdrov preživljanja, pogosto nikakor ne najodločilnejši. Vprašanje je, koliko močni so bili v tej situaciji nagibi za vse- stranski intenzivni razvoj ornega poljedelstva. Do prve svetovne voj- ne ohranjene oblike ornega poljedelstva kažejo na to, da so se no\e oblike prilagojevale pogojem terena in da so se pri tem močno pre- bijale tudi nekatere oblike, ki bi po zunanjih znakih utegnile biti precej arhaične; nekatere izmed njih prirodno, druge bolj historično pogojene. Sledovi letečih njiv, noka neustaljenost same zemlje in ko- lobarjenja na njej, dvoletno kolobairjenje v Jelovicah, različnosti na- zivja, plug brez črtala — vse to so pojavi, ki postavljajo vrsto vpra- šanj, ki se dotikajo nekaterih osnovnih poglavij kolonizacijske, go- spodarske, pa tudi socialne zgodovine. V usmeritvi na taka vprašanja je ena izmed osnovnih nalog raziskave o poljedelstvu v slovenski Istri, ki pa bo mogla dati končne odgovore šele s pritegnitvijo široke kom- paracije po eni strani in proučitve fiziokratizma v primorskih krajih po drugi strani. 69 Sergij Vilfan Opombe Gornji članek je dopolnilo obsežnejšega prikaza živinoreje in njenih zgodovinskih organizacijskih oblik, ki sem ga pripravil za Kroniko. Glede navedbe virov in terenskega gradiva — pri zapisovanju sta sodelovala tudi tov. Marija Jagodic in Jernej Sušteršič — se sklicujem na to razpravo. Tu neposredno uporabljene arhivalije so: DAS, Viced, arhiv fase. 1/55; DAS, Stan. arhiv, stara škatla S. Servolo ter Koprski arhiv (Pietrapelosa). Od literature prim, zlasti: M. Kos, O starejši slovenski kolonizaciji v Istri, Razprave SAZU, Razreda za zgodovino in družbene vede, 1/1950; B. Gra- fenauer, Ustoličevanje koroških vojvod..., Ljubljana 1952, str. 453; B. Bra- tanič. Orače sprave u Hrvata, Zagreb 1939. Zusammenfassung EINIGE GEDANKEN ZUR FELDBEARBEITUNG IM SLOWENISCHEN ISTRIEN Gelegentlich seiner Arbeit in den Dörfern der ehemaligen Herrschaft S. Serff hat der Verfasser im Rahmen umfangreicherer mirtschaftsgeschicht- licher Studien einige Notizen über die Feldbearbeitung genommen. Es ivird hier auf einige Besonderheiten aufmerksam gemacht: neue Rodung, Labilität gewisser Feldkomplexe, verhältnismässig freies Feldbausystem, Pflüge ohne Messer in einigen Dörfern. Es wird hiebet auf einige Probleme der Koloni- sierungs- und Wirtschaftsgeschichte aufmerksam gemacht, mit denen die er- wähnten Erscheinungen zusammenhängen könnten. Jedes endgültige Urteil be- darf aber noch weiteren lokalen und vergleichenden Materials. 70 PRISPEVKI K ZGODOVINI OVČEREJE NA KRASU IN V SLOVENSKI ISTRI E m a U m e k V teh prispevkih z zgcxlovini ovčereje se omejujem na območje Brkinov (ozemlje med cesto Trst—Reka in vodo Reko), severni del Cičarije, tržaško-senožeški Kras in Pivko ter skušam prikazati obliko ovčereje, ki se je gojila na tem območju, in je bila pogojena v kli- matskih in vegetacijskih značilnostih teh predelov in v ekstenzivnem načinu agrarnega gospodarstva. V prvem delu prispevkov obravna- vam sistem paše, v drugem pa poskus države v drugi polovici 18. sto- letja, da bi to obliko odpravila. I. V Čičariji, Brkinih, na Krasu in na Pivki je bila reja ovac važna g'ospodarska panoga, ki je omogočala podložnikom na tem pasivnem predelu borno življenje z dohodki pri nadrobni prodaji jagnet, sira in sirotke na Beneško, v Trst in na Goriško, ter s predenjem in pro- dajo volne v naštete pokrajine in Kočevarjem.^ Kraški svet pa ni dajal velikim ovčjim čredam dovolj krme, zato so morali gnati ovce na pašo na bolj oddaljene planine. Pri paši pa je treba ločiti dve vrsti: zimsko in letno. Pozimi so gnali iz Pivke, s Krasa, iz Brkinov in Ciča- rije del ovac, ki jih niso mogli prerediti preko zime na domačih pašni- kih, na pašo ob morju ob istrski obali in tržaškem zalivu, kjer je mila zima dopuščala pašo na prostem. Zimska paša ovac beneški Istri in ob tržaškem zalivu je imela teritorialno velik obseg: območje gospodstva Vikumberg (Fiinfen- berg), grofije Postojna in Pazin, gospodstvo Gotnik, graščinske posesti (Gut) Ravne, deželskega sodišča Prem in Novi graid. Iz gospodstva Vi- kumberg so gnali na zimsko pašo \ beneško primorje iz vasi: Podgrad, Brezovo brdo, Orehek, Povžane, Bač, Materija, Markovščina, Golac, Kratice uporabljenih arhivov: VA = vicedomski arhiv RK = arhiv repreizentance in komoie DG AS = arhiv deželnega glavarstva, politični oddelek, Agricniturs-Sachen RDA AK = rektifiiciraei dominikalni akti, postojnska kresija Rb = resolucijske knjige Vsi navedeni arhivi se nahajajo v DAS, Ljubljana. 1 DG AS fase. S 1/1 (24.2.1771), RK fase. XXVIII (Perlas), akt št. 76, pro- tokol. 71 Ema Umek Obrov, Slope, Tublje, Gradišče, Brezovice, Rožice, Poljane, Javorje, Erjavce in Herpelje na pašnike v okolici Brižovca (S. Domenica), Pi- rana in Kopra. Na zimsko pašo niso gnali iz vasi Starod, Harije, Račice, Studena gora, Podbeže, Sabonje, Sože, Veliko in Malo brdo, Male Loče, Zajelšje, Šapjane in Tatre.^ V grofiji Postojna je bila običajna zimska paša v primorju v župi Knežak in Trnje, od tu so gnali ovce na pašo proti Poreču, Košani, Piranu in Umagu. Iz župe Vreme so šle ovce na pašo v okolico Sagetta (morda kraj Saletto pri Piranu), Štivana pri Devinu, Kopra, Pirana, Buj in Trsta.^ Iz območja deželskega sodišča Prem so gnali na pašo le posamezni podložniki, in sicer iz vasi Pivka, Selce, Hrastje, Nova Sušica proti Markovščini, iz Neverk, Petelinj, Klenika, Cepna pa proti Bujam, iz Palčja in delno iz Petelinj, Klenika in Hrastja proti Pertonellu ali Bertonellu, ki ga pa ni mogoče lokalizirati. Proti Piranu so gnali na pašo iz Neverk in Cepna, proti Novemu gradu iz Zagorja, Celja, Trno- vega, Kilovč dn Prema, proti Poreču iz Šembrij, Narina, Celja, Trnovega, Jasma, Baca, Zemona, Hrastja, Klenika in Male Pristave, v okolico Izole iz Nove Sušice, iz Cepnja pa v okolico Kopra. Doma so pasli preko zime v naslednjih vaseh: Soršica, Dobro polje, Smrje, Prelože, Mereče, Pod- stenje, Podjama, Velika Bukovica, Parje, Drskovče, Velika Pristava, Gradec, Nemška vas. Mala Bukovica, Trnovo, Ratečevo brdo, Janeže^'o brdo, Zarečica in Zarečje.* Podložniki graščinske posesti Ravne so gnali na zimsko pašo ovce iz vasi: Nadanje selo. Kal, Locane, Ho- tičina, Skadanščina in Artviže v okolico Kopra, Vižinade, Šmarja pri Kopru, Pirana, Prebeneka in Štivana pri Devinu." Na zimsko pašo so šle ovce v času od sv. Mihaela (29. september) do božiča (25. december)Tu so ostale do sv. Jurija (24. april). Ovce so se pasle vso ziimo na prostem, le ob slabem vremenu so jih zgnali pastirji v staje, imenoyane staci j e, ki so imele le streho, dostop do ovac pa so zapirali z grmičevjem. Ovce so gnali in čuvali domači pa- stirji. Mnogi, zlasti mlajši, so se tako odtegovali vojaški službi. Pašnike so jemali v zakup za popas, za kar so plačevali pašni denar, ki je v drugi polovici 18. stoletja znašal 11 kr od glave.' Po sv. Juriju pa so prignali na letno pašo ovce iz beneške Istre, Cičarije, Brkinov in s Krasa na planine Nanosa, med cerkniškimi Ja- vorniki in Snežnikom ter na Učko.* To pašo istrskih, brkinskih in 2 DG AS fase. S 1/1 (22. 2.1772). = DG AS fase 1/1 (19.1.1772). * DG AS fase. S 1/1 (24.12.1771). " DG AS fase. S 1/1 1771 seznam ovac graščinske posesti Ravne. • DG AS fase S 1/1 (27.11.1770). ' DG AS fase. S 1/1 (12.3. 1772). « DG AS fase. S 1/1 (19.1.1771, 12.3.1772). — Leban V., Nanos, Geografski vestnik XXII (1950), str. 117—134. — Krebs N., Die Halbinsel Istrien, Leipzig 1907, str. 137. 72 Prispevek k zgodovini ovčereje na Krasu in v slovenski Istri kraških ovac so imenovali »herwadigo« vulgo »stan« ali tudi »herbadia, erbadia«.'-' Ovce so se pasle s planine na planino, dokler niso popasle za popas v zakup vzetih pašnikov. Na pašnikih so ostale vse poletje do septembra na prostem brez staj." Za pašo so dajali posebno dajatev, imenovano pašni denar (Weidgeld), herbadijo (Herbadierecht, Her- wadierecht), ki se je odrajtovala v denarju in v naturi (siru, koštrunih in sirotki) v času paše. Kraške ovce so se pasle na planini pri Palčju v gospostvu Prem, v gospostvu Postojna na »GeschloBberg«, Lonici (vzhodno od Slavine), planini Jurešče (blizu vasi Jurešče), Koritnici (blizu vasi Koritnica), Bistriški gori (pri Ilirski Bistrici), Ravniku, Snežniku, Oblaku in Babnem polju. Iz Istre so prignali ovce na pašo v gospostvo Gotnik na območje vasi Klana, Dolenje in Podgraje, v gospostvu Švarcenek na planino Poljane, v gospostvu Socerb na planine pri vaseh Vodice, Je- lovica, Novaki in Podgorju. Seveda se je v raznih obdobjih ta slika močno spreminjala; odvisna je bila od števila ovac, bolezni, ki so raz- sajale in zaviranja beneški oblasti, ki niso vedno dovoljevale prehoda ovac preko meje.^^ Poti, po katerih so gnali ovce na zimsko in letno pašo, so bile stalne. Graščine, po katerih svetu so gnali ov^ce na pašo, so imele pravico jih pomolsti in si pridržati njih mleko. To so ime- novali »mužana«. Včasih so dajale graščine molznino tudi v zakup.^^ II. Prizadevanja avstrijske absolutistične države v dobi fiziokra- tizma za napredek kmetijstva so dovedla tudi do poskusov pospeševati in iziboljšati ovčerejo na območju postojnskega okrožnega urada. Te periodične selitve, ki so obsegale po številu eno tretjino ovac, so bile bistvena ovira pri poskusih uvedbe plemenite ovce pasme mérinos v tem okrožju.^^ Vzrok teženj za uvedbo pasme mérinos je bila potreba domačih manufaktur po boljši volni. Zato je skušala oblast odpraviti zimsko pašo. Glavni nasprotnik zimske paše v beneškem primorju je bil postojnski okrožni glavar Pompcj baron Brigido, lastnik gospostva Lupoglava, kjer je delal poskuse s križanjem ovac domače pasme z mérinos. Dvorna pisarna je zahtevala 25. avgusta 1770 od kranjskega deželnega glavarstva poročilo, ali naj bi prepovedali pašo ovac iz postojnskega okrožja v beneški Istri in obratno.^^ Postojnski okrožni " VA fase. 1/42 I gospodarstvo Postojna št. 15. DG AS fase. S 1/1 (12. 3.1772). VA: fase. 1/54 XLI gospostvo Lož št. 1, fase. 1/42 I gospostvo Postojna št. 13, fase. 1/6 1 XX gospostvo Socerb št. 3, fase. 1/61 XXII gospostvo Švarcenek št. 1, 4. — RDA AK: fase. 107 gospostvo Gotnik št. 1, fase. 98 gospostvo Postojna št. 10, 44, urbar št. 46, fase. 136 gospostvo Prem, urbar leta 1574, 1578. — Czoe- ring, Gorz und Gradisca I, 665. — Kos M., Urbarji Slovenskega Primorja II, str. 85. Leban V., c. d., str. 130. — Kaspret A., Slovarske drobtinice, nabrane iz starih urbarjev, aktov in listin II. kupek, ČZN VI (1909), str. 153. " DG AS fase. S 1/1 (15. 8.1769). " DG AS fase. S 1/1 (8. 3.1771). 73 Ema Umek glavar se je obrnil na vsa prizadeta zemljiška gospostva, da bi spo- ročila svoje mnenje in stavila predloge za izboljšanje ovčereje.^" Zemljiška gospostva Gotnik, Lupoglava, Kožljak, PaBberg in delno Postojna so odobravala načrt komerčne komisije, da se prepove paša in uvedejo plemenite ovce. To so bila gospostva, kjer ni bila običajna paša v beneškem primorju.^'' Gospostva Prem, Pazin in Senožeče pa so nasprotovala prepovedi paše, ker bi se s prepovedjo paše zmanjšalo število ovac, ki so številčno presegale možnost krmljenja preko zime z domačim senom; to pa bi poslabšalo položaj podložnika, ki- ne bi zmogel več rednih dajatev zemljiškemu gospodu.^' Pompej baron Bri- gido je kljub morebitnemu zmanjšanju števila ovac, ki bi ga povzročila prepoved paše v beneškem primorju, zagovarjal svoj predlog; saj bi bila s tem dana možnost uvesti plemenitejšo pasmo mérinos, ki bi do- našala letno mnogo več (4 gld) ko domača ovca, katere donos so raču- nali letno na glavo 1 gld 8 kr. Število ovac, ki bi šle na zimsko pašo v primorje, naj bi se skrčilo tudi s povišanjem carine (3 kr) ob pre- stopu meje.'** Deželno glavarstvo je usvojilo predlog postojnskega okrožnega glavarja in predlagalo dvorni pisarni prepoved zimske paše v be- neškem primorju in obratno za beneške podložnike na avstrijskih tleh pod kaznijo zaplembe ovac.^" Predlog je bil sprejet^" in 15. junija 1771 so v beneškem primorju s patentom prepovedali pašo.^^ Ker pa je bil patent prepozno razglašen, so mnogi lastniki že prignali ovce z beneškega ozemlja na območje postojnskega okrožja.Prepoved je zlasti prizadela podložnike na Pivki in Krasu, ki so poslali dvoru pri- tožbo. Sestavil jo je Marko Zadnek, vikar v Trstu, doma iz Celja v gospostvu Prem.^'^ V pritožbi je navedel, da bodo morali podložniki občutno zmanjšati število ovac, če bo ostalo pri prepovedi paše. Prošnjo so podprla tudi gospostva Novi grad. Prem, Švarcenek, Senožeče, Ravne in Neuerfeld ter več lastnikov manjših imenj.^* Pritožba je bila uspešna. V zimi 1771/72 so izjemoma smeli podložniki gospostev Prem, Senožeče, Postojne, Predgrađa in graščinske posesti Ravne in iz deželnih sodišč Socerba in Novega grada gnati živino na Beneško.^^ S tem pa ni bila končana razprava o potrebi zimske paše. Postojnski okrožni glavar Pompej baron Brigido je vztrajal, naj ostane zimska paša prepovedana in naj uvedejo intenzivno rejo ovac v hlevih. To 15 DG AS fase. S 1/1 (24. 2.1771). 1» DG AS fase. S 1/1 (27. 11. 1770, 25. 12. 1770, 21. 2. 1771, 24. 2. 1771). " DG AS fase. S 1/1 (19.1.1771, 1. 2.1771). " DG AS fase. S 1/1 (24.2.1771). " DG AS faisc. S 1/1 (8. 5.1771). DG AS fase. S 1/1 (18. 5.1771), Rb 1771 št. 27. -1 DG AS fase. S 1/1 (15.6.1771). -'- DG AS fase. S 1/1 (3.11.1771). •'^ DG AS fase. S 1/1 (12. 3.1772, 9. 5. 1772, 22. 1. 1773). DG AS fase. S 1/1. " DG AS fase. S 1/1 (8.11.1771). 74 Prispevek k zgodovini ovčereje na Krasu in v slovenski Istri pa naj bi omogočila razdelitev srenjske zemlje in knltiviranje paš- nikov.^" Izvršil je popis ovac v gospostvih, kjer je bila običajna paša v primorju. Po ohranjenih podatkih so gnali na pašo v primorje iz go- spostva Vikumberg 5098 ovac, doma so jih preredili preko zime 5571, iz grofije Postojna je šlo v primorje 2799 ovac, doma jih je ostalo 4314, iz gospostva Prem so gnali na pašo 6028 ovac, a doma so jih preredili 11.264 in iz graščinske posesti Ravne so gnali 2518 ovac, doma pa pre- rediili 2167 glav.^^ Za ostala gospostva, kjer so tudi gnali ovce na pašo v primorje (Pazin, Gotnik) ni podatkov. Vendar se je zdelo postojn- skemu glavarju število ovac, ki so jih gnali v primorje, previsoko. Sam je cenil, da gre vsako leto z območja postojnskega okrožja na zimsko pašo okoli 20.000 glav drobnice.^* Kljub obstoječi prepovedi so prignali iz beneške Istre poleti 1772 ovac na pašo na Učko in iz gospostva Gotnik, deželskih sodišč Prem in Novi grad v zimi 1772/72 v beneško primorje. Zemljiška gospostva so pri tem podpirala podložnike.^" Okrožno glavarstvo v Postojni pa je kaznovalo podložnike, ki so prekršili patent o prepovedi paše v be- neškem primorju, s telesnimi kaznimi in globami. Iz vasi, ki se niso pokoravale, so v zastrašitev kaznovali župane in enega ali dva ugledna podložnika, ki so morali delati 8 dni vkovani v železje pri javnih delih.«" Leta 1773 so se vnovič pritožili podložniki iz Vrem na dvor zaradi prepovedi paše in zagrozili, da ne bodo več opravljali podložniških dolžnosti, če jim ne bo mogoče pasti ovac v primorju.'"^ V letih, ko je bila paša prepovedana, je padlo število ovac zlasti v najbolj pasivnih predelih pazinske grofije. Novi postojnski okrožni glavar Franc Ksaverij baron Lichtenberg je začel jeseni 1773 znova obravnavati vprašanje paše.«« Preiskavo je vodil ob podpori grofa Lichtenberga s Snežnika, barona Rosettija z graščine Orehek, Sigmunda pl. Nicolettija, upravitelja gospostva Pred- jame in upravitelja grofije Pazin. Komisija je ugotovila upravičenost podložniških pritožb o pomanjkanju krme. Razen v enem ali v dveh gospostvih ni bilo krajev, kjer bi imeli podložniki toliko sena, da bi preredili svojo živino. S prepovedjo paše bi izgubil podložnik potrebna sredstva za prehrano, tudi obdelani kosi zemlje, tako imenovane ograde, ne bi donašali dovolj, ker jih ne bi imeli s čim pognojiti. Da pa ne bi bila zimska paša ovira pri izboljšanju pasme, je predlagala 2" DG AS fase. S 1/1 (19.10.1771, 12.3.1772). DG AS fase. S 1/1 seiznami popisa ovac gospostev Vikumberg, Postojne, dcželskeg asodišča Prem in graščinske posesti Ravne. DS AS fase. S 1/1 (19.10.1771). DG AS fase. S 1/1 (23. 7. 1772, 4. 2. 1773). ™ DG AS fase. S 1/1 (26. 2.1773). DG AS fase. S 1/1 (18. 6.1773). DG AS fase. S 1/2 (23.10.1773). «^ DG AS fase. S 1/2 (24. 7.1773). 75 Erna ümek komisija, da dovolijo v bodoče zimsko pašo v beneäki Istri le za dve tretjini ovac, eno tretjino pa naj bi redili doma, in to naj bi bile ovce pasme merinos. Dovoljenje za pašo v primorju naj bi izdajala zem- ljiška gospostva, potrjeval bi jih okrožni urad.^* Na podlagi omenjenih rezultatov preiskave je predlagalo deželno glavarstvo dvorni pisarni, naj ukine preuranjeno prepoved zimske paše v beneški Istri; to se je zgodilo 22. aprila leta 1774.^^ Zato se je obdržala stara oblika paše v istrskem primorju do 19. stoletja. Zusammenfassung BEITRAG ZUR GESCHICHTE DER SCHAFZUCHT AM KARST UND IM SLOWENISCHEN ISTRIEN Im Gebiete der Brkini, der nördlichen Teile der Čičarija (Tschitschen- boden), des Triester Karstes und der Pioka (Poik) bestand roegen der dort herrschenden klimatischen und Vegetationsverhältnisse eine Sonderform der Schafzucht. Der Karstboden konnte den großen Schafherden kein genügendes Futter bieten. Daher trieb man einen Teil der Schafherden auf die Wintermeide jenseits der Grenze von Osterreichisch-Istrien ins Venetianische an die adria- tische Küste. Auf Grund historischer Quellen kann festgestellt merden, aus Tvelchen Grundherrschaften in Krain im 18. Jahrhundert das Vieh vom Dezem- ber bis April in Venetianisch-Istrien überwinterte. Dann folgte die Sommer- meide auf den Almen am Nanos, Snežnik, Javorniki und der Učka. An dieser nahmen auch die Viehzüchter des venetianischen Küstengebietes teil. Unter dem Einfluß pliysiokratischer Wirtschaftsbestrebungen zur Förderung der heimi- schen Viehzucht kam es in der zmeiten Hälfte des 18. Jahrhunderts zum Ver- suche, diese halbnomadische Art der Viehzucht zu unterbinden und die heimische Rasse durch Einführung von Merinoschafen zu veredeln. Aus ver- schiedenen Gründen, die in der Studie angefiihrt merden, schlug dieser Versuch fehl. Die alte Form der Schafzucht verblieb bis ins 19. Jahrhundert. DG AS fase. S 1/2 1774 referat Ivana Ursini grofa Blagaya. ^» DG AS fase. S 1/2 (4. 3. 1774, 16. 4. 1774, 22. 4. 1774), Rb 1774 št. 3(. Leban V., c. d., str. 127. 76 SOSESKINI (CERKVENI) »HISI« V BELI KRAJINI Prispevek k pravnemu narodopisju Sloivencev Josip Žontar Znani zgodovinar, univerzitetni profesor dr. Eberhard pl. Kiinss- herg iz Heidelberga (u. 1941)^ je preživel leta 1957 svoj poletni dopust na Gorenjskem. Na skupnih izletih me je navdušil za pravno narodo- pisje in pravno arheologijo. Naslednje leto sem se lotil zbiranja naših pravnih starin. Na okoli 300 razposlanih vprašalnih pol sem prejel obilo zanimivih odgovorov. Dobršen del podatkov sem mogel poralbiti leta 1940 za poljudne prikaze v »Mladiki«.^ Ker so pa naslednje leto vojni dogodki prekinili svobodno kulturno delovanje Slovencev na Gorenjskem, nisem mogel nadaljevati z delom, da bi bil zbral objav- ljene črtice in jih izdal v knjižni obliki. Veseli me pa, da je podal Sergij Vilfan, deloma tudi na podlagi mojih člankov, zelo posrečen >Očrt slovenskega pravnega narodopisja«.« Med gradivom, ki ga leta 1940 nisem mogel več uporabiti, so ostali zanimivi podatki o soseskinih (cerkvenih) »hisih« v Beli krajini.* Pre- jel sem jih za adleško župnijo od znanega jezikoslovca župnika Ivana Šašlja, za metliško od Al. Stuparja iz Metlike, za dragatuško od A. Jan- koviča iz Obrha pri Vinici in za podzemeljsko od Mike Starašiniča na Krasincu. Za ostale župnije (Črnomelj, Semič, Stari trg ob Kolpi, Vinica) bi bilo potrebno podatke še izpopolniti. Problem soseskinih hisov je namreč pomemben tudi z vidika slovenske gospodarske zgo- dovine. Kdaj so nastali, mi za sedaj ni mogoče ugotoviti. Nedvomno pa segajo v 17. stoletje nazaj. »His« je tipičen belokranjski izraz in pomeni: hram, zidanico, po- večini manjšo leseno klet.^ Soseskini »hisi« pa so bili večji in povečini zidani. Pogosto so stali v neposredni bližini cerkve. Obstajali so pa ^ O njegovem znanstvenem delu prim. nekroilog v Zeitscbriift der Savigny- stiftuiug fur Rechtsgeschichte, 62. Bd., german. Abt., 1942, str. XLIII—LVIII. ^ Mladika XXI (1940), št. 4 do 10. « Narodopisje Slovencev I. Ljubljana 1944, 217—262. * Deloma sem se dotaknil tega vprašanja v zvezi z rovaši, prim. Mladika XXI (1940), 311, enako S.Vilfan, o. d., 246. Wolf-PIeteršnik, Slovensko-nemški slovar, str. 267; Iv. Šašelj, Zgodovina Adlešičke fare na Belokranjskem, Ljubljana 1887, 41; A. SA^etina, Metlika, Ljub- ljana 1944, 128. 77 - Josip Žontar samo pri podružnicah, ne pri župnih cerkvah. V tem pogledu »his« v Adlešičih ni izjema, saj se je ločila adleška fara od podzemeljske šele leta 1789. V adleški župniji so obstajali omenjeni »hisi« v Adlešičih, Dolencih, na Bednju in v Tribučah. Adleški je prenehal z izposoja- njem vina leta 1892. To leto je 31. maja uničila silna toča vse vino- grade daleč okoli. Jeseni nihče ni pridelal vina in ga ni mogel vračati v soseskin »his«, ki je ostal suh in prazen. Nato je dal župnik Iv. Ša- šelj prodati vinsko posodje. Dolenjski in bedenski »his« sta prenehala leta 1889 oziroma 1890. Trtna uš je uničila v tistih letih skoraj vse vinograde v Veliki Plešivici. Ljudje niso mogli vrniti izposojenih vin. Zato so hise podrli. Tribuški je končal menda leta 1887. Poročevalec iz metliške okolice je zabeležil, da so obstajali soseskini »hisi« še do leta 1941 v Božakovem, Drašičih, Grabrovcu, Lokvici, Slamni vasi in Treh farah (Rosalnicah). V dragatuški okolici so bili »hisi« v Obrhu in na Tanči gori. V obeh so prenehali poslovati med leti 1880 in 1885. V podzemeljski fari so bili »hisi« na Krasincu, ki ga je uničil požar leta 1890, v Gribljah in Kloštru (Gradcu). Najbrž so bile podobne usta- nove tudi drugod, n. pr. na Notranjskem in na Krasu. Ob anketi leta 1938-39 nisem mogel zajeti tamkajšnjih predelov. Zato bi kazalo, da posvete narodopisne ekipe tudi vprašanju hramov žita in vina vsaj nekaj pažnje. Vse kaže, da so obstajale neke ustanove v gosposkah Planina, Snežnik, Gutnek, Prem, Senožeče, Vipava, Novi grad in Socerib v 18. sto- letju, ker jih je ponovno opozarjal kranjsiki deželni glavar na oderuško ravnanje soseskinih ključarjev, ki posojajo revnim ljudem žito (pše- nico, rž, ječmen, ajdo) z raženim mernikom, terjajo ga pa z vrhanim nazaj." »Hisi« so posojali vino ali žito, nekateri tudi oboje. Tribuški le žito, ker vaščani niso imeli vinogradov. Ob ureditvi posameznega »hisa« je podarila po pripovedovanju starih ljudi vsaka hiša v so- seski neko količino žita oziroma vina kot temeljni vložek, ki je postal last ustanove. Ta temeljna zaloga je potem naraščala z obrestmi. Pri krasinskem »hisu« — ta je sodil med najbogatejše — je dosegla skupna zaloga okoli 500 mernikov žita, ki je bilo deloma vskladiščeno v kašči, deloma pa izposojeno pri vaščanih. Ako so imeli pri hisih večje zaloge, so prodajali žito doma v kašči ali pa ga vozili za prodaj na semenj. Upravitelji »hisa«, ki so posojali žito, so beležili v starejši dobi koli- čino z vreza van jem na rovaše; ti so v snopih zvezani viseli v hramu. Ob žetvi pa so skribeli upravitelji, da je bilo žito z obrestmi vred po- brano. Navadno so najeli nosače in hodili z njimi od hiše do hiše, do- kler ni bil pobran ves dolg z obrestmi vred. Podobno so prispevali ob ustanovitvi vinskega hrama vinogradniki soseske določeno količino vina. To vino so izposojali upravitelji »hisa« posestnikom vinogradov, ki so spadali pod njihov »his«, ako so porabili svoj pridelek ali ga pro- " Star. stanov, arhiv DAS, fase. 26. 78 Soseskini (cerkveni) »hisi« v Beli krajini dali. To je bilo zlasti za praznike. V Adlešičih so ga izposojali na stare mere, na bokale in vedrca. Vendar imena bokal niso poznali, ampak le umazana« dn »požunec«. Tudi .na litre še niso merili. »Vedrce« je držalo 20 mazan = 28 litrov, celo vedro pa 40 mazan = 56 litrov =1 estrajh. Gribeljska in krasinska soseska, ki sta imeli tudi kleti na Plešivici, sta točili v svojih »hisih« vino kakor drugod po gostilnah za denar. To pa utegne biti že poznejša oblika poslovanja. Ostali »hisi« so prodajali le vino, ki je preostalo od izposojanja soseskinim članom, za denar gostil- ničarjem in vinskim trgovcem. Nekatere soseske pa so tudi same pri- delale vino v lastnih vinogradih. Zapis v rovaše je bil enak za žito in vino, vendar so uporabljali tam, kjer je bila pod eno streho kašča za žito in zidanica za vino, posebne rovaše za izposojeno žito oziroma vino. Značilne so bile obresti od izposojenega žita in vina. Krasinski »his« je zahteval 5 četrtin od mernika žita. Za druge »hise« ne poznam določb. Glede vina pa se ujemajo vsa poročila. Povsod so jemali 50 % obresti. Ob trgatvi so morali vrniti poldrugo količino vina, ki so jo med letom popili v kleti ali odnesli domov. Povsod gre za ustanovo, ki pripada podružnični cerkveni soseski. Upravljali so jo vsako leto od vaščanov izvoljeni (navadno 2—3) ključarji »cerkvenjaki«. Za svoje poslovanje so odgovarjali edinole soseščanom. Odločno so se uprli vsa- kemu poskusu, da bi predlagali račune župniku ali da bi dopustili nadzorstvo županu. Iz skupička, ki so ga dosegli ključarji pri uprav- ljanju »hisa«, so oskrbovali cerkvene potrebe, vzdrževali »his«, pod- pirali obubožane domačine, ponekod so imeli soseščani plačano pogreb- nino. Seveda tudi pojedina pri letnem obračunu ni izostala. Opisanega poslovanja cerkvenih »hisov« pa ne gre mešati z ostalim delovanjem ključarjev, n. pr. tu pa tam so posojali tudi denar na obresti (na Kra- sincu po 50%), prevzemali ob žegnanjih darove (oblacije), n. pr. žito, krače in maslo na Krasincu, kokoši v Kloštru, ter jih prodajali. Zusammenfassung ^HISI«-WEINKELLER UND GETREIDESPEICHER DER FILIALKIRCHEN (NACHBARSCHAFTEN) IN WEISSKRAIN Auf Anregung des Univ. Prof. Dr. Eberhard Frh. v. Künssberg (Heidelberg) hatte der Autor im Jahre 1918 Fragebogen über Gegenstände der rechtlichen Volkskunde und Rechtsarchäologie in Slowenien ausgesandt und die so zuge- gangenen Mitteilungen in kleineren Berichten teilweise veröffentlicht. Von noch übriggebliebenen Material bringt er hiemit einiges über Weinkeller und Getreidespeiclier, welche in den Pfarren Adlešiči, Metlika, Dragatuš und Pod- zemelj bei den Filialkirchen bestanden und durch alljährlich gewählte Kirchen- pröbste für die Nachbarschaft betreut wurden. Begründet wurden diese Insti- tutionen durch Wein- und Getreidespenden der Angehörigen der Ortsgemeinde. Hier lieh man im Laufe des Jahres Wein, bzw. Getreide aus, wofür entspre- 79 Josip Zontar chende Zinsen in natura (bei Wein 50 %) eingefordert rourden. Der gesamte Geschäftsverkehr wurde auf Kerbhölzern eingetragen. Einzelne Weinkeller schenkten den Wein wie in Gastwirtscliaften aus, meist aber verkaufte man den unverbrauchten Rest an Wein und Getreide an Gastwirte, bzw. Händler oder auf Märkten. Besonders charakteristisch war, daß die Kirclienpröbste für ihre Wirtschaftsführung nur der Naclibarschaft verantwortlich waren. Sie wie- dersetzten sich entschieden jedem Verlangen, dem Pfarrer Rechnung zu legen oder dem Bürgermeister eine Aufsicht zu gestatten. Inmieferne solche Einrich- tungen noch anderswo, z. B. am Karste oder in Nordistrien bestanden, ist noch nicht zur Genüge erforscht. Jedenfalls muß festgestellt werden, daß Mitte des 18. Jahrhunderts der Krainer Landeshauptmann wiederholt auf die wucherische Handlungweise der dortigen Kirchenpröbste aufmerksam machte, da sie ar- men Leuten Getreide mit gestrichenem Masse liehen, mit gupfenem aber zu- rückforderten. 80 NEKAJ AKULTURACIJSKIH POJAVOV PRI AMERIŠKIH SLOVENCIH Božo Škerlj Uvod in problem Ko sem v januarju 1952 odpotoval z Reke v ZDA, sem imel še dokaj nejasno predstavo o nadrobnih nalogah študijskega potovanja. Na splošno je njegov namen bil pač ta, da razširim svoje znanje z ožjega področja tako imenovane fizične ali somatične antropologije na področje kulturne, ki jim pri nas v Evropi pravimo večinoma etno- logija, dasi se ta dva pojma ne krijeta popolnoma. Kmalu po prihodu v Cambridge, Mass., in po prvem stiku s prof. C. Kluckhohnom, znamenitim antropologom Harvardove univerze, se je načrt mojega študija začel jasneje oblikovati in dobivati konkret- nejšo vsebino. Že tam, v oddelku »Social Relations«, v seminarju prof. J. Robertsa, sem naletel na praktično in teoretično zanimive pro- bleme akulturacije in sprememb vrednot (Values Studies). V semi- narju, ki ga je vodil dr. B. Paul, sem spoznal vpliv določenih kultur na presojo, družbeno oceno in celo potek nekaterih bolezni, o čemer pa tu ne morem obširneje govoriti; omenjam to le zato, ker sodi tudi ta problem v okvir problema kulturnih vplivov na človeka v vsem nje- govem mišljenju, dejanju in nehanju. Tako me je kmalu začel za- nimati seveda tudi problem akulturacije naših izseljencev praktično in teoretično; še več, postal je ena konkretnejših nalog mojega štu- dijskega potovanja. Pričujoči spis trenutno ne more biti več kakor esej, poskus na- risati akulturacijske probleme naših izseljencev v ZDA, kakor sem jih spoznal na stoterih obiskih od vzhoda do zahoda ZDA. Študij teh pro- blemov bi mogel bistveno prispevati tudi k razčiščenju teoretičnih in praktičnih vprašanj, ki: zadevajo vse človeštvo v dobi, ko je ves svet postal, kakor pravi Bates, »planetarna soseščina«, kjer ni več razdalj, kjer ni več vprašanja časa glede na hitrost in uspešnost sodobnih pro- metnih sredstev. Najprej se ]»o pač treba sporazumeti o tem, kaj je kultura, toda to bi lahko postala obširna razprava, celo knjiga sama po sebi — naj opozorim tu samo na dve novejši deli, Kluckhohnovo in Kluokhohn-Kroe- berjevo. Za mene kot biološkega antropologa je sprejemljiv koncept, ki definira kulturo kot »sikupek lastnosti in stvaritev človeških družb 6 Slovenski etnograf gj^ Božo Skerlj (societies), in s tem sploh človeštva, ki so izventelesne in prenosne po mehanizmih, drugačnih od biološkega podedovanja in ki jih v bistvu ne najdemo pri vrstah (species), nižjih od človeka, so pa značilne za človeško vrsto, kakor so nakopičene v njenih družbah«. (Kluckhohn- Kroeber, p. 145). Tako kulturna antropologija vključuje: arheologijo, etnologijo (primerjalno proučevanje nekdanjih in sedanjih ljudstev), folkloro, socialno antropologijo (proučevanje kulturnih dogajanj iji socialnih struktur), lingvistiko (ne filologijo) ter odnose med kulturo in osebnostjo, odnose med določenim načinom življenja in značilno psihologijo (Kludkhohn, p. 300). Tu moramo dodati še koncept vrednot, o čemer bomo še govorili. Kultura, sloneča na orodju in simbolih in izročena po govoru ali pismu, v kakršni koli obliki, je torej najznačilnejša skupna lastnost človeka, vseh ljudi katere koli barve, kjer koli po svetu in kadar koli v zgodovini človeštva, ko je nekoč — morda pred več ko milijonom let — prva »še-opica« shodila po dveh in začela z rokami, oproščenimi hoje, uporalbljati orodje, od katerega je bila — edina »žival« — živ- ljenjsko odvisna (Bartholomew in Birdsell). Z diferenciacijo kultur pa je že od prav zgodnjih začetkov človeštva lahko prišlo do trka dveh različnih kultur, če sta se srečali dve skupini ljudi, ki sta se skozi generacije razvijali neodvisno druga od druge na podlagi različne ekonomike. V takem primeru je lahko prišlo do mešanja kultur ali do Izginotja ene od obeh, o čemer je odločala dana situacija (številčna premoč ene skupine nad drugo, uspešnejše orodje in orožje, vablji- vejši spolni odnosi, vabljivejša ali boljša organizacija in mnogo drugih falctorjev). S trkom kultur pridemo nujno k problemu akulturacije, privze- manja kulturnih značilnosti ene skupine po drugi. V tem procesu, ki traja različno dolgo — od nekaj let do več generacij — moramo raz- ločevati med aktivno (hoteno) in pasivno (vsiljeno) akulturacijo. Naj- češče imamo opravka z drugo, medtem ko je prva pojav, ki je bil omejen večinoma na posameznike; šele hotena »amerikanizacija« pri- seljencev v ZDA v zadnjih približno sto do sto pedteset letih je proces aktivne akulturacije v res velikem obsegu. Ker sta oba pojma nova, si jih nekoliko oglejmo: Pasivna akulturacija nas tu sicer ne more bistveno zanimati, vendar naj jo vsaj kratko orišem. Ta proces sprejemanja tujih kulturnih vrednot, institucij, običajev, orodij, družbenih in delovnih odnosov je vsilil zmagovalec okupator. Tako je najbolj značilen za kolonialna ljudstva, ki so bila včasih ne toliko fizično kakor moralno uničena, ker je njihova lastna kultura podlegla dezintegraciji. Belci, ki — zlasti še v dobi kolonizacije — s tem niso računali in ki so težili za čim hitrejšo eksploatacijo novih pokrajin, kjer so v domorodcih videli samo ceneno delovno silo, so prinesli marsikje samo površinski* poplesk lastne kulture, ne da bi niti skušali prenesti na zasužnjena ljudstva integrirano kulturo. Mnogo predaleč bi morali zaiti, če bi hoteli ta 82 Nekaj akulturacijskih pojavov pri ameriških Slovencih proces analizirati v nadrobnostih, zato naj podani samo kak zgled: inisionarji so marsikje z najboljšimi nameni skušali prenesti nauke krščanstva na »uboge pogane«, n. pr. v Melaneziji. Pri tem je bila ena prvih njihovih skrbi, da Melanezijci ne bi hodili nagi in da jih oble- čejo. Pozabili paso mimogrede na dvoje: da je koncept »sramežljivosti« v krščanstvu čisto drugačen kakor pri Melanezijcih; s tem pa so na- silno spremenili vrednoto- in jo iztrgali iz integrirane kulture, njihove in pa tudi lastne; drugič pa je obleka lahko vir bolezni in leglo pa- razitov, če hkrati ne gojimo tudi telesne higiene in ne skrbimo za či- stočo oblačil; ljudje, ki prej niso poznali prehladov, so dobivali pljuč- nico' in tuberkulozo, ker so se v mokrih oblačilih po hudih tropskih nalivih prehladili. Tasmanci, ki so jih Angleži na prelomu 18. in 19. stoletja najprej preganjali kakor divjačino in končno preselili (»da bi jih zaščitili«), so se nehali ploditi, kakor nam prepričljivo poroča že C.Darwin. Prešla jim je vsa volja do življenja; nekoč integriTana kultura, če še na tako nizki stopnji, je razpadla. Podobno je bilo z večino indijanskih plemen na sedanjem ozemlju ZDA, zlasti v rav- ninskih predelih vzhodno od Skalnatega gorovja. Ne glede na nižjo tehnično civilizacijo in šibkejšo družbeno ureditev, ki je samo v ne- katerih izjemnih primerih privedla do državnih tvorb ali plemenskih federacij, Indijanci po svoji kulturi, po svojih življenjskih vrednotah niso razumeli belcev, ki so celo v imenu lastnega boga lagali, varali, kradli, posiljevali in delali druge okrutnosti. Kako bi bilo sicer mo- goče, da je Pizarro s komaj dve sto možmi uničil ogromni Inkovski imperij, ki se dâ po razsežnosti primerjati le Rimskemu v Starem svetu (Baudin), ali da je Cortez »obglavil« in razbil Azteško državo s komaj 400 vojščaki (Prescott) ? Na teh dveh in nešteto drugih primerih spoznamo, da gre tudi za tehtne psihološke faktorje, za vrednote, ki so bile integrirane v kulturi prizadetih ljudstev in narodov. Res je, da so nasilni okupatorji razbili tudi materialno-ekonomsko bazo prema- gancev, toda to bi ne bila popolna slika te žalostne zgodovine. Skratka — zgledov bodi dovolj — pri pasivni, vsiljeni akulturaciji gre za to, da se premagano ljudstvo (narod) mora prilagoditi kulturi, ki jo vsi- ljuje zmagovalec okupator, pri čemer zmagovalcu niti malo ni do tega, da bi se premaganec popolnoma asimiliral, kajti potem bi zmagovalec izgubil argument, da ga lahko — kot niže stoječega — eksploatira. Važno mu je le, da se priuči raznim mehaničmim prijemom, raznim vrednotam (meram presojanja), ki ga celo v lastnih očeh ponižujejo in mu ustvarijo često manjvrednostni kompleks. Sicer pa: saj smo sami doživeli poskus nasilne akulturacije po nacističnih Nemcih in faši- stičnih Italijanih v Evropi med drugo svetovno vojno.^ ^ Samo mimogrede bi omeniti, da bi se nemara pojem akulturacije z vsemi opisanimi znaki lahko uporabil ali vsaj možnost njegove uporabe proučila tudi v razrednih odnosih v okviru iste ljudske ali narodnostne skupine. Kajti so kul- ture in subkuHure in infraknlture (silednje n. pr. v okviru družinske skupnosti ali podobni manjši enoti, v kakšnem šolskem razredu, v klubu ipd.). 6* 83 Božo Skerlj Aktivna akulturacija. — Zgodilo se je tudi, da je kulturno na nižji stopnji stoječ narod s preprostim nasiljem premagal više razvit narod. Čeprav je v takih primerih lahko prišlo tudi do poskusov nasilne akul- turacije, so se posamezniki ali n. pr. člani vodilne, navadno »oficirske« kaste, kaj radi hote akulturirali na višjo kulturo premaganega naroda. Morda bi tu kot primer lahko navedli razna germanska plemena v Italiji ali Hune in Avare v Srednji Evropi. Toda posebno značilen primer aktivne akulturacije kažejo ZDA od tedaj, ko so se ljudje raznih narodnosti množično selili iz Evrope (pa tudi iz Azije) v Ameriko. Spoznanje, da tam, kamor si namenjen, ne uspeš, če ne postaneš »njihov«, sili pri- seljenca, da se čim hitreje akulturira novemu okolju. Da je to resen in zanimiv problem tudi med Evropo in Ameriko, čeprav imajo pri- zadeti v bistvu enako (ali celo isto) tradicionalno kulturno zaledje, lahko spoznamo tudi na slovenskih izseljencih. Ta problem je aktualen celo pri angleških in skandinavskih preseljencih, še bolj pa pri slo- vanskih in romanskih. Seveda imajo vsi preseljene! iz Evrope veliko prednost pred preseljenci n. pr. iz Kitajske in Japonske ali celo iz Afrike: če so — vsaj na videz — akulturirani, jih nihče več ne spozna kot tujce razen morda po imenu. O pomenu imena v akulturacijskem procesu bomo spregovorili pozneje. Po tem kratkem uvodu pa poskusimo problem akulturacije po- jasniti nekoliko bolj sistematično na naših slovenskih izseljencih, ki menda niso izjemen vzorec evropskih preseljencev v ZDA, če izvza- . memo angleške in morda še nizozemske. Obiski pri Slovencih Vtisi, opazovanja, razgovori — Simboli in vrednote Slovencev je bilo leta 1946 v ZDA po cenitvah Lipoglavšek-Rakov- čeve (in J. Roglja) okrog 250.000, kar bi bila približno ena šestina v domovini živečih Slovencev. To samo po sebi ni »nemogoče« razmerje, saj poznamo še hujša. Toda reči moram, da se mi zdi to število objek- tivno previsoko, ker se še vedno naslanja predvsem na cenitev iz leta 1920. Od tedaj jih je pa veliko pomrio, dotoka je bilo malo in v drugi in tretji generaciji tudi ni lahko dognati, kdo je v tujini še Slovenec: ali človek slovenskega pokolenja (po enem ali po obeh starših?) ali tisti, ki govori in piše slovenski in se priznava za Slovenca? — da na- vedem samo ekstreme. Tako sem v Clevelandu slišal, da živi v tem mestu »največ 40.000«, kar lahko velja za trezno cenitev, pa tudi do 60 in več tisoč Slovencev, kar velja lahko bolj za željo. Ne glede na vse to, je v ZDA le malo krajev, kjer bi bili Slovenci strnjeno na- seljeni; in takšnih krajev je prav v zvezi z akulturacijo vedno manj. Kot takšne kraje imam v mislih n. pr. Cleveland-Euclid (3 na karti), Pittsburgh z okolico, nekatera rudarska naselja x severni Minnesoti [Duluth, Ely(7), Eveleth (8) itd.]; v Chicagu (5) živijo Slovenci že 84 Nekaj akulturacijskih pojavov pri ameriških Slovencih precej raztreseno, drugje — razen morda še v San Franciscu (10) in nekaj manjših občinah — le v majhnih skupinah ali celo posamez. Mlajša, druga in tretja generacija, se ženi drugam in često zapušča kraje in okoliše prve naselitve staršev, če niti ne upoštevamo, da se je njim (in s tem njihovi narodnosti) odtujila. Prvotno, pred prvo svetovno vojno, so Slovenci »hodili v Ameriko« predvsem z namenom, da bi si tam, kakor so mnogi mislili, hitro za- služili nekaj denarja in se nato spet vrnili. Prijeti so morali za vsa- kršno rwno' delo, jezika niso znali in so bili le najcenejša delovna sila; Zemljevid ZDA. Države, kjer SNPJ (1952) nima podružnic, so šrafirane. Kraji, v katerih sem imel priliko govoriti z izseljenci, so: 1 New York, 2 Washing- ton, 3 Cleveland in Euclid, 4 Barberton, 5 Chicago, 6 Minneapolis, 7 Ely, 8 Eveleth, 9 Seattle, 10 Berkeley, 11 Los Angelos, 12 Tucson, 13 Gallup in 14 Denver. kakor je marsikdo povedal, bi se bil najraje takoj vrnil, če bi imel še denarja za to in če bi doma ne bilo treba priznati, da podvig ni uspel. Tako pa se je moral prebijati, iskati stike s starejšimi prise- ljenci, se priučiti jeziku in privaditi neusmiljeno trdemu novemu okolju. »Težko je bilo,« se spomni marsikateri še dandanes. Kmalu pa so se izseljenci dobro organizirali v razna podporna narodna društva. Največje in najbolj razširjeno je zdaj najbrž »Slo- venska narodna podporna jednota« (SNPJ), v katero so se marsikje včlanili tudi Hrvati in Srbi. Ta organizacija ima zdaj, po več ko pet- desetletnemu obstoju, postojanke v 30 državah ZDA. Nekaj posameznih slovenskih družin bi našli gotovo tudi v drugih, precej gotovo pa ni Slovencev v petih severnih državah Nove Anglije (New^ England 85 Božo Skerlj States, N. E. S.) in v Tečini južnih in jugovzhodnih z izjemo Floride (prim. karto). V N. E. S. prevladuje germanski, zlasti angleški živelj, in to predvsem istaronaseljenci, očitno manj »privlačen« element za tujce drugega izvora. Poljedelski, še močno »fevdalni« Jug pa morda ni potreboval niti tako cenene delovne sile iz Evrope, ker so tam ob- delovali plantaže še cenejši črnci v še vedno skoraj suženjskih odnosih. Tako je večina Slovencev šla predvsem v rudnike (premog, železo, baker, svinec); ne najdemo jih pa na naftnih poljih, saj ta ob času glavne naselitve Slovencev še sploh niso bila odkrita ali pa niso imela pomena. Imel sem priliko govoriti s Slovenci v 14 krajih (prim. karto), in sicer večinoma še s pripadniki »prve« generacije, ki se je tja preselila pred prvo svetovno vojno, ko tam »tudi še ni bilo asfaltiranih cest in ko smo še peš. po blatu ali prahu, hodili po ure daleč na delo v rudnik,« kakor mi je pripovedoval danes upokojeni rudar v Gallupu, N. Mex. (13). Seveda sem srečal tudi mnoge pripadnike druge (tam rojene) ge- neracije, ki je za vprašanja akulturacije morda posebno zanimiva. Motiv preselitve v Ameriko je bil večinoma, da doma »ni bilo dela« ne prostora za primerno, čeprav skromno življenje. Ta motiv je v skladu z željo po povratku v domovino čez krajši ali daljši čas. isti motiv z isto željo po vrnitvi in z isto posledico, da so namreč končno vendar ostali v Ameriki, najdemo n. pr. tudi pri japonski emigraciji (Caudill), in prav verjetno še pri marsikateri drugi. Tisti pa, ki so »zapustili Franca Jožefa, da mu ne bi služili,« seveda niso mislili na povratek; in takih je bilo tudi nekaj. Ko so se eni in drugi odselili iz domovine, so bili stari večinoma manj ko dvajset let, torej prav mladi in sprejemljivi za vsakršne vtise in spremembe, pa tudi dovolj krepki za vsakršne napore. Prišli so z dežele v velemesto New York in potem dalje v rudarska in indu- strijska mesta z vsemi mogočimi nevarnostmi kriminala, z raznimi »atrakcijami«, s prometnimi sredstvi, ki jih doma niso poznali, z do- nebniki, s tisočerimi lučmi itd., skratka v drug svet, v drugo* okolje, ki jih je hladno, da, morda celo sovražno, vsekakor pa. brezsrčno »sprejelo«, ne da bi jih hotelo »vsrkati«, asimilirati, kajti dokler ti prišleci z »neizgovorljivimi« imeni niso znali jezika, niso bili »nevarni tekmeci«. Ce so ti prišleci hoteli uspeti, so sami morali skrbeti za to, da čim prej spremenijo sv ojo osebnost, katere simboli so bili n. pr. ime, slovenski jezik, slaba obleka, »nerodno« vedenje itd. Tako je marsikateri sklenil pod tem neznosnim pritiskom, da se je treba zatajiti, »izginiti«, in se preroditi brez vseh teh starih »navlak«, predsodkov; in treba je posnemati »stare Amerikance«, čeprav so ti morda komaj kakšno generacijo ali dve prej prišli tja. Vendar niso več bili »greenhorni«, lahko so se norčevali — kakor drugi — iz teh »polakov« in »hankijev«, ki so pri vsaki priliki zagrešili kakšno smešno nerodnost. Spoznal sem nekaj takih primerov: po prvih skromnih »trgovskih« uspehih (n. pr. s prodajo časnikov ali pod.) v rudarski na- 86 Nekaj akulturacijskih pojavov pri ameriških Slovencih selbini na Vzhodu, ko so se naučili toliko angleščine oziroma bolje: amerikanščine, da so lahko veljali za Amerikanca z Zahoda, z Juga ali bogvedi od kod — kajti »dialekt« je še zvenel tuje — so »izginili« •dobesedno. Preselili so se nekam daleč na Zahod, se tam naselili, n. pr. v meksikansko-angleškem ambientu pod tujim imenom, ki je zvenelo irsko, nizozemsko ali skandinavsko, zatajili so se — morda ne da bi v kotičku srca pozabili na svoj »stari kraj« — in bili sprejeti kot pristni >Amerikanci«, kar je pomenilo vsaj možnost uspeha, ako že ne uspeh, ki se dâ meriti v dolarjih. Kajti če tam o kom rečejo, da je »vreden nekaj tisoč dolarjev«, je to fraza, ki se zdi nam Evropejcem nekoliko tuja, je pa tam pozitivna ocena človeka — s čimer smo spoznali nje- govo različno vrednotenje. Vrednota pa je važen simbol v življenju. Naši izseljenci so prihajali večinoma z dežele, iz močno pobožnega ambienta, kjer je križ pomenil simbol posebne vrednote. Tam pa je bil $ simbol posebne vrednote. V starem kraju simbol, ki obljublja raj v posmrtnem »življenju«, tam simbol, ki obeta dobro življenje že na tej zemlji.^ To ni kar tako in marsikdo je zamenjal vrednoti — ne s prevelikimi težavami; to pa tudi zato, ker so se tja odselili vsekakor duševno bolj razgibani in kritični ljudje. Seveda pa je med našimi izseljenci tudi katoliška cerkev imela še močan vpliv, in oba prej omenjena simbola se lahko prav dobro razu- meta, kakor vemo. Vendar, dasi moraš kot »pravi Amerikance« pri- padati kakšni cerkveni organizaciji, je to često, ako ne večinoma, zgolj formalno, n. pr. zaradi boljšega uspeha; kajti »pobožen človek« vendar ni revolucionar, temveč dober državljan. Življenje pa je tam tako razgibano in predvsem dejansko tako zelo materialistično (ne v filo- ziofskem pomenu te besede), da so mnogi naši izseljenci postali ne le liberalno napredni (kakor so to tedaj imenovali v starem kraju), tem- več celo socialisti. Seveda pa se pri njih še danes poznajo odsevi razmer v Sloveniji iz konca preteklega in začetka tega stoletja: dru- štvena razcepljenost in predvsem stari liberalni, klerikalni in socia- listični tabor. V novem ambientu za te »orientacije« sicer ni razvojnih pogojev, ampak nihče jih tudi ne ovira; ni pa dvoma, da so jim ure štete, ko bo prva generacija izumrla. Podobno je jezik kot tak lahko simbol določene (narodnostne) kulture. In tudi ta simbol, ta vrednota, nekoč tako močna, izgublja v novem ambientu, v katerem se hočeš uveljaviti, svoj pomen. Jezik iz- seljencev je zastarel, se ni razvil vzporedno z jezikom y starem kraju, ki je medtem dobil svojo univerzo in radio, raznovrstno časopisje ter celo znanstvene publikacije. In tako danes najbrž nikjer v Sloveniji jii več slišati tako pristno govorjenih dialektov kakor med »Ameri- kanci« prve generacije. Še celo med starejšimi pripadniki že tam - Neki moj dobri prijatelj mi je pripovedoval, kako je na obisku v doma- čem kraju zavrnil sestro, ki mu je hotela dati za spomin s seboj staro družinsko razpelo, češ kaj mi bo. Bil je iz pobožne kmečke dnižine in že nad 40 let ni bil več doma; bil je pa prav uspešen podjetnik v ZDA. 87 Božo Skerlj rojene generacije," ki je rasila še v strnjenem slovenskem okolju, je ohranjen dialekt. Toda tudi domačemu jeziku so ure štete, ker se ne razvija; novi ambient zahteva drugačno govorico. Kako popolna sprememba vrednot je nastala v teh 40 do 50 letih, odkar ti >prvi« naseljenci niso bili v starem kraju, je videti iz tega, da jim živi sicer domači kraj v spominu kot »lep«, kot »rojstna gruda« (simbol!), in ko ga po tolikih letih zagledajo, so ganjeni, prevzeti, toda po nekaj tednih ali mesecih se večinoma spet prav radi vrnejo v svojo novo domovino. »Tam ni muh«; »tam so stranišča čista«; »tam so ceste dobre«; »tam lahko vse dobimo«; »saj je lepo tukaj, toda...« Nove vrednote so zamenjale .stare. In še druga razlika v vrednotah: da nekaj ima in pomeni, da je vreden toliko in toliko dolarjev, ki jih je na- vadno neverjetno težko zaslužil in prihranil za to dolgo pot nazaj; ko pride staroizeeljenec na obisik v stari kraj, želi sebe, sorodnike in druge prepričati, da njegovo življenje tam ni bilo neuspešno, da »se ima s čim pokazati«, t. j., recimo, s pestro kravato* ali srajco, ki nanj opozarja, z najnovejšim nalivnim peresom, z brezhibno obleko (če je moški), z načičkano obleko in celim vrtom na klobuku (če je ženska), z najno- vejšim avtom, tako dolgim, da se v ozkih ulicah starih evropskih mest kar zatika, itd. Tako prikazani uspeh pa je doma v starem kraju le dvoniljiv, saj tu cenimo človeka vendar ne toliko po dolžini avta, kakor n. pr. po znanju in izobrazbi, po sicer ne tako otipljivih uspehih v umetniškem ali znanstvenem delovanju, po knjigah na polici itd., kar je nasploh razloček med Evropo in Ameriko. In mnogi izseljenci prve generacije to tudi še čutijo; čutijo, da so jim manjkale šole, izobrazba, in zato težijo po samoizobrazbi, pred- vsem pa, da bi njihovi otroci imeli višjo in boljšo izobrazbo. Prav s tem se pa problem akulturacije še potencira. Generacije in akulturacija »Druga generacija« je v ZDA velik kolektiv, ki obsega sedaj morda eno tretjino do ene polovice državljanov; je poseben pojem; njen pripadnik je »najpozitivnejši«, najzavednejši, da celo pretiran Amerikance; kot tak hoče često staronaseljence, ki živijo v ZDA že po deset in več generacij, učiti »pravega američanstva«; je torej tudi problem, o katerem je veliko razmišljal in ki ga je nazorno predočil Američanom L. Adamič. In prav tu bi se bilo treba lotiti sistematičnega raziskovanja, ki ga morem v tem kratkem eseju le naznačiti po neka- terih problemih. O jeziku smo deloma že govorili. Treba bi bilo temeljito raziskati, kakšno vlogo ima jezik v rasti osebnosti, kako nanj vplivajo dom, šola, sosedovi otroci, delovni kolektiv itd. Druga generacija, ki hodi v angleške šole, prihaja nujno v stik z otroki, ki sicer doma morda tudi še govorijo drug jezik, toda v šoli se lahko sporazumejo samo angleški. 88 Nekaj akulturacijskih pojavov pri ameriških Slovencih In otroci, ko pridejo domov, spoznajo, da starši ne znajo dobro angleški, da ne znajo pravilno pisati. Učiteljica se morda trudi, da bi njihovo ime izgovorila pravilno, včasih pa kar obupa in »neizrekljvo« ime izgovarja po svoje ali pa se, kar se zdaj že redkokdaj dogaja, celo ponorčuje; če ne ona, se pa kak bodri sošolec. In kmalu pride bistremu otroku na misel, da njegovi starši morda zato nimajo svoje hiše, avta ali televizije, ker ne znajo jezika in ker imajo tako »nemogoče« ime, da zaradi tega niso »uspešni« v svojem delu, v službi (L. Adamič). Tu se začenja napetost in tiha borba: v otroku samem in med otrokom in starši. Zakaj pa »mi« nimamo avta, ko pa mojega soseda v šoli vsak dan pripelje mama s »karo«? In zadnjič je Ed imel »birtliday party « in smo gledali televizijo; zakaj pa je »mi« nimamo? In ker je ves sistem v ZDA osnovan na tekmovanju za simbolom $, vendar ne morem povabiti sošolca v hišo, kjer starši »ne znajo go- voriti«, kjer ni televizije, morda niti hladilnika itd. Tako in podobno se začenja pritisk otrok na starše in — odtujitev. Oče mora garati, in često tudi še mati, da končno po tolikih letih pridejo do lastne hiše, do novega pohištva, do televizije, do avta, kajti šele ta standard zagotovi otroku »enak« start v šoli; šele ta pa mu bo mogel nuditi tisto izo- brazbo, ki jo starši zanj želijo. Ni namreč tako važno, koliko znaš, kakor s čim se lahko postaviš: to je simbol uspešnosti, ki se dâ meriti, vrednotiti ne z abstraktnimi merili, temveč z dolarji. In tako se v dobi desetletij spremeni ves domači, prvotni ambient; vnuki že rastejo, skoraj ne da bi slišali jezika svojih starih staršev. In celo druga generacija, ne samo da večinoma ni imela šole v ma- terinem jeziku, govori med seboj »ameriški« in vpliva tudi na starše, da govore med seboj in s svojimi vrstniki »ameriški«.' Tako lahko z nekoliko »evropskim« začudenjem ugotovite na »Vseslovanskem dnevu« v Evelethu (8) v Minnesoti, da vsi ti Slovani med seboj govore ameriški. In vendar se še zavedajo svojega izvora, sicer bi ne bili prišli in s seboj pripeljali še svoje otroke in morda vnuke. Tu se pa človek seveda vprašuje o pomenu jezika v sklopu koncepta »narodne zavednosti«. Tudi to vprašanje bi bilo treba bolj sistematično raziskati. Prepričal sem se tam, da jezik nima tolikšnega pomena za afir- macijo narodne zavesti kakor n. pr. narodna noša, Jankovičeva polka ali narodna pesem, pa tudi — kar se nam tu zdi morda grozno —- kranjska klobasa in potica; kajti vse to se dâ videti, je otipljivo, mer- ljivo tudi drugim, ki jim tuji jezik ne pomeni nič, ker ga ne razu- mejo. Vrednote so pač druge; drugačne so v drugi generaciji, kakor pa so bile v prvi. In s čustvom se tu ne dâ nič opraviti, čeprav morda človeka »srce boli«; tudi izseljenca prve generacije to boli. In vendar se oklepa še te zmaterializirane zadnje bilke, ki mu simbolično rešuje ^ To velja mnogo manj za Srbe in še zlasti za Cehe in Poljake ter druge narodnostne skupine, ki vzdržujejo svoje jezikovne šole. Slovenci jih nimajo več! 89 Božo Skerlj lastno narodno zavest — vrednoto, ki tone v morju tujih vrednot »na- roda v nastajanju« — Amerikancev. V okviru akulturacije je brez dvoma zanimivo vprašanje ne samo pritisk mlajše generacije na starejšov temveč sploh družinskih vezi in odnosov. Kolikor sem doslej mogel dognati, je med našimi izseljenci v mnogih primerih žena, zlasti pa še hčerka »pogonska sila« v tem procesu. Kaj je vzrok temu? Ali je to pri vseh narodnostih enako ali ni? Ali — morda še bolje — je to v v^seh socialnih plasteh enako? — Najbrž ni. Pri Japoncih, ki živijo po zelo ustaljenih formalnih tradi- cijah, je n. pr. napetost med Issei (prvo generacijo) in Nisei (drugo generacijo) veliko večja (Caudill). Pri Indijancih Navaho je moški spol tisti, ki se hitreje akulturira (Rapoport). Pri Slovencih v strnjenih rudarskih naselbinah, kakor n. pr. v Elyju (7), so moški znali manj angleški, ker so v rudnikih v istih »šihtih« med seboj govorili le slo- Aenski, medtem ko so žene čez dan vendar prihajale v stik z drugimi — sosedami, v trgovini itd. — in se tako hitreje naučile angleški. Drugje pa, kjer je žena lahko nakupovala v^se v slovenskih trgovinah, se morda sploh ni naučila angleški, medtem ko se mož v službi je. Akulturacija prihaja po različnih poteh v družino. Obraniti se je pa ni mogoče, ker bi to pomenilo popoln neuspeh in katastrofo. Prav strah pred tem pa je večino izseljencev pognal z rodne grude v izseljenstvo, ki vsaj za prvo generacijo nikakor ni zabavno tveganje! Kljub vsej tej dezintegraciji »domačega« ambienta je vez med istoizvornimi ljudmi vendar tiidi v ZDA velika, kar je skoraj — ali vsaj navidezno — v nasprotju z dezintegracijo. Toda v^endar je to razumljivo kot obramba: v strnjeni defenzivi se dâ morda le še kaj rešiti. Tu je ne samo v prvi vrsti močna zavest skupinske pripadnosti, ki se le oslabljeno prenaša na drugo generacijo (ne glede na jezik, ki se izgublja), temveč se pojavljajo celo razni predsodki proti drugim skupinam. Predsodki so še vedno precej nejasnega izvora, toda raču- nati z njimi je treba, čeprav vemo, da so na čustveni in ne razumski ravni psihičnega življenja. Med predsodki, ki so značilni za belo pre- bivalstvo ZDA, je rasni predsodek morda posebno zanimiv^ dasi ni- kakor ni omejen na Amerikance. V tem pogledu bi bilo spet zanimivo in vredno sistematično raziskati slovensko emigracijo, kajti zadel sem na rasne predsodke proti črncem v Clevelandu (3) in proti Indijancem v Gallupu (13). Resda: v Clevelandu je to morda pod vplivom ostalih belih prebivalcev v obliki nekakšne množične psihoze tudi zato, da bi se ne razločevali od drugih, da bi se ne izdeli »ne-amerikanski«, ker bi to spet lahko imelo nevšečne posledice pri zaslužku. Šele moja žena in jaz sva spravila menda prve Slovence v črnski teater Karamu, čeprav ta teater (in črnski center) deluje sredi Clevelanda že dve desetletji, in so Slovenci tam že veliko dlje. Razumem, da je bila to zanje najbrž žrtev, kljub priznanju uspeha črnih igralcev. In tudi bi razumel, dasi ne odobraval, če potem niso v^eč šli tja. Ambient je tak, tudi na Severu! Argumenti, ki jih navajajo naši rojaki proti črncem. 90 Nekaj akulturacijskih pojavov pri ameriških Slovencih SO prav tako stereotipni kakor pri drugih belcih, n. pr. da so črnci nevarni, da so preteniperanientni, da niso snažni, da se radi opijejo in postajajo agresivni itd. Kaj pa če bi jih izobrazili, jim omogočili višje šolanje, jih sistematično dvigali? In kaj je s čistočo n. pr. pri nas na Dolenjskem, pa sploh na vasi še marsikje? In o Indijancih sem slišal glede opijanjenja in posledic prav isto. Oboje iz ust inteligentnih Slovencev-, ki bi se vsaj lahko spomnili, kako reagirajo Slovenci doma na prekomerno pitje alkohola; priznati moram namreč, da tam ne pi- jejo v takšni meri. Tudi to je, mimogrede, vrednota, vredna študija; pozitivna vrednota. Kako je utemeljen ta specifični ameriški rasni predsodek pri naših izseljencih že prve generacije? Ali morda le v težnji, da bi se — pod pritiskom mlajšega rodu itd. — čim hitreje vključili? Ali pa ne gre morda tudi za spremembo »objekta«? Doma poznamo rasne predsodke proti Židom in Ciganom — saj smo jih do osvoboditve pisali celo z malo začetnico. In kakšno je stališče Slovenca proti Italijanu (Lahu!), ki ga je v časih, ko so se naši odseljevali, poznal le kot cestnega delavca? Prenesel je »spoznanje« kot sodbo na ves narod in se čutil (in se »čutimo« še danes) superiornoga. Po drugi strani ponižno obču- dovanje vsega, kar je avstrijskega in nemškega: nemški govoreči Avstrijec je tedaj bil »gospod«. In Slovenci, ki so se izselili še pred prvo svetovno vojno, so se v mnogih primerih proti manjvrednostnim občutkom borili s tem, da so se čutili državljane velike države, te- danje Avstro-Ogrske monarhije.* To »veliko« zaledje je povzdignilo zavest — na škodo, seveda, ožje narodne zavesti. Tudi takšne primere sem srečal, ko so v slovenski družini (mož in žena Slovenka!) v ZDA začeli govoriti nemški, se družiti z nemško govorečimi izseljenci, zato menda, da bi jih tam imeli za izseljence iz velikega naroda (proti ka- teremu so se doma Slovenci čutili inferiorni), in da bi jih »bolje razumeli«, čeprav je poA'prečnemu Amerikancu prav vseeno, ali govoriš z njim slovenski ali nemški, ker ne razume ne enega ne drugega jezika." Govoreč o manjvrednostnem kompleksu se zavedam, da bi to psi- hično stanje bilo treba definirati in analizirati tudi njegove vzroke. Ne dvomim, da bi odkrili marsikaj zanimivega; toda tu naj le opo- zorim, da sem to stanje, če smem tako reči, našel tu pa tam tudi med * Kakor mi je naš rojak, arhitekt Jager v Minneapolisu (6), pripor\'edoval, so še v prvi svetovni vojni mnogi izseljenci »ležali na popku kot jazbeci« pred »presvitlim« cesarjem in so se zgrozili ob razbitju avstro-ogrske monarhije. Psihološko presojeno je to razumljivo le kot podzavestna obramba pridobljene pozicije pripadnika »velikega naroda« Avstrijcev. ^ Sicer pa je veliko Slovencev o zveličavnosti nemščine še dandanes ne- verjetno prepričanih in jo prav poniževalno vsiljujejo celo tujcem, ki tega jezika ne znajo, ne razumejo in niti me marajo' razumeti. Kajti z nemščino ne prideš dlje kot do italijanske meje in do mej Avstrije, Nemčije in Švice proti ostali Evropi. Potem je konec; toda »veliko zaledje« avstro-ogrske monarhije je menda še mnogim v kosteh ... 91 Božo Skerlj našimi izseljenci: to neosnovano veliko ponižnost, zavest, da imajo drugi več, da so bolj sposobni in da zato več veljajo; da so »več vredni« v tisočih dolarjev. In vendar je tega tam precej manj kakor doma; zlasti druga generacija je to skoraj povsem izgubila, kar oce- nimo lahko kot pozitivno plat akulturacije, ki daje osebnosti neko blagodejno sproščenost. Navadili so se reči bobu bob in popu pop, debatirajo brez napačnega sramu v strahu, da bi jih imel kdo za »ne- umne« ali nevedne, kakor je to še vedno pri nas doma, še v seminarjih in diskusijah (ki jih potem navadno sploh ni). So mnogo bolj samo- stojni in samozavestni kakor doma in mnogo manj anonimni, če smemo tudi to obravnavati z vidika simbola in vrednote. Tam je namreč osebna odgovornost v vsaki stvari poudarjena; in odgovornost je po- vezana z imenom. Vsak uradnik, vsaka sobarica ima tam ime na obleki ali na mizi ali nad okencem. Pri predstavljanju povedo ime jasno; če ga morda drugi le ni razumel, mirno vnovič vpraša po imenu in kako se to piše. To je splošno v ZDA in naši izseljenci so to privzeli. Ne dvomim, da to utrjuje samozavest in deluje močno proti občutku manj- vrednosti in proti poniglavosti. Ime je tam simbol, vrednota, čeprav v nekoliko premaknjenem pomenu glede na staro domovino." Pomen imena je analiziral L. Adamič prav posrečeno. Vreden posebnega štu- dija pa je tudi v tem vprašanju zanimiv dvojni efekt: eni se krčevito držijo pisave in izgovorjave svojega prvotnega imena, drugi ga z lahkoto zavržejo ali vsaj spremenijo pisavo. Ne da bi se spuščal v nadrobnosti, razlaga Adamič psihološko ozadje teh dveh diametralno nasprotnih efektov nekako takole: šibka osebnost se krčevito drži svo- jega družinskega imena, ker potrebuje (čeprav le namišljeno in sim- bolično) oporo tako rekoč vsega rodu ali morda močne osebnosti očeta ali kakega drugega, morda slavnega prednika — skratka: ime kot, tako ji nekaj pomeni in naj bi pomenilo tudi okolju. Če je osebnost dovolj močna, rodbinsko ime ni tako važno, kajti njegov pomen predočuje ta osebnost sama. Tudi to je problem, vreden študija in sistematskega raziskovanja. K akulturacijskim pojavom med Slovenci sodi tudi dosledno ti- kanje, kadar govorijo slovenski, četudi s čisto neznanim človekom.. Angleščina pozna le »you«, kar bi bilo dobesedno »vi«, ne razlikuje pa med »vi« in »ti«. Kako to, da naši izseljenci tako dosledno uporabljajo »ti«, ko bi se prav tako lahko odločili za »vi«? Ali naj za to iščemo " Bilo bi na primer zelo zanimivo, raziskati vprašanje anonimnosti in sra- mežljivega, kar tajinstvenega izrekanja lastnega imena tudi s tega vidika: še danes so primitivna ljudstva, ki dejansko in zavestno skrivajjo svoje »pravo ime« pred vsaikomer, ker jim je to simboli lastnega jaza, duše; in če bi ga drugi poznal, bi se polastil te »duše« in s tem osebnosti prizadetega, s čimer bi postal prvotni nosilec imena »odvisen« od onega, ki zanj ve. Koliko je v tem za- mrmranju lastnega imena še tega prastarega kulturnega ozadja? Ali pa gre samo za preprosto nemarnost? Ne morem na tem mestu te misli dalje razple- tati, sem pa prepričan, da bi odkrili najbrž presenetljive in važne vezi s pra- davnino. 92 Nekaj akulturacijskih pojavov pri ameriških Slovencih -vzroke v njihovem (vsaj večinoma) kmečkem izvoru z intimnejšim žargonom občevanja v razmeroma majhni naselbini? Ali so še drugi vzroki? In kako je to pri izseljencih drugega slovanskega izvora ali pri Italijanih, Nemcih, Skandinavcih? Kakor mi je povedal prof. Fi- lipovié (Sarajevo), ki je bil z menoj hkrati v ZDA in je tam med drugim študiral srbske izseljence, so se tudi ti odločili za »ti«. Sploh bi bilo zanimivo primerjati akulturacijske pojave pri raznih jugoslovanskih narodih. Pri kmetih v vzhodnejši Jugoslaviji se je n. pr. iikulturacija začela že doma s spremembo obleke, medtem ko n. pr. slo- venski kmet ni več nosil narodne noše. Ce piše emigrant z otoka Suska iz Kalifornije po nevesto, se Sujčanka odpelje tja v narodni noši, če-' prav s štirimotornim letalom; šele tam bo odložila nošo in z njo tudi ostale kulturne posebnosti Suska, prej ali slej tudi domačo govorico. Zanimiva je tudi povezanost srbskega kmečkega emigranta s svojo zadrugo v starem kraju (o čemer mi je pripovedoval prof. Filipovié), medtem ko pri Slovencih take vezi sploh ni, in se zdi, da je tudi rod- binska povezava in vrednota družine šibkejša kakor pri Srbih. Na drugi strani so med drugo svetovno vojno in zlasti po njej ameriški Slovenci pokazali velik smisel za izdatno pomoč slovenski narodni skupnosti v starem kraju. Tako bi bila še cela vrsta vprašanj, ki bi nam odkrila ozadje in potek akulturacije naših izseljencev v ZDA. Treba bi jih bilo siste- matično študirati z več vidikov, kakor bi bilo tudi nujno potrebno, da se začnemo zanimati za zgodovino naših izseljencev v ZDA, preden izumrje vsa prva generacija, ki ima vendar — poleg dragocenih spo- minov — ohranjenega tudi največ arhivskega materiala, zlasti o raz- voju slovenskih društev v ZDA; ta bi pa mogel dati dragocene zgodo- vinske izsledke. Sami tega ne morejo narediti, druga generacija tega ne bo storila, čeprav je je mnogo več v intelektualnih poklicih kakor prve. Tudi ta premik v poklicih, v izobrazbi, je zanimiv z vidika akulturacje. Zaključek Problem akulturacije je zelo širok, in če se mi je posrečilo pre- pričati bralce tudi o njegovi važnosti, ne dvomim, da ga bo mogoče uspešno obdelati tudi v našem posebnem slovensko-ameriškem pri- meru. Njegov pomen ni samo nacionalen in teoretičen, temveč lahko mnogo prispeva v skupno, vsečloveško zakladnico znanja, kajti doslej se ga ni lotil še noben evropski narod. V ZDA samih so marsikaj na- redili glede na ta problem pri pasivno akulturiranih Indijancih, večjo raziskavo tudi na Japoncih, toda — vsaj kolikor mi je znano — še nobene na kaki evropski narodni skupini. Seveda bi ta študija zahte- vala tudi primerjave in zlasti še podobna raziskovanja na naših iz- seljencih drugje po svetu ob povsem različnih pogojih. 93 Božo Skerlj Treba bi bilo vsekakor poleg antropologa pritegniti še zgodo- vinarja, psihologa, lingvista idr. Treba bi bilo n. pr. začeti s študijem družin izseljencev že doma, da bi se dognali raznovrstni vzroki za izseljevanje. Obširen osebni intervju bi dal sliko o osebnosti izse- ljenca in njegovih problemih ob prihodu v tujino, pri iskanju dela, pri akulturaciji, o njegovi družini, vplivih narodnih društev itd. Po- samezne točke, omenjene v eseju, bi bilo treba sistematično na do- ločenih vzorcih v več krajih obdelati. Prav tako bi bili rodovniki zelo poučni, ker bi pokazali dezintegracijski proces slovenske družine v tujem okolju, poročnost in rodnost, izbiro zakonskega druga itd. Zavedam se velike nepopolnosti tega eseja, upam pa, da sem z njim vendar opozoril na aktualnost širšega antropološkega razisika- vanja medčloveških in medskupinskih odnosov. Ni dvoma, da takšna raziskavanja lahko le poglobijo humanistične, občečloveške odnose po vsem svetu, kar je vzvišeni cilj sodobne antropologije. Slovstvo Slovstvo k vsem tem vprašanjem, ki smo jih mogli le naznačiti, je zelo obsežno, toda tu navajam samo dela, ki so mi neposredno ali posredno po- magala pri oblikovanju tega eseja o akulturaciji Slovencev v ZDA. Adamič, L., 1942. What's Your Name? New York & London. Asch, S., 1935, Opinions and social pressure. Scient. Amer. 193, 3: 31—35. Barholomew, G. A. and J. B. Birdsell, 1953, Ecology and the protohominids. Amer. AthropoL 55: 481—498. Bates, M., 1952, Where Winter Never Cornes. New York. Baudin, L., 1956, Der sozialistische Staat der Inka. Rowohlts deutsche Enzy- klopadie, Hamburg. Caudill, W., 1952, Japanese American Personality and Acculturation. Genette Psychol. Monographs 45: 3—102. Hall, E. T., Jr-, 1955, The anthropology of manners. Scient. Amer. 192, 4: 84 do 90. Hobson, R., 1954, Navaho' Acquisitive Values. Peabody Mus. Pap. XLII — No. 3, Ćambrigde, Mass. Imenik društev, federacij, mladinskih krožkov in mladinskih direktorjev S.N.P. J., 1952. Johnson. ]., 1955, The changing American language. Scient. Amer. 193, 2: 78-83. Kluckhohn, C, 1949, Mirror For Man. New York & Toronto. Kluckhohn, C. and A. C. Kroeber, 1952 Culture. Peabody Mus. Pap. XLVII — No. 1, Cambridge, Mass. Kroeber, A. C, 1950, Anthropology. Scient. Amer. Lipoglavšek-Rakovec, S., 1950, Slovenski izseljenci. Geogr. vestnik XXII: 3-60 94 Nekaj akulturacijskili pojavov pri ameriških Slovencih Melik, A., 1956, Amerika in ameriška SloTenija. Ljubljana. Paul, B.D., 1935, The cultural context of health education. Symp. Proceed., School of Social Work, Un. of Pittsburgh: 51—58. Prescott, W. H., 1954, Osvojitev Mehike, Ljubljana. Rapoport, R. N.. 1954, Changing Navaho Religious Values. Paebody Mus. Pap. XLI-No.2, Cambridge, Mass. Roberts, J. M., 1951, Three Navaho Households. Ibidem, XL-No. 5. Skerlj, B., 1952-35, Dnevnik. (Rokop. zapiski o srečanjih s Slovenci: I. 35—56, 87—91, 98—122; II. 55—37, 49—50, 53, 66—68, 74—78, 97—102. 122. 136—157, 142—151, 156—158; III. 50—51, 62—65.) Škerlj, B., 1955, Neznana Amerika. Ljubljana. Vogt, E. Z. and J.M.Roberts, 1956, A study of values. Scient. Anier. 195, 1: 25-31. Summary ACCULTURATION PROBLEMS IN AMERICAN SLOVENES During his visit in the States, in 1952, the autlior had tlie opportunity to speak rvith hundreds of Slovenes rvho had emigrated there mostly prior to World War I. The Slovene national group there seems to be a good example for horo active acculturation is acting on immigrants to the States. Active acculturation is based on the millingness to become "American" in the shortest possible time, though some of the immigrants try to resist tiiis trend and to preserve their natioi^al character. Though there are many instants, in space and time, of passive acculturation on peoples mho mere defeated and occupied by stronger enemies, there are, however, relatively rare examples of active acculturation as described above, the biggest being the United States during the past 100 to 150 years. The Slovenes in the States are not settled in larger accumulations, except for Cleveland-Euclid, Pittsburgh, Chicago, Northern Minnesota (Iron Range), perhaps San Francisco. They met wiith very different new surroundings and people of various origin both nationally and sociajlly; they were striving hard to reaclx a better position in their communities, to be successful, and tiierefore to become acculturated to American standarts. There are, however, differences between the first and second (American born) generations. Some of the first generation tried to achieve their success by changing their "jambreaking" names, at least dropping some consonants, changing its spelling, or taking another name at all. The psychological motive of this seems to be (perhaps among others), as quickly as possible to "disappear" as a foreigner and to be "reborn" as an accepted American. Very important in this acculturation process is the role of the children who relatively quickly find out that the parents cannot speak and write correct English, that — perhaps — this is why they are not so successful in their jobs to warrant the children an adequate position among the schoolmates. Here the tension begins within the child's mind as well as between him (or her) and the parents. Changes in values are very remarkable, as for instance the evaluating a man's worth in terms of S, by houses, cars, refrigerators, TV sets, etc., instead of, say, his bookshelf. The role of the national language does not seem so important for national consciousness as e. g. a national co- stume, wedding ceremonies, national songs, some national food specialities — 95 Božo Škerlj things whicli can be evaluated also by the surrouding people to whom the foreign language does not mean anything. The question of race prejudice and its background among Slovenes is interesting, too; at home there was a more or less benevolent discrimination against Jews and Gipsies; in the States this attitude changed, in some cases, into race prejudice agairist Negroes and even Indians. Equally interesting is the question of the inferiority complex on the one hand and self confidence on the other; apparently, self confidence is much higher in the second generation mho feels American without being worried by contemplating about the Old Country. Why did the Slovenes speaking Slovene even to an unknown person of Slovene origin, accept acosting him with "thou" instead of "you"? They also accepted the American attitude to be clear about the name (and even the spelling) of a person who is introduced to them, whereas in the Old Country the name did not seem important at all, and mostly is murmured ununder- standably. They dropped drinking attitudes, they became much more "ma- terialistic" and can fully appreciate the typical American evaluation "He is worth so or so many thousand dollars." There are, of course, exceptions to all those observations as many Slovene Americans, particularly of the first generation, try to combine their old value system with the new one, but certain culture and value changes are obvious even to an untrained observer, the more so to an anthropologist. At any rate, it seems that a systematic investigation of this group would yield important results and improve our knowledge on culture relations. 96 ZVEZA SLOVENSKIH LJUDSKIH PRIPOVEDK Z RETIJSKIMI - A Ivan Grafenauer Uvod Ob raziskovanju slovenskih bajk in pripovedk smo več ko enkrat zadeli na presenetljivo podobnost med takim ljudskim blagom iz Recije, t j. današnje Gorjanske Švice, Vorarlberga in Tirolskega ter iz današnje Slovenije v nekdanjem južnovzhodnem delu Norika in njega soseščini. To in ono je morda dediščina iz dobe po naselitvi naših prednikov v novi, zdaj že blizu 1400-letni naši alpski domovini, nekaj pa je gotovo mlajšega, kar se je zaradi podobnih kulturno- gospodarskih razmer ohranilo prav v danes večinoma alemanski, tudi italijanski, nekoliko pa vendar še tudi retoromansko-ladinski nekdanji Reci ji in v današnji Sloveniji — nekatero blago celo samo na teh dveh ozemljih. Zaradi zmanjšanega obsega letošnjega letnika SE moremo v njem priobčiti samo polovico gradiva, tri pripovedke, dve bajeslovni in eno kulturnohistorično, na drugo leto pa je bilo treba odložiti tri na- daljnje enakega značaja. I. Razmejitveni tek — Grenzlauf V alemanski Reciji — gorati Švici in Vorarlbergu — ter na slo- vensko-hrvatski meji — ob Gorjancih — se je ohranila v prav značilni obliki prastara napol bajka napol pripovedka o Razmejitvenem teku (Grenzlauf). Važnost švicarskih inačic je omenil že W i 1 h e 1 m M i 1 - ler-Bergstrom v članku »Grenze, Rain, Grenzstein« v HDA III (1930/31)'^ in navedel v njem med literaturo tudi antično-srednjeveške predhodnice in sodobne etnološke sorodnice.^ Slovensko-hrv atskih * Handbuch des deutschen Aberglaubens (HDA) HI (1950/31), W. Muller- Bergstrom, Grenze, Rain, Grenzstein, stp. 1139: Einen... sagenhaften Charakter tragt die Schliclitung eines Grenzstreitesdnrch einen Grenz- lauf, ein Wettrennen zweier Manner von verscbiedenen Ausgangspunkten lier einander entgegen bis zu dem die Grenze bestimmenden Zusanxmentreffen, in Scliweizersagen melirfach variiert. ^ V opomnji 9 (k besedi variiert) navaja W. Miiller-Bergstrôm (n. d.) k švi- carskim pripovedkam sledečo literaturo: Schmeizer Sagen: J. R. Wysz, IdvMen, Volkssagen, I^genden und Erzahlungen. 2 Bde., 1815, I, 80—100, 317; damach 7 Slovenski etnograf 97 Ivan Grafenauer inačic kajpada ni poznal. Prav té pa, ki njih samih brez švicarsko- vorarlberških inačic ni prav razumeti, same spet pojasnjujejo morda najvažnejšo potezo švicarskih inačic: daritvena smrt zakasnelega te- kača je ostanek starosvetske človeške daritve ob mejnem kamnu.^ Značilne poteze retijskih inačic »Razmejitvenega teka« si hočemo ogledati ob treh različnih inačicah, eni vorarlberški, ki je W. M ü 1- ler-Bergström še ni poznal, in dveh švicarskih, ki jih je navedel Jakob Grimra že v akademijskem predavanju dne 27. julija 1845 »Deutsche Grenzaltertümer« (Kleinere Schriften II, 1865- 70—71, g"l. op. 15). Vorarlberška pripovedka »Der Grenzlauf im Vermunt«* kratko in trezno pripoveduje, kako so se razdelile planine v Velikem Fermuntii (Groß Vermunt ali Fermunt) med srenji v Gaschurnu (951 m) v vorarl- berškem Montafonu in v Steinsbergu (1525 m) pri Ardezu (1467 m) v švicarskem Engadinu (kantonu Graubünden). Planinska dolina Groß Fermunt," t. j. dolina najzgornjega teka reke lile (111, ž. sp.), ki teče tu od juga proti severu (dalje po Montafonu in Wallgauu proti severo- zahodu v Ren), sega iznad rečnega kolena (4,5 km od Gaschurna na- vzgor) nad zadnjo vasjo v Montafonu Partenen (1074 m — 3 km od Gaschurna) v velikemu S-u podobnem zavoju vzdolž vorarlber- ško-tirolske meje mimo izvira reke lile (2174 m — dkoli 17 km od Grimm, Deutsche Sagen (^905), 207, Nr. 287—289 (popravi: 288); Alfons v. Fingi, Volkssagen aus Graubünden 1843, 101; Al. Lütolf, Sagen, Bräuche, Legenden aus den fünf Orten Luzern, Uri, Schwyz, Unterwaiden und Zug, 1862, 390 ss.", 577; J. Kuoni, Sagen des Kantons St. Gallien, 1903, 252; Walliser Sagen, hrsg. v. Histor. Verein von Oberwallis, 1907, 2 Bde., 1. 107; Schroeizerisches Archio L Volkskunde, Basel 1897 ff., 8, 307, vgl. ebenda 21, 223; D. v. Jeckliin, Volks- tümliches aus Graubünden (^1916), 211 (povzeto po A. v. Fingi, n. m.); H.Her- zog, Schweiizersagen. Für Jung und Alt dairgestelt, Aarau ^1913, 3 Bde., 1, 210 ff., 2, 236; Jos. Müller, Sagen aus Uri I (1926), Nr. 1 (sc. po Grimmu in Wyszu!); »die gleiche Sage auch Gräber, Sagen aus Kärnten, 3. Aufl., 1912 (1921!)« (= 1—4. Aufl. S. 236) — to o Graberju ne velja, ker gre za odločitev samo po jetelinjem petju, ne po teku (Grf). — Za druge inačice navaja (n. m.) le-to literaturo: Jakob Grimm, Deutsche RechtsaltertUmer, 4. Aufl., 1899, 2 Bde., 1, 118 (H828, 85) (Roman du renard); Jakob Grimm, Kleinere Schriften, 8 Bde., 1864—90, 2, 69 ff.; Germania, Vierteljahrschr. f. deutsches Altertum, begr. v. Fr. Pfeiffer 1856 ff., 31 (1886), 329 (erste Erwähnung in Europa in den latei- nischen und französischen Tiersagen, norw. Parallele, antike Verwandte) ; Zeii(- schrift des Vereins f. Volkskunde 5, 16 (A. 6: Parallele in Samoa); Heinrich Pröhle, Unterharzsagen, Aschersleben 1856, 145 f. Eine eigenartige Variante: eine Wiese wird um die Wette gemäht, bis die Streitenden in der Mitte zu- sammenitreffen (brata, ki to storita, potem drug drugega ubijeta), Vernaleken Alpensagen (1858), št.42, str. 52 (M938, str. 294). ' Avtorjev članek »Človeška stavbna daritev v slovenski ljudski pesmi in pripovedki«, ki je s tem v zvezi, izide v Slavistični re^aji IX (1957). 'R. Beiti, Im Sagenwald (1953), št. 576. str. 305. Dolina Klein Fermunt leži vzhodno a v nasprotno smer. Do pre- " O smrti glarenskega tekača poroča prireditev bratov Grimm: ...manche Tritte gelangen dim noch, aber plötzlich versiegte ihm der Atem, und tot sank er zu Boden. — MüUerjeva prireditev pa pravi: Manche Tritte gelangen ihm noch; aber plötzlich versagte ihm der Atem. Da trank er jähling von dem kalten Wasser und zwar mit dem Umer auf dem Rücken, der ihm nur unter dieser Bedingung zu trinken erlaubt hatte, und tot sank er zu Boden. «• Jecklin, Volktümliches pl916), 211 s. JecMin, n. d., str. VII: Fingi, Volksisagen, t. j. Alfons v. Flugi, Volkssagen aus Graubünden, 1843, 101; prim. Jak. Grimm, Kleinere Schriften II (1863), 70. ^- Johann Adam Andreas knez Liechtenstein ski (rod je iz Nižje Avstrije) je kupil 1699 gospoščino Schellenburg (na severu), leta 1712 grofijo Vaduz (na jugu); združeni sta postali 1719 neposredno državna kneže- vina, ki je dobila ime po knezu: Liechtenstein. 101 Ivan Grafenauer vala Lucijine steze (717 m) je do vasi Balzers (476 m) okoli 5 km raz- dalje in 241m vzpona, od Maienfelda (526 m) pa samo 3,5 km razdalje in 191 m \nzpona. Balzerska pot do tja je torej za polovico daljša (3 : 2) od maienfeldske, vzpon za tretjino višji (4:3). Pripovedka pa pripo- veduje, da maienfeldski tekač, junaški Katarinin ženin, ob bitju ure kakor puščica z loka odleti na pot, pa vendar mu balzerski tekač že prihaja naproti, navzdol od prevala Lucijine steze: »Noch klimmte er bergan / Da sah er von der Hohe / Schon den von Balzers nah'n.« In ta se ponorčuje, kaj bo zdaj Katarina rekla o svojem junaku, pa ga izzove (brez prošnje in moledovanja), naj ga vzame na hrbet: kolikor ga v teku ponese nazaj, toliko bo domovini pridobil sveta. In maien- feldski junak ga pobaše in v teku nese na vrh klanca pa ga nese in nese tudi še navzdol, naj se oni upira, kolikor hoče, pa ga ponese do studenca, oddaljenega le četrt ure hoda od Balzersa (1,25 km), kjer s Katarininim imenom na ustnih mrtev pade na tla. Studenec ima od tedaj ime Katharinenbrunnen (Katarinin vodnjak), na mejniku pa je na eni strani knezov grb, na drugi strani pa napis »Ali fry Ratia« (Stara svobodna Recija). Junaka, ki kaj takega zmore, naj bi bil balzrski tekač, če je od- hitel ob isti uri kakor on, kar v začetku teka za toliko prehitel? Zna- menje, da tekača nista odšla ob bitju cerkvene ure, ampak ob pete- linjem klicu — z znano nam zvijačo. Ni pa brez pomena v maienfeldski inačici junakova nevesta, čeprav je ni ne v urensko-glarenski inačici, še manj pa v fermuntski. Srečamo jo pa spet v slovensko-hrvatski pripovedki o »Kroavem kamnu^ v Gorjancih.^« Ta pripovedka se je ohranila v dveh poglavitnih oblikah, kranjski in uskoški^* — postranski odrastki z našo pripovedko niso v zvezi. Po motivih te dve obliki močno soglašata, po duhu pa si ostro nasprotu- jeta, ker obe strani druga na drugo valita krivdo za tragični izid. ^' »Med Sv. Miklavžem in Sv. Jero je ,KTvavi kamem', to- je kamen z rde- čimi lisami. Ta kamen je bil baje ^postavljen kot mejmk slovenskih in hrvaških pašnikov, in ob tem mejniku je bilo več krvavih pretepov med slovenskimi in hrvaškimi mejaši.« Fr. Orožen, Vojvodina Kranjska I (1901), str. 90 s. — V opomnji O. pristavlja (str. 91, op. 1): Krvavi kamen je opisan v Danici ilirski iz leta 1838, št. 27 in 28, po Buchenhainu iz časopisa »Camiolia«. Ta kamen sta oi>evala tudi hrvaški pesnik Jovan Hranilović in znani zgodovinar Lopašić. ^* Kranjsko pripovedko je novelistično podal J. A. Babnik, Der Blutstein. Eine vaterlandische Volkssage aus dem Jahre 1650, von Joseph Buchenhain. Carniolia I, Nr. 16—18 (22. 25. 29. Juni 1838). V oipomnji pravi avtor: Von die- sem Blutstein herrschen mehre (!) Sagen, doch die wichtigste wird wohl diese sein. — Ilirski prevod je izšel v Danici Ilirski (gl. op. 13), slovenski pa v Slo- veniji I, Ilist 1—4 (4. 7. 11. 14. Maiiga serpana 1848): Kervaui kamen. Slovenska povest iz leta 1650 od J.A. Babnika. Prestavil F. Malavašič. — Žumberško- uskoško pripovedko je prinesel Kukuljevićev Arkiv, knj. VII (1863), str. 180 do 184: Crtice iz okolice žumberačke. Od N. R....a, Zumberčanina. B. Krvavi kamen. 102 Zveza slovenskih ljudskih pripovedk z retijskimi — A Vzrok sporov med Uskoki in Kranjci so po obeh oblikah pretepi m poboji med žumberškimi Uskoki in podložniki kranjskih zemljiških gospodov zaradi nejasnih meja med pašniki vrhu Gorjancev. Tam je na kranjski strani hrib (969 m), na katerem so po pripovedki potem sezidali cerkev sv. Nikolaja, na gorskem slemenu pa vrh, imenovan danes Trdinov vrh (1181 m) s cerkvama, zdaj razvalinama, sv. Gere in sv. Ilija, v presedljaju med njima pa je »Krvavi kamen« (920 m). Zaradi teh sporov se domenijo poveljnik žumberških uskokov in kranjski zendjiški gospodje, naj mejo določi na Markov dan 1650 raz- mejitveni tek. Po u s k o š k i inačici naj bi ta dan na vse zgodaj (znamenje za začetek teka se ne omeni) krenil po en mladenič z vsake strani (kraj odhoda se ne pove, z uskoške strani pa je to gotovo Žumberak, s kranjske po kranjski inačici verjetno grad Ostrož-Feistenberg). Na kraju, kjer bi se tekača sešla, naj bi bila meja, toda tekača naj bi I^očakala, da bi prišla tja z obeh strani za to določena odbora. Nadaljevanje se glasi: Na Markov dan »je uskoški mladič prije uranio od kranjskoga, prođe gorjanske livade (t. j. pašnike na Gorjancu-Trdinovem vrhu) i već se spuštjaše nizbrdice u Kranjsku, kad najednom ukaže se kranj- ski mladić korakajuć hitro uzbrdice.« Dolgo čakata odborov, »nu, na nesreću uskočku dođe prije kranjski odbor, jer mu je bilo na po puta bliže. Sada mišljahu Kranjci — znajući da još dugo Uskoka ne- bude . .., kako bi mogli prevariti... te odlučiše oba mladića živa za- kopati, samo da se nebude znalo, gđe su se sastali.« Z uskoškim mlade- ničem je bila prišla po neki verziji tuđi njegova dekle in »Kranjci odvedu sve troje natrag prama Žumberku«; tam, »upravo pokraj puta, kud se silazi na gorjanske livade«, izikopljejo jamo in mladeniča mo- rata skočiti vanjo. Za ljubim skoči vanjo tudi dekle (prostovoljno!). »Na grob im navališe ogromni kamen, o kom se priča: da kad su ga gore metnuli, da su se tri kaplje krvi na njem pokazale, pak i zbilja vide se po njem još danas njekakove crvene pjege. Usljed toga bi kamen taj nazvan ,krvavim kamenom'.« Pripovedki sami se vidi, kako so se nam iz Švice znani motivi iz- gubljali in ostanki preobraževali. Uskoški mladec »je mnogo prije uranio«, ne pove se pa, da se je to zgodilo s pospešenim, petelinjim petjem; oba mladeniča vodijo nazaj proti Žumberku — to je ostanek premagančevega smrtnega teka z zmagovalcem na hrbtu; zakopavanje živih tekačev pa ni ostanek premagančeve junaške smrti, nasprotno ta smrt je v švicarskih inačicah nadomestek starosvetske človeške daritve ob mejnem kamnu, stranske veje človeške stavbne daritve, ki se je izvrševala prav z zazidavanjem živega človeka, često več živih ljudi. Tu pa se je izmaličeni novi motiv smrtnega teka z nasprotnikom na hrbtu prilepil staremu motivu človeške daritve pri mejnem kamnu. 103 Ivan Grafenauer Kranjska pripovedka, pravzaprav njena Babnikova prireditev, se glede na razpored zgodbe ne razločuje od žumberške: pastirski poboji zaradi neurejene meje gorskih pašnikov — dogovor glede razmejitvenega teka isti dan in leto (Markov dan 1650) — raz- mejitveni tek — človeška daritev ob mejnem kamnu. Drugačna pa je zgodba sama. Že poglavitne osebe se tu uvajajo vse z imeni, graščak na Ostrožu Jakob Muretic in njegov sin Miško, uskoški vojvoda Jurič in njegova hči Jela v Žumberškem gradu. Miško in Jela se rada vidita in očeta se dogovorita, naj spravo ob razmejitvi zapečati tudi njuna zaroka. Izhodišče teku sta kajpada Ostrož in Žum- berak. Teka pa se udeleži na vsaki strani — kar je tu nesmiselno — trojica tekačev, med njimi na kranjski strani tudi Miško, na uskoški pa v moški obleki — Jela. Na vrhu Gorjancev, poznejšem Šmiklavškem vrhu (969 m) — na kranjski strani torej — je postavljen oltar, pri ka- terem čaka tekačev množica ljudstva s Kranjskega in iz Zumberka z Muretičem, Juričem in duhovnikom. Prva pride kranjska trojica in teče dalje; ko se srečajo z uskoško trojico pri poznejšem Krvavem kamnu, se ustavijo. Star Uskok zahteva, naj se kranjski mladeniči, če si niso svesti prevare (kakšne, ne zvemo), dado na mestu živi zakopati, mejni kamen naj jim bo nagTobnik (torej tudi tu popolno nerazume- vanje človeške daritve). Noben ugovor ne zaleže, Uskoki ostanejo pri svojem. Mladeniči si sami iz;kopljejo grob in skočijo vanj; ko jih začno zagrebati, skoči k Mišku še Jela: »Gorje, če mejo kdaj oskrunite!« Na grob jim zavale »Krvavi kamen«. Duhovnik grob blagoslovi. Tam, kjer je stal oltar, postavijo cerkev sv. Miklavža. Nesmiselnosti te inačice, nastale zaradi nerazumevanja starih, pred- krščanskih potez, ni treba dalje naštevati. Da je človeška daritev ob mejniku, kakor stavbna človeška daritev po praveškem običaju zako- pavanje, zazidavanje živih ljudi, vpričo zastopnikov državne in cer- kvene oblasti v sredini 17. stoletja strahoten anahronizem, je samo po sebi umljivo. Jasno, da te dve inačici o »Krvavem kamnu« kakor tudi retijske pripovedke niso nastale ob razmejitvi med Žumberžani in Podgorci, med Urenci in Glarenci, med Liechtensteinskim knezom in Graubün- denci, med Gaschurnci in Steinsberžani, ampak da so to pripovedko nanje prenesli kot odjek praveških običajev ob razmejitvi med ple- menskimi lovišči in pašniki, med sosednimi deželami raznih narodov. Naj spomnimo samo staroveške pripovedke o razmejitvenem teku med punsko Kartagino in grško Kirenajo. Že Jakob Grimm je ob liechtensteinsko-graubündenskem in ob urensko-glarenskem razmejitvenem teku opozoril na to pripovedko. Salust poroča, da sta se dala zmagovita punska tekača brata Filena na zahtevo Kirenajcev, ki so ju osumili prevare, živa zakopati.Hkrati Jakob Grimm, Kleinere Scbriften II (1865), Deutsche Grenzaltertiimer (Gelesen in der Akademie der Wissenschaften am 27. Juli 1945), VI. Grenz- streit: Graubünden-Liechtenstein str. TO, Uri-Glarus str. 70—71, Karthago-Ky- 104 Zveza slovenskih ljudskih pripovedk z retijskimi — A je opozoril na človeške daritve pri Nemcih in Slovanih ob deželnih mejah, posebno ob času kuge.^" Omahoval pa je med domnevo literarne zveze iz srednjega veka med švicarskim izročilom in antičnim ter med domnevo samorodnega nastanka obojih v antiki in v Švici.^' Slovensko uskoške inačice, združujoče švicarske in antične motive, ki niso mogli priti vanje iz knjižnih virov, pa tudi ne samorodno nastati, govore pač tudi glede švicarskih izročil bolj za staroveško ustno ljudsko izročilo. II. Nagla smrt prestavljavca mejnikov — nezveste planšarice Stara je tudi svetost meja, rodovnih, plemenskih, občinskih, držav- nih. V starem Rimu so že v prvih časih Fratres arvales posvečali meje Rimske občine (Agri Romani) s posebnim obredom (Ambarvalia), v pre- prostejših kulturah pa so meje posvečevali celo s človeškimi daritvami. S svetostjo meja so v zvezi tudi izročila o posmrtni pokori grešnikov zoper njih svetost. Vrsta retijskih pripovedk kaže, da je šlo tudi tu prvotno za varstvo javnopravnih, srenjskih in občinskih meja zoper posege pohlepnih zasebnikov.^** Kakor duša nepokopanega človeka tako tudi duša takega grešnika po praveški veri po smrti ne najde pokoja, ampak mora mejnik prenašati, dokler mu kdo ne nasvetuje, naj ga dé tja, od koder ga je vzel, ali pa mora iskati pomoči, da mu kdo odorano njivo priorje.'^" rene po Valeriju Maximu V, 6, 4 str. 72, po Salustiju, Bellum Jugurtliinum C. 79 str. 72 s. Prim. J.Grimm, Rechtaltertümer (1828) str. 86: Sallust. Jugurtha c. 79. Pomp. Mela i, 7. Valerius maxim. V, 6, 4. Jak. Grimm, Kleinere Schriften II, 73 s. (v današnjem pravopisu): Dies Eingraben lebendiger Wesen am heiligen Ort der Grenze, wie sonst in den Grundfesten neu erbauter Burgen oder Türme, welche allein dadurch Stetig- keit eiilangen können, kehrt auch in deutschen und slavischen Überlieferungen wieder. ... Der eingegrabene Mensch, der begrabene Heros ist das höhere, die Stätte heiligende Wesen, und daß Grabhügel, Grabsteine... in den Begriff der Grenzzeichen übergehen, ... wird uns dadurch veirstandlicher. Volksübcrlie- ferungen melden, daß zu Pestzeiten, um der feindlichen Seuche Eingang ins Land zu wehren, arme Kinder oder erkaufte Zigeunerkinder als Opfer lebendig auf der Grenzscheide in den Grund vergraben wurden. " Jak. Grimm, n. d., 74: Aber unsere Schweizersagen, welchen zwar das Lebendigbegraben des schuldfreien Siegers fremd bleibt, sollten sie dennoch aus römischer Quelle geflossen sein? Valerius zumal war lange im Mittelalter gelesen, Heinrich von Müglein hat ihn schon 1369 verdeutscht. Doch... (der) unmittellbar aus dem Munde des Volks übernoanmene Zug von den beiden Hähnen ist epischer als des Valerius ganze Erzählung, und ein Volk, das fremde Überlieferung solchergestalt zu verschönern fähig wäre, muß ohne Zweifel auch in sich selbst alle Kraft besitzen, sie vollständig und unerlwrgt zu erzeugen. 1« Jos. Müller, Sagen aus Uri II (1929), št. 573. 795, 796 a. b, 798. 802 i. dr.; prim. Iv. Grafenauer. »Aškerčeva balada ,Mejnik' in ljudsko izročilo«. Jezik in slovstvo (JS) II (1956/57), št. 6, str. 244. I " Iv. Grafenauer, n. d., 242 s. z literaturo. K silovenskim inačicam o pre- stavljavcu mejnikov je treba dodati najnovejšo, ki jo je zapisal dr. Milko Ma- 105 Ivan G.-afonaiier V Reciji so ta motiv prenesli tudi na planšarje, ki so namerno zapasli kako živnnče, pa morajo po smrti noč za nočjo ta greh ponav- ljati, dokler kdo namesto njih lastniku škode ne povrne,^" na planša- rice, ki so v redu oskrbovale sicer živino bogatih ljudi, živino ubogih pa pustile stradati: po smrti morajo hoditi v najhujši zimi na planino oskrbovat prej zanemarjeno živino ubogih, pošastno tam oživljeno. Ker v tem zadnjem primeru škode ni več mogoče povrniti, té pri- povedke o rešitvi ničesar ne vedo. Tako je mogoče, da je med njimi tudi katera, ki pripoveduje tole zgodbo o planinčici na planini Spul- lers:^^ Lovec je šel pozimi na lov v smeri proti planini Spullers pa ga je došla znana planšarica, vsa za.snežena in zmrzla s čebrom, obešenim na podlahti. Lovec se začudi: »Kaj tudi ti tod na poti, pa ob tem času?« >:Da,« reče ta, »moram gori na Spullers krmit ubogih ljudi prašiče, bogatim sem jih že,« in gre svoj pot. Lovec si misli: »To pa ni čisto pravšnje!« Ko pa pride proti večeru domov na vas, zasliši navček; na vprašanje, komu zvoni, zve, da planšarici s SpuUersa. To je isti sklep kakor v Aškerčevi baladi »Mejnik«, ko sejmar Martin ponoči na poti domov zagleda soseda Vida z mejnikom na rami, tožečega, da ga že sto let prenaša, ker ga je prej prestavil na Martinov svet: zjutraj pa Martin streznjen zve: »Sinoči umrl je nagle smrti so- sed, * Mejaš naš — Vid!« Aškerc je za to balado uporabil — to se ji očitno pozna — dve ljudski izročili, pripovedko o TM>hajajočem umrlem prestavijavcu mej- tičetov 16. marca 1957 v Šentlovrencu na Pohorju (povedal Ivek Sadovnik, r. 1. 1920). (NB. Kar je v oklepaju, je Matiéetova obnova.): Mejašnik, Na Ignacjuškem vrhi je biu prestavljen |mejašnik]. Pečovnikov sin je biu péjan [in je ponoči, ko je šel mimo kraja, kjer je bil mejašnik pre- sta\4jien, slišal glas:) »Kje bi ga vteknu?« [Brez strahu je pijanec odgovoril:) >Hudič frdamani, kje si ga zmeknu, tam ga pa vtekni!« Pol pa nči več strašilo. Inačice iz Švice in Vorarlberga gl. J S II, 245. Inačice iz Svice, Vorarlberga in Tirollske gl. n. m. ^- Fr. Jos. Vonbun, Die Sagen von Vorarlberg mit Beiträgen aus Liechten- stein (»1950. hrsg. R. Beiti), oddelek Klostertal und Lechtal, št. 151, str. 126: Die Sennin auf Spullers. Auf der Alpe Spuläers droben ist einmal eine Sen- nerin gewesen, die hat nur dem Vieh von den reichen Leuten zugehalten und armer Leute Vieh Hunger leiden lassen, und so hat sie es getrieben viele Som- mer. Jetzt einmal im Winter, wo man lang schon vom Alp gewesen ist, geht ein Jäger Spuilleirs zu auf die Jagd und da begegnet ihm die Sennin, von der ich erzähle, den Kopf wie verbrämt mit Kies und Schnee, die rote Juppe Stein und Bein gefroren und am Arm einen Eimer. Der Jäger kann sich nicht genug verwundern und fragt: »Ja. Sennin, bist du auch um die Weg und willst du eben um diese Zeit zu Alp?« »Ja.« sagte sie. »ich muß auf Spulers hinauf, den armen Leuten die Schweine futtern, den Reichen hab ich sie schon gefut- tert.« und geht ihres Weges weiter. Der Jäger luegt ihr erstaunt nach und denkt für sich selber: »Das ist auch nicht kauseher.« und wie er gegen Abend heim ins Dorf kommt, hört er vom Turm das Totenglöcklein läuten, und auf seine Frage, wem es dermall gelte, gibt man ihm zur Antwort, der Sennin von Spullers. 106 Zveza slovenskih Ijndskih pripovedk z retijskinii — A nikov, ki na pijancev poziv mejnik postavi tja, kjer ga je vzel, pa je potem rešen, in drugo pripovedko, pač očetovo, ki je imela tak zaklju- ček kakor vorarlberška pripovedka o planšarici s Spullersa. Zakaj le na to drugo se more nanašati Aškerčeva beseda, da je dobil »motiv« balade »Mejnik« iz ust svojega očeta,^' ne pa na prvo izročilo, ki je njega sklep kot netragičen, za balado neprimeren, zavrgel. III. Mrliči v hudi zimi shranjeni v snegu Malone v vseh Vzhodnih Alpah od Chura do Murice, od Tolmin- skega do Bavarskih Alp so se ohranila tu in tam sporočila, da so mo- rali v hudih zimah, ko ni bilo mogoče priti do fare, shranjevati mrliče v snegu, na podstrehi, sicer kje na mrazu ali pa celo v dimu, dokler jih ni bilo mogoče odpeljati ali odnesti k pogrebu. Iz shranjevanja na podstrehi, kjer so v »trugah« hranili tudi po- sušeno sadje, so nastale zgodbe, češ da so pri pogrebu truge zamenjali, sadje pokopali, mrliča pa doma pustili; šele ko je gospodinja hotela pogrebcem wstreci še s kuhanim sadjem, da so pomoto odkrili. — Če je podstreho v zgodbi zamenjala klet, pa je iz šaljive zgodbe nastala žaljivka, ker je motiv napačne krste tu zamenilo nespoštljivo ravna- nje z mrličevim truplom.^" Sporočila o shranjevanju mrličev v snegu ali na podstrehi so se ohranila navadno v tistih krajih samih, kjer se je to zgodilo, zgodbe o 2samenjavi krste pa se navadno pripovedujejo le bolj v oddaljenih krajih, ker se čuti v njih vsaj lahen posmeh. To kažejo tudi najno- vejše slovenske inačice. Dne 14. marca 1957 je namreč dr. Milko Matičetov v Legnu pri Slovenjem Gradeii zapisal kar tri inačice treh različnih tipov.^" Medtem ko so tam »pr Popjali« čakali na pravličarja G ust Ina Grabnarjevega, je sosed bajtar Franc Borie k, rojen 1900, povedal zbadljivo zgodbo o sosednih hribovcih (a): »Ko je umru adu pr Temnikarji na Gradišči, so ga v klet nesli pa k zelnem škaf prslonli. Pol je pa dekla pršla po zele pa mu je tresko v gobec vteknila, da je svejtu.« Nekdo iz družbe je kar med Borlekovim pripovedovanjem dejal, da so pa (b) »pri Jakeljnu imeli [mrliča] v snegu pokopanega«. Jos. Wester, V Aškerčevem rojstnem kraju, LZ 32, št. 8 (avgust 1912), str. 432. Več o tem gl. JS II, št. 6 (1936/57), str. 246 s. O vsem problemu je pisec poročal na posvetovanju vzbodnoalpskih narodopiscev v Ljubljani v marcu 1956. Pregledna razprava je izšla v prvem letniku časopisa »Fabula« (ur. Kurt Ranke), str. 32—46. Vse gradivo izide v poročilu o tem posvetovanju. Rokopisi (a—c) v Inštitutu za slorensko narodopisje pri SAZU v Ljub- ljani. 107 Ivan Grafenauer Leiička Trbulova, rojena 1893, pa je povedala zgodbo o zamenjani »trugli« (c) — župnija Remšnik (Sv. Jurij) leži v višini 600—800 m severno od Drave poltretjo uro nad Breznim (železniško postajo Ribnico, 290 m) — : »Na Remšniku je biu an velik pauer, je umr, ga pa pokopat neso mogli, ko je čudno snega blo. So ga dal gor na podstrešje u truglo. Spomlad so mislili virta pokopat, so se jim pa trugle zmešale, so pa uno pelai, ke so bli piatici^' notre. Pol je pa mislila gospodinja platiče ku- hat jet, je pa virta notre našla, platičeu pa blo ni!« — Že ta zadnja zgodba, ko odkrijejo pomoto takoj po dozdevnem pogrebu in jo takoj lahko popravijo, veže Slovenijo z alemansko Re- cijo. Na Slovenskem po-znamo še dve inačici,''* vsega tri, v alemanskem Vorarlbergu pa še četrto.^" Sicer pa se je po vsej Srednji Evropi ohra- nila le še ena taka inačica dn to na nemškem obrežju Severnega morja (Nordsee), povsod drugod so znane samo inačice, v katerih najdejo mrliča šele pozneje in so sitnosti večje. Stare inačice so se ohranile torej le na robu prvotne razširjenosti in to v krajih, kjer še poiznajo resnost zimske brezpotnosti. Le v Sloveniji in v alemansko-Jbavarski Reciji pa so se ohranila najprvotnejša, hkrati najstarejša poročila o shranjevanju mrličev v snegu, tri v Sloveniji — iz Rateč v rodinski prafari (pred 13. sto- letjem),^^ od Sv. Primoža na Pohorju,''^, iz Legna pri Slovenjem Gradcu (o Gradišču na Pohorju) — gl. op. 26, b — v četrtem poročilu iz Dobri j o libeiiški prafari se je motiv izgubiP^ — dve v alemanski Reciji — ena iz Schanfigga o Arosi v prafari Obervaz,^* druga o »Mrliškem .^^ »Jabke zretzane pa posušene« (raizlaga poslušalke). M. Matičetov. Grafenauerjev zapis iz Zabreznice o Ratečah in prafari na Rodinah, rkp. — Štajerska iz neimenovanega kraja: M. E. Cvenski, Zmotili so se, Naš Dom X, št. 16 (Maribor, 15. avgusta 1910), 244, Bürstegg nad Lechom na Vorarlberškem. Adolf Dörler, Märchen und Sagen aus Nordtirol und Vorarlberg, Zs. f. Vk, 16 (1906), 286, št. 6. ™ »St. Jürgems-Land«. W. Stendel, Erzähl noch was (1937), 48 s. Der falsche Sarg (aufge:z. Otto Hartwich). Rateče v rodinski prafari. Povedal poleti 1950 Janez Juvan, kmet in mizar v Ratečah, h. št. (sedanja) 1 ; zapisal Valter Bohinec, rkp. — Sedež, pra- fare so bile Rodine do prenosa pTafarnega sedeža v Radovljico v začetku 13. stoletja. Prim. Iv. Grafemauer, Nekaj novega o Rateškem (Celovškem) roko- pisu, JS I (1955/56), 165—169; isti. Die Reichweite der Urpfarre Maria Gail im Süden, Carinthia I, 147. Jhg. (1957), 261—274. Fr. Kovačdč, A. M. Slomšek I, DsM Celje (1934), 143. Fr. Kotnik (Ps. Dobrčan), Mir, letnik 26, št. 15 (Celovec, 13. aprila 1907), str. 98. ^* Arnold Büchli, Sagen aus Graubünden P (s. a.), str. 34 (in J. K. Tschar- ner. Der Kanton Graubünden 1842). Der Urdensee. ... In längst vergangenen Zeiten, als es im Lande noch wenige Gotteshäuser gab, da zogen die Leute von Aposa... auf einsamem Fußpfad über Allpen und Heuberge nach dem entle- genen Kirchlein von Obervaz. Im Winter, wenn die Gebirge tief verschneit waren, ... solllen (sie) ... ihre Toten im Schnee verscharrt haben, um bei An- bruch des Frühlings unter großem Geleit die wieder ausgegrabenen Leichen nach Obervaz in geweihte Erde zu bringen. 108 Tveza slovenskih ljudskih pripovedk z retijskimi — A griču« (Totenliiigel) v Silhertalu v prafari Innerer Bartlomesberg (pred 1420) na Vorarlberškem,^" dve v bavarski Reciji (na Tirolskem). V vseh drugih takih poročilih iz teh in drugih dežel se govori o shranjevanju mrličev na podstrehi ali sicer kje na mrazu, n. pr. v ka- peli, ali pa — v dimu. Podobnost je najbolj razvidna v najstarejših dveh inačicah. Ra- teško sporočilo se glasi Preden je bila tu in v Kranjski gori fara, so pokopavali mrliče v »Narodne« (t. j. na Rodinah), vas in božja pot pri Zabreznici (t. j. Breznici), pač ker je bila tam edina fara. Pozimi so morali mrliče pač kar v sneg zakopati, potem so jih pa spomladi peljali doli. Poročilo o vasi Arosi (1892m), danes klimatičnem letovišču in zdra- vilišču, v Zgornjem Schanfiggu pa se glasi V davnih časih, ko je bilo v deželi le prav malo cerkva, so ljudje iz Arose hodili čez hribe in planine v daljni Obervaz v cerkev. Po- zimi, ko so bile gore pokrite z globokim snegom, so zagrebali mrliče kar v sneg in jih šele v začetku pomladi izgrebli in spremili v Obervaz v blagoslovljeno zemljo. Razlog, da so se ohranili ti spomini prav tu, v Reciji in Sloveniji, je pač ta, da ostra zima s snežnimi zameti, plazovi in nevarnimi poti tu še dovoljkrat opozarja na to, da ta sporočila niso prazne bajke in da je bilo življenje pozimi pred sto in sto leti ob slabih potih in še slabših prometnih sredstvih še mnogo težje ko danes v najhujših zimah. Zusammenfassung ZUSAMMENHANG SLOWENISCHER VOLKSSAGEN MIT RÄTISCHEN - A (1957) EINLEITUNG. Beim Studium ostalpiner Volkserzählungen ist eine Reihe von Berührungen zwischen slowenischen und rätischen Volkserzahlungen zu- tage getreten, wobei es sich um Stücke handelt, die teils überhaupt nur in Slowenien und Rätien festgestellt sind, teils nur da in gleicher Gestalt. Wegen verminderten Umfanges des heurigen Jahrganges des SE können einstweilen nur drei Stücke zur Sprache kommen, zmei mythische und ein kulturhistorisches, drei weitere von gleicher Art müssen für den folgenden Jahrgang zurückge- stellt merden. I. Der Grenzlauf Besondere Vermandtschaft verbindet die rätisch-alemannischen Fassungen der Sage vom Grenzlauf, deren die Schweiz betreffende Bibliographie W. Mül- ler-Bergström im HDA III bietet (Anm.2), und die slomenisch-kroatischen Varianten. Ihre antiken und rnittelalterlichen Vorläufer und ethnologischen Richard Beiti, Im Sagenwald (1933), Nr. 496. Po ustnem sporočilu dr. Roberta Wildhaberja. Natančnejših podatkov še nisem prejel. 109 Ivan Grafenaner Abzweigungen, die Müller-Bergström. ebenda angibt, bezeugen das Alter der Tradition, die Zusammenschau der rätischen und sloweniscli-kroatischen Fas- sungen aber lässt ihren kulturhistorischen Hintergrund klarer hervortreten (Anm. 3). Die vorarlbergische Fassung, die Müller-Bergström noch nicht kennen konnte (Anm. 4), bietet kurz und bündig die Geschichte der Teilung der Almen im Groß Fermunt Tal (Anm. 5) durch emen Grenzlauf der Gaschurner im öster- reichischen Montafon (Vorarlberg) und der Steinsberger im schweizerischen Engadin (Graubünden). Die Abfolge der Motive ist die typische: 1. Übereinkunft, den Streit an einem bestimmten Tag durch einen Grenz- lauf zu entscheiden. 2. Den Aufbruch der beiden Läufer soll die ühr der Vorzeit, der mor- gendliche Hahnenschrei bestimmen. 3. Die eine Seite läßt ihren Hahn, um den Morgenruf zu beschleunigen, am Vortag hungern. 4. Der Läufer dieser Seite trifft auf den Läufer der Gegenseite tief im Weidegrund der anderen Partei. Joh. Jos. Dietrich, der Berichterstatter Rich.Beitls (Anm. 6), erklärt auch die gegenseitigen Besitzverhältnisse, die Voraussetzung zur Lokalisation der Sage. Vom abermaligen Lauf des verspäteten Läufers mit dem siegreichen. Gegner auf dem Rücken, um etwas Grund zurückzugewinnen, ist hier keine Rede — schon deswegen nicht, weil die Wirtschaftsgrenze zu tief im Gaschur- nisch-Vorarlbergischen liegt. Die bekannteste schweizerische Fassung dieser Sage ist dD er Gr enz - lauf« der Urner und Glarner auf der Strecke von Altdorf im Kanton Uri über den Klusenpaß gegen Linthtal in Glarus und in entgegengesetzter Richtung, dort eben, wo das Urner Gebiet weit ins Glarnerische hinabreicht (Anm.?). Aber est ist dies nicht die ursprüngliche, stark literarische Gestalt, die ihr der Schweizer Dichter Joh. Rud. Wyß im Jahre 1815 gegeben hat (Anm.2), sondern die gekürzte volkstümliche Umgestaltung der Sage von Jakob und Wilhelm Grimm (Anm. 8), die durch Lesebücher und volkstümliche Sagenbücher allge- mein bekannt ist und die auch, wenig geändert, in Jos. Müllers Sagen aus Ufi 1, Nr. 1, Aufnahme gefunden hat. Die oben angeführte Motivformel (1—4) ist da um zwei weitere Züge vervollständigt, die in der vorarlbergischen Sagenform entfallen sind: 5. Der übervorteilte Glarner erbittet vom siegesfrohen Urner das Zuge- ständnis, so viel vom verlorenen Weidegrund zurückzugewinnen, als er, den Urner auf dem Rücken tragend, im Lauf bergan zurücklegen kann. 6. Er läuft so bergan, bis er (Jos. Müller: einen Trunk Wasser tuend, Anm. 9) tot zusammenbricht. Dort ist nun die Grenze. Dieser Opfertod wird bestätigt durch die Flugi-Jecklinsche versifizierte Sagenfassung vom »Grenzlauf« eines Liechtensteiners von Balzers aus und eines Graubündners von Maienfeld aus über den Luziensteig einander entgegen (Anm. 10—12). Nur verwandelt hier der zuerst besiegte Maienfelder Held seine Niederlage in einen herrlichen Sieg, indem er den Gegner im Lauf nicht nur den Luziensteig bergan trägt, sondern auch noch auf der anderen, der Liechten- steinschen Seite, bergab und bis nahe an Balzers, wo ihn bei einem Brunnen, der seitdem nach des Helden Braut den Namen Katharinenbrunnen trägt, der Tod ereilt. Der Gestalt der Braut des todgeweihten siegreichen Läufers begegnen wir auch in den slowenisch-kroatischen Fassungen des Grenzlaufs »Vom Blut- stein« (Krvavi kamen). Diese Sage ist in zmei einander widersprechenden Hauptformen über- liefert, einer uskokisch-kroatischen und einer krainerisch-slowenischen (Anm. 14). Beide beziehen sich auf die Weidegründe beiderseits des Kammes der 110 Zveza slovenskih ljudskih pripovedk z retijskimi — A Gorjanci (des Uskokengebirges), roo zroischen dem Gorjanec-St. Eliasberg (jetzt Trdinov vrh, 1181m) im Hauptkamm und dem Šmiklavžev vrli (St. Nikolaus- berg, 969 m) auf der Krainer Seite ein rotfleckiger Fels liegt, der Krvavi kamen (Blutstein, 920 m) genannt. Wegen der unklaren Grenzen dieser Weidegründe kam es miederholt zu Schlägereien zwischen den Uskoken von Žumberak (Sichelburg) und den Untertanen der krainischen Gutsiierren am Nordfuß der Gorjanci. Um dem ein Ende zu machen, sollte nun der Verabredung gemäß am Markustag (25. April) des Jahres 1650 ein Grenzlauf über die Gorjanci zwischen Žumberak und einem krainischen Schloß stattfinden. Nach der kroatischen Fassung bricht der uskokische Läufer früher auf als der krainische — der Hahnenschrei ist allerdings entfallen — rräl ihm seine Auserwältlte; sie treffen auf den verspäteten krainischen Läufer schon weit talab auf der krainischen Seite. Die krainische »Kommission« aber ist zuerst zur Stelle, führt — ohne auf die uskokische »Kommission« zu marten — den uskokischen Läufer mieder zurück bergan, mit ihm auch den krainischen. Dort merden beide lebendig begraben — das Mädchen springt freimillig zum Ge- liebten ins Grab. Auf dem Fels, der aufs Grab gewälzt wird, erscheinen blu- tige Flecken. Das ist der »Blutige Stein«. Nacii der krainischen, novellistiscii zugestutzten Fassung beschließen der Gutsherr von Ostroz-Feistenberg Muretic und der Uskokenkommandant Jurič bei Verabredung des Grenzlaufs (am Markustag 1650) die durch ihn erfolgte Beilegung der Grenzstreitigkeiten mit der Verlobung von Muretičs Sohn Miško und Juries Tochter Jela zu besiegeln. Es kommt aber anders. Am Grenzlauf beteiligen sich auf jeder Seite drei Läufer, unter den Krainern auch Miško, unter den Uskoken die als Junge verkleidete Jela. Die Volksmenge erwartet sie auf dem Nikolausberg. Zuerst kommen die Krainer und eilen weiter bis zur Begegnung mit den uskokischen Läufern. Da aber verlangt ein alter Uskoke, die krainischen Läufer sollten sich zum Beweis ihrer Ehrlichkeit lebendig begraben lassen. Trotz allen Widerspruclzs von seilen Muretičs, Juričs und des Geistlichen dringen die Uskoken mit ihrer Forderung durch. Die krainischen Läufer werden lebendig begraben, Jela springt freiwillig zum Geliebten ins Grab. Der Blutige Stein ist zugleich Markstein und ihr Denkmal. Die Ähnlichkeit mit der antiken Sage vom Grenzlauf der Karthager und Kyrenäer, wie sie von Sallust berichtet wird (Bellum Jugurthinum c.79), ist klar ersichtlich; sie ist aber nicht von der Art, daß sie literarisch entstanden se'in könnte. Dafür sind die Anklänge an die Schweizer Fassungen zu Mar. An einen Zusammenhang der Schweizer Sage mit dem karthagisch-kyrenäischen Grenzlauf hat schon Jakob Grimm gedacht (Anm. 15) — das Menschenopfer illustriert er durch deutsch-slawische Bau- und Grenzmarkopfer (Anm. 16) — aber er hat der Teorie selbständiger Entstehung den Vorzug gegeben (Anm. 17). Die slowenisch-kroatische Fassung lässt durch ihre beiderseitigen Bindungen wolil uralte mündliche Überlieferung wahrscheinlicher erscheinen. IL Plötzlicher Tod des Marksteinversetzers — der Sennerin von Spullers Von alters her maren die Grenzen der Völker, Stämme, Gemeinden heilig, in der Vorzeit sogar geheiligt durch Darbingung von Menschenopfern; in hö- herem Schutz waren auch die Grenzen des Grundbesitzes von Geschlechtern, Sippen, Gemeinden, Dorfschaften, dann auch der einzelnen Höfe. Kein Wunder, daß Genzfrevler diesen Vorstellungen gemäß nach dem Tode so wenig zur Ruhe kommen können wie Tote, deren Leichen nicht ordnungsmäßig beigesetzt morden sind. Sagen von büßenden Marksteinversetzern sind ja in ganz Mittel- und Westeuropa verbreitet und sind selbst über den Atlantik gewandert. Im worden waren. Sagen von büßenden Marksteinversetzern sind ja in ganz Mittel- alemannischen Rätien handelt es sich dabei meist um Verrückung von Grenz- liagen und Grenzpfählen auf Gemeindeland (Allmenden). III! Ivan Grafenauer Nach rätischen ijberlieferungen müssen aucii andere auf den Almen ver- übte Frevel nach dem Tode gebüßt merden. Hirten, durcli deren Scliuld ein Herdentier tödlich verunglückte, müssen es nachts immer mieder aus dem Abgrund emporsciileppen, dann fallen machen und mieder hinauf schleppen; Sennerinnen, die das Almvieh der Armen schlecht versorgten, müssen das in strengstem Winter an deren gespenstischem Vieh nachholen. Ein ganz besonderer Fall solcher Buße kommt in der vorarlbergischen Sage aus dem Klostertal »Die Sennerin von Spullers« (Anm. 5) vor und miederholt sich im »M e j ni k - G r e n z s t e i n« (1887) von Anton Aškerc, einer »Ballade nach einem Volksmotiv« (Anm. 6). Wie in der vorarlbergischen Sager der Jäger auf einer Pirsch der Sennin begegnet, die in schärfster Winter- kälte auf die Alp Spullers eilt, die vernachlässigten Schmeine der Armen zu füttern — die der Reichen iiat sie schon versorgt — und hei der Rückkehr ins Dorf erfährt, sie sei kurz vorher gestorben, so trifft auch in der Aškercschen Ballade der vom Markt nachts heimkehrende angeheiterte Bauer seinen den versetzten Markstein schleppenden Nachbarn und erhält morgens beim Er- machen die Kunde von dessen plötzlichen Tod. Das Motiv hat Aškerc aus einer Erzählung seines Vaters übernommen. III. Tote in strengem Winter im Schnee verrvahrt In den Ostalpen von Chur bis zum Mürztal, von Tolmin an der Soča (Isonzo) bis in die Bayrischen Alpen sind Berichte erhalten von Toten, die in strengen Wintern nicht zum Begräbnis auf den Pfarrfriedhof gebracht merden konnten und deshalb sei es im Schnee, sei es auf dem Dachboden oder sonstmo an kühlem Ort aufbemahrt merden mußten, bis ein ordentliches Begräbnis möglich murde. Das Aufbemahren des Toten auf dem Dachboden, mo auch Obsttruhen standen, gab Anlaß zu Schmankerzählungen vom vermechselten Sarg, das Auf- bemahren im Keller — mo ja die Konservierung durch Gefrieren unmöglich ist — zu possenhaften Geschichten von unehrerbietiger Behandlung der Leichen (Mund oder Hand als Lichtspan- oder Leuchterhalter benützt — bei Anm. 2, a). Drei neue Fassungen von drei Typen merden angeführt (bei Anm. 2, a—c). Schon die Volkserzählung vom vermechselten Sarg, in der der Irrtum gleich am »Begräbnis«-tage entdeckt und rechtzeitig in Ordnung gebracht mird, bildet ein Band zmischen dem rätisch-alemannichen Vorarlberg und Slowenien, da der Erzählung von Bürstegg bei Lech (Anm, 5) drei slowenische Parallelen entsprechen (Anm.2, e und 4). Eine einstige viel weitere Verbreitung deutet die von der deutschen Nordseeküste stammende fünfte Fassung dieser Art (An- merkung 6) an. Ganz auf Rätien und Slowenien beschränkt ist aber der Tatsachenbericht — ob nun aus dem Mittelalter oder aus neuerer Zeit — von der Aufbewahrung der Toten bei winterlicher Unwegsamkeit im Schnee. Wir treffen auf solche Nachrichten aus Arosa im Schanfigg in Churrätien (Anm. 10), vom Totenhügel im Silbertal in Vorarlberg (Anm. 11), nach mündlicher Mitteilung dr. Robert Wildhabers auch an zwei Orten in Deutsch-Tirol, ferner in Slowenien von Rateče beim Ursprung der Wurzener Save (Anm.7), von St.Primus am Pohorje (Anm. 8), von Gradišče am Pohorje (Anm.2, b). Zwei dieser Fassungen merden mörtlich angeführt (Anm.7 und 10). 112 ZANIMIVA OBLIKA LJUDSKEGA LUTKARSTVA NA SLOVENSKEM (Začasno poročilo) Ni ko Kuret Dolgo ismo mislili in govorili, da naše ljudstvo nima lutkarskega iz- ročila. Toda redki, a doslej komaj opaženi primeri dovoljujejo trditev, da imamo tudi Slovenci svoje ljudsko lutkarstvo, ki je, kakor kaže, X tesnem sorodstvu s podobnimi primeri iz sosednjega kajkavskega območja. Naša ljudska oblika lutkarstva je celo tako svojevrstna, da ji v doslej znanem evropskem lutkarstvu^ še ni bilo moč najti para. Da smemo upravičeno govoriti o primeru slovenskega ljudskega lutkarstva, dopuščajo za zdaj poročila iz Bukovcev pri Markovcib v ptujski okolici, z Llovca pri Mekinjali v stiski okolici in s Plešivca pri Skalah v Šaleški dolini, torej z docela raziličnih ozemelj, ki drugo na drugo ne mejijo. Zveza je pač mogoča med Dravskim poljem in sosed- njim hrvaškim ozemljem. In ker gre v vseh treh krajih za v bistvu ' Drugi narodi, zlasti Čehi, imajo staro ljudsko lutkarsko izročilo, prim. Jaroslav Bartoš, Loutkafske hry českeho obrozeni. Praha 1952. — O ljudskem lutkarstvu drugod informira bogata literatura. Navajam samo glavno. N e m š k o ozemlje: Wilhelm Pessler, Handbuch der deutschen Volks- kunde II, Potsdam b. 1., 429—487 (Carl NiesSen, Das Volksschauspiel und Puppenspiel). Joh. E. Rabe, Kasper Putschenelle. Historisches über die Hand- puppen und hamburgische Kasperspiele. Hamburg -1924. — Francija: Paul Jeanne, Bibliographie des marionnettes. Paris 1926. Ernest Maindron. Marionettes et Guignol. Paris (1900). — Belgija: De Warsage, Histoire du theatre liégeois de marionnettes. Bruxelles 1905. Robert Guiette, Ma- rionnettes de tradition populaire. Bruxelles 1950. — Anglija: Magde An- derson. The heroes of the puppet stage. London 1924. Cyril W. Beaumont, Puppets and the puppet stage. London 1938. — Rusija: V. N. Perete, Ku- kolnij teatr na Rusi. Istoričeskij očerk. St. Petersburg 1895. — Kot dragocen splošni pregled rabi še danes: Charles Magnin. Histoires des marionnettes en Europe. Paris ^1862. — Poučen je naposled razstavni katalog: Theatres populaires de marionnettes. Guide catalogue de la 4« Exposition temporaire du Musée des Arts et Traditions Populaires, 12 juillet 1952 — 4 janvier 1955. Paris 1952, kakor ostaja nepogrešljiv tudi Max v. Boehn, Puppenspiele. Mün- chen 1929 (= Puppen und Puppenspiele II). — Za slovensko ozemlje bi se dalo izluščiti nekaj drobcev iz arhivalij naših mest, zlasti Ljubljane, prim. France Kidrič, Dramatične predstave v Ljubljani do leta 1790. ČJKZ 5 (1926). 112 sl. (§ 6 in sl.). — Mimogrede omenja tudi slovenski del stare Avstrije Eva Friedländer. Das Puppenspiel in Österreich. Diss. Wien 1948 (hvaležen sem g. univ. prof. dr. Leopoldu Schmidtu, ki mi je 1954 poslal delo v stroj- nem prepisu na vpogled). s Slovenski etnograf li^ Niko Kuret enako obliko lutke, ki zanjo paralele v tujem lutkarskem svetu doslej ne poznamo, lahko govorimo o tipično slovensko^kajkavski lutkarski obliki. Nadaljnje gradivo bi utegnilo to oznalko samo potrditi. Zdi se pa, da je to naše ljudsko lutkarstvo že močno propadlo in pozabljeno. I 1. Med ženitovanjskimi običaji na Dravskem polju v ptujski okolici je zasledil Boris Orel že 1941 med šaljivimi prizori, nastopi in Igrami tudi lutkouni prizor »Pravdo za mejo«.'' Konec septembra 1954 sem to izročilo na kraju samem nadrobno preiskal, zapisal in fotografiral.' Po opisu Borisa Orla poteka »Pravda za mejo« takole: V hišo- pride »sodnik«, taikoj za njim prineseta dva fanta kmečko klop, ki je ovita s plahto. Pod klopjoi in v plaihti skrit leži neki moški: njegova desna roka je našemljena v prvo lutko, leva v drugo lutko. Prva lutka pred- stavlja kmeta Plohla, druga pa kmeta Janžekoviča, Oba se pravdala za mejo, ki naj bo nekje na klopi. Sodnik razsojuje, posreduje, pomirjuje, a vse nič ne pomaga. Kmeta se ne moreta zediniti za mejo, še ceto stepeta se zanjo prav pošteno. Prizor je izvajal na svatbi v Stojncih, ki jo je opisal Boris Orel, Franc Š m i g o c , kmet, čevljar in godec, doma iz Bukovcev, h. št. 115. Ob mojem abisku sta mi on in njegov brat Andrej, stanujoč v Stojncih, rade volje izvajala ves prizor. Tedaj 56-ietni Franc Š m i g o c je sicer pripomnil, da manjka »pravega razpoloženja«, s čimer je mislil raz- igrano gostiivanjsko okolje in potrebno mero pijače. Tako je bil pri- zor, ki sta mi ga odigrala zunaj za hlevom, pač le medla podoba prave predstave na gostiivanju. Tudi je svinčnik le stežka sledil živahnemu dialogu — magnetofon mi tedaj še ni bil na voljo. Franc Šmigoc si je še pred mojim prihodom pripravil obe lutki, in sicer taikole: Okrog 50 cm dolgo desko je obtesal, da je na enem koncu nastal krog, na nasprotnem koncu pa se je zožil v 3—4 cm široko letvo; prav toliko široko in prav tako dolgo letvo je pribil počez, da je nastal križ z enakimi ročicami (gl. sliko l/A). Na iztesani krog, ki naj bi pred- stavljal glavo oziroma obraz, je pribil starO pokrivalo^ (gl. si.II/2). Vodo- ravni prečnik naj bi predstavljal rdke. Nanj je potegnil staro deško »jajnko« ter jo spredaj zapel in celo zašil. Na vprašanje, kako iem\i stvoru pravi, je odvrnil, da je toi »deček« ali »lilek«.'' - Boris Orel. Ženitovanjski običaji na Dravskem polju niže Ptuja. Etno- log 14 (1942), 105. ' Poročilo št. 1 o terenskem potovanju: Ptuj in Ptujsko polje — Maribor — Celje (1954). Arhiv Inštituta za slovensko narodopisje SAŽU, Ljubljana (Terenska potovanja). * Pri Pleteršniku dobimo za naziv ,lilek' med d'rugim tele pomene: 1. die abgelegte Schlangenhaut, kačji L, vzhšt. — Kres, 2. die weiche Haut des Eies, C, 5. feiner Birkenbast, C, 6. die Insectenpuppe, Mur., Mik., 7. zapadni štajerski Slovenci imenujejo Doljance pod Ptujem, kateri »bize« nosijo, 114 Zanimiva oblika ljudskega lutkarstva na Slovenskem Oder, ki naj bi na njem potekala predstava, je bila navadna dolga klop, ki jo je pregrnil z odejo (lahko bi bila tudi rjuha) (gl. sliko II/3). Franc Š m i g o c je prijel z vsako roko po enega »lileka« in zlezel pod klop (gl. sliko II/4). Njegov brat Andrej ga je z odejo tako zagrnil, da je molel na vsaki sitrani samo po en »lilek« kvišku. Na klop je po- ložil' kamen, ki naj bi bil »mejnik«. Oba »lileka« naj bi bila kmeta, so- seda, eden naj bi bil sam Franc Šmigoc (!), drugi pa njegov sosed V e d a n. Andrej Šmigoc si je naslikal s črno* kremo* za čevlje brke pod nosom, se pokril z gasilsko čepico in se o*grnil s pelerino. V eno roko SI. 1. Trije tipi naše ljudske lutke: A — Bukovci pri Markovcih, B — Ple- sivec pri Skalah, C-Mek inje pri Stični (in Nedelišće v Medjimurju. — Risba Sibila Nekrep. je vzel kratko palico, v drugo pa »aikt« (papir). Tak je predstavljal »isodnika« in se ustopil h koncu klopi. Predstava se je lahko začela. Po mojem zapisu je potekala takole: Sodnik (bere iz akta) : Tii je zdaj pravda za mejo na lici mesta. Tiikaj se tožiijeta dva soseda zaradi meje na njijnem travniku. Ker že ta zadeva teče več let, smo morali priti na lice mesta, da stvar ugotovimo. (Šmigoc uhaja v knjižno slovenščino! — Nato pokliče): Jože Vedan! Ved an (se prikaže izpod klopi, desna Šmigočeva roka!) Sodnik : Torej, Vedan, zdaj pa pokažite, ge bi bila prava meja. Ali je tii? (Pokaže na kamen na klopi.) Vedan : Ne, tiikaj je ne biOa meja in tiidi nikol ne bo. Sodnik: Franc Šmigoc, pridi notri (sic!)! Šmigoc (se prikaže izpod klopi, leva Šmigočeva roka). Sodnik: Šmigoc, Vedan zanika (sic!), da bi bila meja tiikaj f sredini. »Lileke«, C; ptujske Podravljane — imenujejo »Lileke«, Pjk. (Črt.). — Ple- teršnik opozarja na glagol Jliliti (se)' v pomenu ,die weiche Haut, die diinne Rinde von einem Baume abziehen (C), — sich hauten (Mur.-Cig., Jan., C., vzhšt.) in na srbski izraz ,lila', »ono što se oguli s brezove ili s trešnjove kore kao hartija«. Vuk. 8* 115 Niko Kuret Šmigoc: Meja je f sredini. Meja mora tiikaj ostati. Ce pa Vedanu ni po volji, naj pokaže on, ge je meja. Vedan (pokaže z roko malo proti koncu stola). Sodnik (vzame kamen in ga postavi na mesto, kjer drži Vedan roko) : No, Šmigoc, sc; strinjaš s tem (sic!)? Šmigoc : Ne, ker meni je oče pokaza mejo tiikaj in meja mora tiikaj ostati. Vedan: V to ne privolin. Šmigoc (zbije kamen s klopi Ln udari Vedana po g\&\-i. To stori dva- krat ali trikrat). Sodnik: Mir! (Pobere kamen in reče:) Kam ga naj te sedaj postavim? Šmigoc, boš kaj spremena mejo? Šmigoc : No, če je Vedani tako po volji, pa spremenin. (Pomakne ka- men na Vedanovo stran.) Vedan (se razjezi, udari Šmigoca po glavi. Vpitje, pretep.) Sodnik (sknša miriti): Dajta mir, če ne, vaji dan oba zapreti. Šmigoc : jaz ne odstopim od tega. Kar sem podedniu po očeti, to ne pestin. Vedan : Jaz pa držin, kar je meni oče pokaza. (Udari Šmigoca po glavi.) Šmigoc (vrne. Pretep.). Vedan (obleži nezavesten). Sodnik: Vedan, fstani! Vedan (se počasi vzdiguje). Sodnik: Ce četa, se zbogajta med seboj in si določita eno pravo mejo. No, Vedan, pa pokaži, kak bo tebi po* volji! Vedan : Ce ti ni po volji tak, pa maj bo meja tii. (Pokaže daleč na Šmi- goičevo* stran.) Šmigoc (ga začne tepsti, Vedan mu vrača. Oba obnemoreta). Sodnik : Ker se ne zbogata, jaz vaji dan zapreti in bomo že stvar rešili na sodišči. (Sodnik odide.) Vedan in Šmigoc (izgineta pod klopjo). Zanimal sem se, od kod ima Franc Šmigoc ta prizor. Pred njim ga je izvajal na gostiivanjih nekdanji markovski organisi Jožef K e g 1, doma nekje od Sčavnice. Pri Sv. MaPku je bil 50 let organisi. Vojake je služil v Gradcu, kjer je imel za tovariše memda štiri Slovence, od teh je bil eden nekje od Postojne.*"' 2. Raziskovalna skupina Etnografskega muzeja iz Ljubljane je delala septembra 1950 na Dolenjskem, med drugim v okolici Stične. Dr. Milko Matičetov je tedaj na llovcu pri Mekinah nad Stično zvedel za lutkovni prizor »Mlatiči«, ki da ga igrajo na ohcetih. Glavni poročevalec je bil tedaj 23-letni Pintarjev^ Tone iz Stične, z njim pa še 52-letni G a b r s k i Jože iz Mekin in 45-letni 11 o v^ š k i France. Pripovedovanju je sledilo čez nekaj dni ponazorilo.^ ^a s Pravdo za mejo« sta piokazala brata Šmigoca udeležencem IV. kongresa tolkloristov Jugoslavije ob ekskurziji v Markovce 31. avgusta 195? popoldne. Na ploski obraz »lileka« sta za to priložnost naslikala s črno barvo celo oči, nos in usta. ° Hvaležen sem dr. Milku Matičetovemu, da mi je dal na ujx>rabo svoje terenske zapiske (EM 5/26, 15—17; EM 5/26, 55—64), po katerih posnemani na- slednji opis. Narečje ni pov.sem natanko zapisano, prepis bodočega magneto- fonskega posnetka bo lahko popolnejši! — Na najdbo je opozoril še istega leta Boris Orel. Ekipa Etnografskega muzeja v šentviški okolici na Dolenjskem. Slovenski poročevalec 11 (1950), št. 243 (12. oktobra). 116 Zanimiva oblika ljudskega lutkarstva na Slovenske Lutka je v stiski okolici preprostejša kakor na Ptujskem polju. Križ odpade, namestO' njega ostane samo prečnik —.navadna palica, ki jo lutkar potegne skoizi rokava starega suknjiča in jo prime na sredi (glej sliko l/C). Z dvema ali tremi prsti zagrabi pri tem še za star klobuk ali kako drugo poknitvalo (gl. sl. III). Lutki predstavljata dva fanta, mla- tiča. »Ta desn je Miha, ta lev je Janez.« »Oder« je natanko tak kakor v ptujsiki okolici: dolga pregrnjena klop. Podnjo se spravi lutkar (v opisanem primeru je bil to P i n t a r - j e v Tone), ki se ob noge na klopi tako upre, da pod klopjo obvisi in ga s klopjo vred prinesejo v hišo. Predstava se v stiski okolici začne tako, da prideta najprej dva famta v hišo; eden med njima je »mešetar«, ki se zmeni s starešino za- stran mlatičev. Ko' se sporazumejo, prineseta fanta klop v hišo. Mlatiča na klopi spita. Ko ju prebude, se dogovorijo glede plačila, nato pa se spravita mlatit. S koncema obeh palic posnema lutkar po klopi ritem cepcev. »Mlatiča« se nazadnje skregata in stepeta. Starešina jima plača dnino, nato gresta pit. Pri pijači se spet stepeta, nato pa se odpravita vasovat (»sleparit«). Tudi tu si skočita v laee, naikar se predstava konča. Klop z lutkartjem ispet odneso. Tudi dr. M. Matičetov je mogel zapisati besedilo prizora le v fragmentih, ker je bilo ponazorilo deloma pripoved, deloma igra. Pred- stava čaka posnetka na magnetofonski trak! Naj slede zdaj zapisi: (Fanta prideta v hišo.) Starešina: Po koga ste pršli? Fant: Za ane fejst mlatiče vejm, če imate kej za omlatet. Varianta 1 Varianta 2 Starešina: Tu b se morda Nemarno neč! dobil kej. Fant : A bote kej plačal? Jes sem pa slišoij, de imate, je adn povedou, de morem som prit! Starešina: Kuik bote tli ? Fant : Ce bote u dnarji al u blagi dal. Narrajš bi pa za dnar! Starešina: Če bote kej dobru naredli, bom bulš plaču, če bote pa stlabji, p>a neč! Fant : O, dobru, dobru, sej jeh neso še neker potadlal. So tud že pr men bli, pa so tud dobru naredli. A jih lahku prpelem pokazat, da bote vsaj vidli, kako nardijo? Starešina : Pa prpel, no, da bomO' vidli, kašn so. (Fanta prineseta klop. Tisti, ki ni mešetar, odide. Mešetar predstavi mlatiča.) Fant: Zdej smo- jih že prpelal. Starešina: Pa nej probajO' anmau, kaku gre. Mešetar (začne bezati oba mlatiča, ki na klopi dremljeta) : No, ala, bote morde začela? Sej do zdej sta že zadost douh ležala! Mlatič (se zbudi, vstane): Koga bi rad? Mešetar: Sej veste, za koga ste pršli sem ! Mlatič: Če ste kej dobru zrihtal, bomO' že naprauli. Mešetar (starešini): Mlatiči so prpraulein. Zdej, če čte, se pa kar z njim zmenite! 117 Niko Kuret Starešina: Če ste prišl, da bi mlatil, bomo pa morda naredli. Miha : Kaku bote kej plačal, bote od štanta al bote načez? Starešina : Kar načez ! Miha: Če bomo kar načez, kullk štantu pa imate? Starešina : Deset štantu. Miha (dopoveduje Janezu, za kaj gre). Janez (vstane, kima). Miha: Al bova začela? Janez: Če si dobru napravu. Miha : Jest miisiim, de bo dobru. Če bo zame pron, bo zate tud. Janez : Kaku, če bo samo zate prou, zame pa ne — tu ne more it skiip! Miha: Sej bo šlo, ne bod taku tresorit! Janez: Nu, pa še nkat goispodarja uprašej, pa kar nardite! (Leže in čaka.) Miha (gospodarju): Janez je kontent, samo prau, de moremo še malo poment se. Pa bomo zmešetli, pol bomo pa začel s sojim delom. (Začneta mlatiti. Odrivata. Ta ali oni odneha, drugi ga začne kregati, naikar se vsakokrat stepeta.) Miha : Le odrivej. Ile odrivej. sej vidš, de mormo že po prazni slami touč. Janez (se izgovarja) : Sm taku nekej slab, de ne morem več. Me je nekej ta stara zrihtala. Miha: Ne treb se neč zgovarjet, da si slab. Samu nočeš! (Tačas mu že pripelje klofuto.) Janez: Tepu me pa ne boš! Ce sva pršla delat, bova delala, če se bova pa tepla, se pa začniva, če si za tu prštiman! (Ga udari, oni vrne. — Naposled starešina pHača, Miha spravi. Odideta pit.) M i h a : Zdej k sva zaslužila, bova šla pa man pit, če s kontent. Janez: Bova pa šla. M i h a : Kelnarca, boš prnesla nama kej pit? Sva že taku žejna pa ras- šešena, da se nama že kar čez rampe svejt. (»Kelnarca« prinese, pijeta. Imata namreč majhen lijak pod klobukom pa gumasto cev ob roki privezano* in proti lutkarjevim ustom speljano. Nallivajo, lutkar pije!)* M i h a : Zdej bova pa za račun naredila. I a nez : Pa borna, no. Sej je že cajt, da se anket domisleš. Miha: Cajt nej še neč! Ce b ti prej dau, bi pa prejd požru, sej taku bel rad. Janez: Prec mi že očitaš ! Miha: Kaku bova, al bova vsak pu. al kaku? Janez: Midva sva tak naredla, da bova na pu imejla. Miha : Na pu ne bo neč, zatu, k s ti men j naredu k jes! Janez: Tu pa na boš, da boš men menj dajan! Miha : Kaku, da ne? Sej lahku sam prpoznaš, de nés tuk naredu! Nekej ti bom utrgou. pa če si še tak jezen. Sej tu morejo še pošten Idje vejdet, de če mej nardi, mej zasluži! Janez: Tu ne, glili tulk boš dau. če ne, te bom pa kej spodbu! (Spet se stepeta.) (Odpravita se »sleparit«, vasovat.) Miha: Jest za ano fejst punco vejm. Sej morda že vejš, ktira. Una tam gor. J a n e z : Sam, de ne boš h nej šu! M i h a : Na buj se, h tej na bom hodu. Janez (zaspi). " Ljubljančani so občudovali lutke ruskega lutkarja Sergeja Obrazcova (gostovanje konec maja 1957), ki praznijo kozarce, kot bi v resnici pile. Ta trik so pa, kakor kaže, že davno prej poznaili tudi slovenski ljudski lutkarji! 118 Zanimiva oblika ljudskega lutkarstva na Slovenskem M i h a (gre nekoliko v stran pa začne trkati in klicati) : Micka, al spiš? (Počaka, nato spet:) Micka, al spiš? (Čez čas:) O, sej vem, de tuk trden ne spiš, de b me ne slišala! (Čez čas spet:) A b žiher kej noter šu, me taku zebe! Janez (se je privzdignil in gileda, kaj bo). Miha (kakor da se odpravlja). Janez (ga udari): Ti s naraunost k moji pršou, če s prou reku, de ne boš! Miha (se malo odmakne, nato udari nazaj). Janez (spet udari. Pretep. — Nato ju odneso). 3. Na Plešivcu pri Skalah v Šaleški dolini so priredili domači fantje februarja 1951 — kakor vsako' leto' po koledovanju — »klobasno' pijačo« ali »bikovo ohcet«. Na tej zabavi so uprizorili med drugimi šalami tudi lutkovni prizor, ki je prikazal prepir za zemljo med dvema sosedoma. Dr. Rado Hrovatin, ki se je na povabilo fantov zabave udeležil, je potek igre opisal takole:' Iz sosednjega prostora sta prinesla dva fanta domačo podolgovato klop, povsem pregrnjeno z odejo do tal, in jo postavila na tla v sredo sobe. Navzoči fantje in dekleta so se zgrnili okoli te klopi in bodisi sede na svojih sedežih ali etoje živahno spremljali dogajanje. Kot sem videl kasneje, se je bil pod klopjo že v sosednjem prostoru namestil eden izmed fantov in se tiščal z nogami, z rokami in glavo ob noge Mapi, tako da ga mi bilo videti, ko so klop prinesli. Ko je bila klop postavljena na tla, je oni fant spodaj iztegnil z levo in desno roko po- eno lutko ob obeh straneh klopi od tal pokoncu, tako da sta z gornjim koncem segali nad klop druga drugi nasproti. Lutki sta predstavljali dve moški osebi. Narejeni sta bili iz dveh palic, zvezanih v križ, preko katerega je bil raizpet suknjič in nataknjeno pokrivalo, tako da je imel gledalec vtis moža, tesno izapetega in s tesno potisnjenim pokrivallom na glavi. V po- teku igre sta si lutki kimali, se rokovali in pretepEili. Igra se je vršila tako, da sta lutki igrali »nemo«, v dogajanije pa soi se s stalnimi pri- poimbami vmešavali gledalci. Iz teh pripomb je bilo- razvidno', da pred- stavljata lutki sprta kmeta, ki se pravdala za zemljo. Zdelo se mi je, kot da imajo gledalci pred seboj dva znana kmeta iz vasi. Spodbujali so ju z domačimi imeni, kot da sta njihova soseda. Tako so se tudi gle- dalci polagoma razdelili v dve nasprotni stranki. Oni fant spodaj je v skladu z vz'kl'iki gledalcev premikal obe lutki v živahnem in ogorčenem prepiru, tako da je vsa igra dinamično prešla v »resnično dogajanje«. Vršila se je to'liko časa, dokler gledalci niso odnehali. Ves prizor je trajal dobre četrt ure. Nato so klop odmaknili. 4. Med folklornim nastopom v vasi Nedelišće v Medjimurju ob IV. kongresu folkloristov Jugosla\'ije Varaždinu smo videli v ne- deljo, 1. IX. 1957 popoldne predstavo lutk istega tipa. Tudi tu je šlo — kakor na Ptujskem polju — za prepir dveh mejašev. Kmeta Ga š pa r in Meljko se prepirata zaradi meje, toda prizor poteka brez sodnika Zahvaljujem se mu, da mi je oskrbel prepis svojega zapisa in mi dovolil, da ga v naslednjem objavim. 119 Niko Kuref in na licu mesta. Izvajalec je imel, žal, preslaboten glas, zato dialog ni prišel prav do veljave, pač pa je bil pretep zadosti izrabit. Obe lutki spominjata na tip iz stiske okolice na Dolenjskem, sta pa manj togi, ker je prečnik krajši — »nilatič« mora imeti daljšega! —, zato polovica rokava prosto maha po zraku. Kretnje so prepričljive in učinkovite. Žal, mi pred koncem tiska ni uspelo dobiti podatkov, koliko je Institiit za narodnu umjetnost 'v Zagrebu to lutkovno zvrst na hrvat- skem ozemlju že raziskal, ali so izpričani še drugi kraji in kaj je zvedel o izvoru in posebnostih. Naglica pri skupnem odhodu iz Nede- lišča mi tudi ni dovolila, da bi bil sam izprašal domačine, kar vedo o teh svojih lutikah. Zato ostaja moje poročilo v tej točki nepopolno. II Dr. R. Hrovatin omenja v svojem poročilu, da je o takem lut- karskem prizoru »slišal pripovedovati tudi drugod po Slovenskem«. Pred nami je naloga, da zberemo sporočila o tem še iz drugih krajev Slovenije in da počakamo nadaljnjih izsledkov s sosednjega hrvaškega ozemlja. Vendar je moč že iz dosedanjih poročil ugotoviti, da gre za l>olj ali manj isti tip lutke in lutkovne predstave. 1. Lutka je v vseh treh primerih ročna lutka, vidna samo do pasu, in v bistvu svoje zamisb povsod ista. To velja zlasti za lutko s Ptujskega polja in iz Šaleške doline, ki je zanjo* značilno ogrodje v Obliki križa. Lutka iz stiske okolice je samo poenostavljen primer iste oblike — pokončno letvo ali palico je nadomestil podlaket, prečnik pa je ostal. Stišika lutka je potemtakem najpreprostejša, mai^kovška z nakazano plosko glavo (obrazom) pa najpopolnejša doslej znana oblika naših lutk. Kljub vsemu poizvedovanju* za lutke te vrste doslej ni bilo mo- goče ugotoviti sorodnih Oblik v nobenem izmed sosednih etničnih ob- močij. Tako pač upravičeno domnevamo, da gre za tipično slaoensho- kajkavsko obliko ljudskega lutkarstva. Zato bo treba dosedanje mne- nje, da slovensko ljudstvo nima svojega lutkarstva, revidirati. 2. Naša lutkovna predstava — naj bo že na Ptujskem pOlju, v Ša- leški dolini ali v stiski okolici — ima mnogo tipičnih potez, ki so lastne gledališču ročnih lutk na splošno." Manjka ji sicer osrednji lik burkeža, ki ga imajo drugi narodi (Nemci Hanswursta in Kasperla, Italijani Pulcinello, Francozi Polichi- * Svoje fotografske posnetke sem poslal univ. prof. dr. Leopoldu Schmidtu, poročevalcu za disertacijo Eve Friedlanderjeve (gl. opombo l!), in jih pokazal dr. Ludwigu Krafftu, vodji lutkarske zbirke mesta Miinchena, enemu izmed najboljših strokovnjakov v Evropi. Nobenemu lutke te vrste niso bile znane. " Gl. Fritz Fichier, Das Wesen des Handpuppen- und Marionettenspiels. Emsdetten 1937 (= Die Schaubiihne. Quellen und Forschungen zur Theater- geschichte 17). 120 II Lutkovna predstava iz Bukovcev pri Markovcih (Ptujsko polje) : 1. Franc Smigoc z obema »lilekoma«; 2. lutka (»lilek«); 3. oder; 4. priprava za pred- stavo; 5. in 6. med predstavo ( v ozadju »sodnik«) Foto: Niko Kuret rai Lutkovna predstava z Me- kinj pri Stični (Dolenj- sko). —• Zgoraj: Pintarjev Tone, pripravljen za pred- stavo. — Levo: Med pred- stavo Foto: Milko Matičetov Zanimiva oblika ljudskega lutkarstva na Slovenskem nella in Guignola, Angleži Puncha, Belgijci Tchantchesa, Rusi Petruško, Turki Karagöza itd.). Tega lika Slovenci nismo izoblikovali, zato je ostalo naše lutkarsko izročilo brez prave hrbtenice.^" Redoma se namreč spleta lutkarstvo med ljudstvom povsod okoli šaljivega lika, ki uteleša ljudski humor in še več kot to, ljudski značaj! Zato pa imamo v vseh. treh primerih tisto lutkarsko prvino, ki je od nekdaj najučinkovitejša in za vzbujanje smeha najcenejša — pretep. Pretep je najznačilnejši pripomoček vseh šaljivih likov na svetu. Soseda s Ptujskega polja in iz Šaleške doline ter mlatiča iz stiske okolice dose- žejo »višek« dramatskega dogajanja s tem, da se stepo. Tako je pri roč- nih lutkah, odkar in kjer jih poznamo v njihovi ljudski obliki. Nadaljnja skupna lastnost predstav z ročnimi lutkami je njihova kratkost. Ljudski lutkarji so igrali včasih po semnjih in proščenjih. Mimoidoči so se ustavljali za hip ali dva pred njihovimi kolibami. Zato so morale biti lutkovne »predstave« kratke, zgoščene, nabite z »deja- njem«, ki se je na koncu sprostilo navadno v »pravičnem« pretepu. Tudi na svatbah, kjer nastopajo »naše« lutke, ni časa za dolge predstave! Posebnost naiših lutkovnih predstav pa je, da nastopa pri njih kot sodelujoča oseba tudi živ igralec: na Ptujskem polju sodnik, v stiski okolici starešina kot gospodar, eden od fantov kot mešetar, ena izmed deklet kot kelnarca. Svojevrstno obliko je dobila predstava v Šaleški dolini, kjer gre — po poročilu dr. R. LIrovatina — za pravo- lut- karsko pantomimo, ki ilustrira improv-^izirani dialog dveh in celo več oseb. Nova poročila bodo podobo našega lutkarstva, kakršno poznamo sedaj, lahko dopolnila. Omogočila bodo tudi raziskovanje, kje je vznikla ta lutkovna oblika; »pravda za mejo«, ki prevladuje, spominja na strastne pravdače med kmeti panonskega območja; priznati pa je treba, da poznajo pravdače tudi vse druge naše pokrajine. To sem kmalu spoznal, ko sem — v začetku 30ih let — začel uvajati pri nas dotlej neobičajne ročne lutke. Zato- sem nemškega »Gašperoka« in nekam bledičnega »Jurčka« pri njih nadomestil 1938 z likom našega P a vlihe. (Prim. Miklavž Kuret, Pavliha. Knjiga o ročnih lutkah. Ljubljana 1942.) Lutki v Ne- delišcu se imenujeta Gašpar in Meljko. V svoji karakterizaciji sta obe enaki. Gašpar ni nič bolj burkast od svojega soigralca. Njegovo ime je lahko vpliv potujočih lutkarjev (Kasperltheater), lahko pa tudi odmev trikraljev- skih kolednikov (Meljko = Melhior?). »Das Prügeln ist Kaspers Hauptvergnügen, es ist seine wirkungsvollste Tätigkeit und er wird keine Gelegenheit versäumen, sich in seiner aktivsten und grössten Bewegungsmöglichkeit zu produzieren; er ist unübertrefflicher Meister darin. Durch Prügeln löst er die grössten Spannungen und es ist die befreidendste, gründlichste und publikumssicherste Art es zu tun.« (Eichler, n. d., 10.) 121 Niko Riirot III Prezgodaj je, da bi se lotili raziskovanja izvora naših lutk. Vendar se dâ to ali ono* že zdaj zabeležiti. Vsebina in potek predstave nimata nič takega, kar bi segalo dosti izven okvira lutkarstva drugi narodov. Nekaj posebnega je vsekakor živi igralec, ki nastopa ob lutkah, toda tudi sejmiski lutkar se je pogosto pogovarjal pred občinstvom s svojim lesenim burfkežem. Problematična pa ostaja oblika lutke. Njeno ogrodje je križ. To je, postavim, ogrodje strašila na polju. Ali je naš človek skušal oživiti to zagonetno postavo, ki jo postavlja od painti- veka, da bi odganjala škodljive ptice, četudi ve, da se je nobena ne boji? Morda. Mojo' poizornost je vzbudil balkanski »likni- tes«, čigar sliko je objavil Waldemar L i u n g - man^^ (gl. sL 2) po R. W. Dawkinsu." Ta rekvizit, ki ga ovijajo s cunjami, presenetljivo spominja na naše lutke — tudi njegovo ogrodje sta dva navzkriž pritrjena kosa lesa, shema torej, ki je natankoi enaka lutki s Ptujskega polja lin iz Šaleške doline ! Ta ali njemu podobni rekvizit se uporablja pri nekem mimičnoi-dramatskem pustnem običaju na Balkanu in predstavlja sedemmesečno neza- konsko dete.^'' V običaju je videla skupina znan- stvenikov z Dawkinsom na čelu ostanek Diony- sovega kulta, kar je dokazovala s presenetljivimi paralelami; ena med njimi prepričljivo' vzpOTCJa ta »liknites« z »detetom Dionysom«. W. Li un g- man pa vidi v običaju ostanek starih bizantin- skih mimov, ki po njegovem sicer res izhajajo iz Dionysovih in drugih vegetacijskih kultov, a so se nato cepili v dve smeri. V turškem kulturnem krogu so prešli v Karagozove senčne lutkovne igre, drugod na Balkanu pa v tako imenovane kukerske običaje.^° »Kukeri« ali »Kuki« so na Balkanu isto, kar so »zvončari« v Kastavščini" SI. 2. »Liknites« ali »dete Dionysos« z Balkaua (po Wald. Liungmanu, Tradi- tionswdrg. II, 782). Waildemar Liungman, Traditionswanderungen Euphrat—Rhein. Studien zur Gescliichte der Volksbrauclie. 11. Helsinki 1938 (= FF Communications Nr. 119), 782, Fig. 107. R. W. Dawkins, The modem Camival in Thrace and the cult of Dio- nysus. Journal of Hellenic Studies 26 (1906), 191 si. ^' Dawkinsov zelo znani opis se naslanja na grški tiskani vir: G. M. Vizve- nos, Ol KaXôyeçoi, v,ai Aatceia tov Aioviaov Iv @QâKrj, in se nanaša na kraj Hagios Georgios pri Vizi (v gorovju Istrandža Dagh, 30 km od Črnega morja). Liungman, n. d., 840 si., gl. zlasti preglednico (Fig. 129) na str. 846. Gl. Josip Jardas. Kastavski zvončari. Riječka revija 3 (1954), 16—18. 122 Zanimiva oblika ljudskega lutkarstva na Slovenskem ali Kurenti (Kóranti) na Ptujskem polju.'' M. Ar na u do v, ki mu dolguje znanstveni svet ibogato gradivo iz Bolgarije/** izvaja njihov na- ziv iz bolg. KJKJia, tur. kukla, novogr. xovy.Xa, kar vse pomeni lutko}^ »Kidc« pa pomeni tudi kukavico, pomladno ptico (v Romuniji jih sploh imenujejo Cucii, kukavice). W. Li un gm an opozarja na zanimivo glasovno sorodnost med srvn. gôkeler = Gaukler in srvn. gôk = Gauch, Kuekuck ter sklepa,^" da je Kuker — igre, to se pravi, neposredni na- /slednik starega mima! Ne bo se ravno lahiko znajti v tej zmedeni štreni sorodnih nazivov in pomenskih povezav. Toda ismeri so nakaKane. Mogoče se nam bo po kateri pojasnil tudi izvor naših lutk, ki so« — kakor kaže — bile pred- vsem godčevska zadeva. Mar niso bili naši godci pozni nasledniki dav- nih igrcev? Résumé UNE FORME INTÉRESSANTE DE MARIONNETTES POPULAIRES, EN SLOVÉNIE (Rapport provisoire) On était longtemps d'avis que les Slovenes ne possédaient pas de propre tradition de marionnettes populaires. D'apres trois relations, arrivant de trois endroits différents du territoire slovene, l'auteur souligne que le peuple slovene, lui aussi, applaudit ses propres spectacles de marionnettes. Il s'agit, en effet, d'un spectacle des environs de Ptuj (Styrie), noté et publié, en 1941, par Boris Orel, d'un autre des environs de Stična (Basse Carniole), découvert en 1950 par Milko Matičetov et signalé ensuite par Boris Orel, et enfin d'un troisieme, de la vallée de Salek (Styrie) qu'avait rencontré, en 1951, Rado Hrovatin. L'auteur est a meme de citer encore un exemple croate, provenant du Medjimurje (contrée entre la Mure et la Drave). Les marionnettes en question appartiennent au genre de marionnettes a gaine (guignols), mais a support rappelant une croix (la latte verticale peut etre remplacée par l'avant-bras, tout simplement), revetu d'un vieux veston de garçon, et orné, en haut, d'une vieille coiffure quelconque. Les spectacles ont lieu sur un simple banc, sous lequel s'est couché l'acteur, tenant une marion- nette dans chaque main, et caché sous une couverture ou sous un drap de lit dont on a couvert le banc. Les trois croquis schématiciues (fig.l, A—C) et les " Gl. moje predavanje »Potreba sodelovanja pri raziskovanju južnoslo- vanskih mask« na III. kongresu folkloristov Jugoslavije septembra 1956 v Črni gori (zbornik predavanj je v tisku). M. Amaudov, Kukeri i rusali. Studii verliu blgarskite obredi i legendi, č. III. Sbornik sa narodni uniotvorenija i narodopis, kn. 34 (Sofija 1920), 1—242. Erich Bemeker, Slawisches etymologisches Worterbuch I (Heidelberg 1908—1913), navaja p. b. ,kukla' ruski pomen ,Puppe', starinsko ,Hanswurst, Gaukler'. V pomenu ,lutka' dobimo isto- besedo tudi v gr. fxovxAaJ m v osm. (kukla). — Po Friedrichu Klugeju, Etvmologisches Worterbuch der deutschen Sprache (Berlin u. Leipzig 1934) naj bi bila s tem v zvezi tudi nem. Gugel ,die Narrenkappe'. Liungman, n. d., 774. 123 Xiko Kuret photos reproduits (pl. II et III) donnent une idée de la forme des marionnettes et des spectacles. Les scenes qu'on représente sont breves: il s'agit de la dispute — souvent interrompue, et terminée, enfin, par une rixe — de deux paysans, voisins, qui se querellent au sujet de la borne de leurs fermes; ou bien entrent en scene deux batteurs en grange qui, apres avoir terminé le battage, eux aussi, entrent en querelle, quand il s'agit de partager le gain. Il est intéressant qu'il y ait, avec les deux marionnettes, ca et la. un acteur »vivant« qui fait le troisieme, en scene, que ce soit le juge, quand les deux paysans se disputent (voir les fig. II), ou bien le fermier, quand il s'agit des batteurs. Dans une des scenes, les marionnettes illustrent, en pantomime, un dialogue improvisé entre les spectateurs. Dans la scene croate, ce sont les deux paysans seuls qui se disputent. On représente ces scenes de marionnettes toujours au.v festins de noce et dans les divertissements de jeunes gens. L'auteur attend des relations nouvelles. Mais, des a présent, il croit voir, dans cette forme curieuse de guignol, un phénomene a part du folklore slovene- kaikavien. Sans doute, il y a des traits communs a tous les guignols: les ^scenes a bâton« sont leur privilege partout, elles sont aussi toujours breves. Mais ce qui est intéressant, c'est la forme des marionnettes, c'est le manque du «héros comique» qui, ailleurs, est le personnage central, et c'est, enfin, la particularité que la scene exige quelquefois trois personnages, dont deux sont des marion- nettes (jouées par un acteur) et le troisieme un personnage vivant. L'auteur attire enfin l'attention sur la forme du «liknites» thracien, décrit et reproduit, en 1907, par R. W. Damkins et mentionné par Waldemar Liung- man. Le «liknites» ressemble tout a fait au type de nos marionnettes! Aux Balkans, il fait partie des accessiores des scenes de carnaval, exécutées par les «Kukeri» ou «Kuki», personnages masqués, décrits par M. Arnaudoff, en 1920. Le «liknites», c'est le bébé de la «Babo», et rappelle, par son rôle, l'«enfant Dio- nysos». On suppose que l'origine de ces scenes remonte aux «mimoi» byzan- tins qui seraient les successeurs des anciennes scenes cultîques de Dionyse. L'auteur remarque encore qu'en grec, en bulgare, en russe, en turc, ,kukla s'appelle la marionnette, et que ,Kuker' aurait le sens de ,jongleur'. La tradi- tion des marionnettes Slovenes, dit l'auteur, est sauvegardée par les musiciens populaires; eux-memes, ils sont les descendants des anciens jongleurs! Il est impossible, pour le moment, de décider s'il faut chercher l'origine des marionnettes de ce type en Slovénie ou en Croatie. L'auteur ne se borne, pour le moment, qu'a la constatation des faits, sans vouloir tirer des conclu- sions que de plus amples relations futures seulement rendront possibles. 124 GUDALO-DUDALO, VUGAŠ, BÜLLHÄFEN UND VERWANDTES Ostalpine Länngeiäte als Brauclitumsrequisiten und ihre Stellung unter den europäischen Varianten vom Typus »Rummelpott« Leopold Kretzenbacher (Graz) I lu der einführenden Studie über »Die slowenische Musik-Folklore«, die vom Volksmusikinistitut zu Ljulbljana auis dem Nachlasise des allzu- früh dahingegangenen France Marolt 1954 veröffentlicht wurde, wird neben anderen, größtenteils im Volke noch in Verblendung stehenden Musikinistramenten wie Weidenpfeife (piševika), Hackbrett (oprekelj), verschiedene Hirtenschalmeien (cošitimaje und orgljice) auch ein Lärm- instruiment erwähnt, das unter dem Namen :»güdalo-dudalo« geht. Nach Besohreibung^ und Bild^ erweist es sich als ein primitives Musik- instrument vom l'ypus »Rummelpott, Brummtopf, Büllhäfen«, wie solche Geräte in einer relativ scharf albgegrenzten Kulturlandschaft am Südostrande der Alpen und in den vorgelagerten pannonischen Berei- chen noch in brauchtümlicher Verwendung stehen oder erst der Halb- vergangenheit angehören, in Südosteuropa mehrfach beleg-t sind und im übrigen eine sehr eigenartige, kaum mit anderen Kulturelementen ver- gleiichibaxe Streuung über bestimmte Tedle EuTopas erOcenmen lassen. Uber Verbreitung und Herstellungsart des gudalo-dudalo in Sloroe- iiien vermerkt F. Marolt lediglich, daß dieses Instrument besonders in Beia krajina (Weißkrain) und zwar bis zum Zweiten Weltkriege in Ver- wendung gesitanden sei. Außerdem sei es, nach einer anderen Mitteilung Marolts,^ auch in Dolenjsko (ünterikrain) und im (untersteirischen) Draugebiete bekannt gewesen. F. Marolt fügt noch bei, er habe dieses Topf gerät auch ohne das Begleitinstrumemt der Schalmei spielen gehört und zwar in einem seltsamen, keiner festen Taktart zugehörigen Rhyth- mus, den er am 6. August 1939 von einem Musikanten namens Jože ^ F. Marolt, Slovenski glasbeni folklor. (Slovenske narodosloane študije, Heft 4.), Ljubljana 1954, 19. Das Manuskript hatte F. Marolt im September 1945 niedergeschrieben. Vgl. die Besprechung: österreichische Zeitschrift für Volks- kunde NS X, Wien 1956, 86 ff. ^ F. Marolt, Gibno-zvočni obraz Slovencev. (Slovenske narodoslovne štu- dije. Lieft 3), Ljubljana 1954, 77, Abbildung 9. (Für den Druck aus dem Nach- lasse Marolts vorbereitet von Zmaga Kumer und Karla Vuk.) » Ebenda. 25 f. 125 Leopold Kretzenbacher Hrast zum Ymisko kdl'o Zvezda aufgezeichnet habe und an der erwähn- ten Stelle wiedergibt.* Das Töpfgerät trägt seine Stimme »zornig und heiser-dumpf« weit- hin. Mit seinem dynamisch bewegten, erregend synkopierten Klange treibt es die Reigentänzer (kolaši) sozusagen in Ekstase. Der genannte slowenische Mnsifcethnologe ist femer der Meinung, daß dieses gudalo in den Gegenden an der Kupa (Kolpa) beim Tanize als Instrument die Stelle des Dudelsaokes (diple) ersetzt halbe und diesen dann mit seiner eigenartigen Klangfomi und dem bloßen Rhythmus einfach überbot. Mit diesen Feststellungen F. Marolt's ist im wesentlichen alles ge- sagt, was sich bisher auts der Literatur über das Inistrument gudalö- dudalo bei den Slowenen in Krain und in der histoirischen Untersteier- mank sagen ließ. Vor allem in Krain scheint das Instrument heute schon weitgehend auis dem Gebrauch gdkommen zu sein. Nur noch seine museale Existenz gilbt Von der einstigen Bedeutung Kunde. Dennoch ließen sich einige unvermutete Hinweise aus der münd- lichen Diskussion gewininen, die sich an mein Referat über dieses Thema anläßlich der Tagung des Savez udruženja folklorista Jugoslavije im September 1956 zu Cetinje in der Crna gora (Montenegro) anschloß. Der . slowenische Volksiliederforscher und SchuMiraktor Tome Ljubic über- mittelte mir mündlich und brieflich die Kunde, daß ihm 1955 ein Schul- bub zur Faschingsunterhaltung ein solches gudalo-Insitrument nach Šmartno pod Smarno goro, also in einer Vorsitadt von Ljubljana mitge- bracht habe. Etwa 15 cm war der irdene Topf hoch: 15 cm betrug seine Öffnungsweite und 20 cm ragte ein Reibestengel über die Schweinsbla- .sen-Membrane himaus, die straff über den Topfraind gesipannt war und noch weit bis über die Mitte des Topfbauches hinunter reichte. Aus der lebendigen Volksiiberliefemng in Dolenjsko (Untepkrain) teilte mir auch der slowenische Musik-Volkskundler Radoslav Hro- vatin bei gleicher Gelegenheit September 1956 mit, daß er für unser Instrument dort die Bezeichnungen ^muga, muge, moga, mögen gehört habe, ein Wort, das sonst auf ostslowenischem Volksboden (Stajerslka) ledi'glich für die »Mundharmonika« geläufig zu sein scheinit. Wohl aber hat sich der leibendige Gebrauch unseres Lämiinistru- mentes, wenn auch unter anderem Namen, ebenso wie in Kärnten und in der Steiermark auch im painnonischen Slowenien, im Prekmurje (Übermurgebiet) erhalten. In seiner »Ethnographischen Studie« über »Die Volksnahrung im Ubermurgelbiete«^ kommt Vilko Novak im Ka- pitel über die Fleischspeisen auch auf das Schweineschlachten und seine Terminologie zu sprechen. Dabei erwähnt er auch die Weiterver- wendung der Schweinslblase (»meher«). Man nimmt sie dort als Tabaiks- beuitel, als Verschluß für Gläser oder als »vugaš«. Den stellt man sol- cherart her, daß man einem Milchtopf mit der Schweinsblase überspannt " F. Marolt, Slovenski glasbeni folklor, 19. ^ V. Novak, Ljudska prehrana v Prekmurju. Etnografska študija. Ljub- ljana 1947, 55, dazu Abb. nr. 5 auf S. 53. 126 Gudalo-dudalo, vugaš, Büllhäfen und Verwandtes umd durch die Mitte einen MaisBltengel steckt; man benetzt seine Finger mit Speichel und reibt dann diesen Maisstengel so, daß er einen tiefen Ton erzeugt. Solcherart hergestellt erhält nun dieser vngaš, bei V.Novak auch y>vugač« genannt, eine besondere Funktion als Begleitinstrument zum Beispiel »beim Versemaohen, wenn man umzieht, die Neujahrslieder (kolednice) zu singen«. V. Noivak stellt hier eine wesentliche Funktion unseres Gerätes, nämlich die der musikalischen Begleitung bei den Brauchtumsliedem der Heischeumzüge fest. Sie wird uns auch in den deutschsprachigen Be- reichen der Ostalpen, in Nord- und Nordwestdeutschland, in den Nie- derlanden, in Süditalien und noch öfter begegnen. Außerdem erwähnt V.Novak auch noch kurz, daß dieses Gerät »auch in Ungarn« bekannt sei. Auch darauf kommen wir bei unserem Rundgange über das ost- und südostenrapäiische Vei^breitungsgebiet unseres Gerätes noch zurück. Hier wollen wir für den sloweniischem Bereich vorerst nur noch anführen, daß mir Radoslav Hrovatin für den Südteil des Prekmurje auch noch die Bezeichnung »düda«, sonst nur für den »Dudelisack« üblich, mündlich mitteilen kannte. II Sehen wir uns zunächst in jenen Ländern des Ostalpenraumes um, die im Norden an Slowenien grenzen und die in historischer Zeit mit Krain als die ehemaligen Kronländer Steiermai^k und Kärnten der alten Donaumanairchie zur Länderdreiheit und Verwaltungseinheit »Inner- österreich« verbuinden gewesen waren. Es zeigt sich ja in hundert l'al- ien, daß sich Elemente der Vollkskultur gerade dieser Laaidschaften Lim leichtesiten im Verg'leich des gemeinsamen Kulturerbes dieser südost- alpinen Kulturlandschaften nach Typus, Funktion, Verbreitung und gelegentlich auch Namen feststellen lassen." Das ist auch in der Frage des Musik-beziehungsweise Lärm-Insitrumentes guidalo-dudalo-Büllhäfen der Fäll. Die auffalend dichte Streuung umseres Instrumentes am Süd- ostrande der Alpen, weniger allerdings in Südostkärnten als in der un- teren West- und Mittelsteiermark und den Ostalpenraum entlang bis ins urittlere Burgenland und den südöstlichen Winkel von Niederösterreich läßt vermuten, daß gerade dieser Bereich zusammen mit dem noch zu wenig erforschten slowenischen Siedelraunie eisne für sich allein stehende Uberlieferungslandschaft des Lärmgerätes darstellt, die nach Norden und Westen keine kartographisch er^kennbare Verbindung bis in die anderen Schwerpunkträunie einer brauchtümlichen Verwendung solch '¦' Aus dieser Hlrkenntnis wurtle im Zusammenwirken slowenischer, italie- nischer, friulanischer imd österreichischer Fachleute im März 1936 eine freie Arbeitsgemeinschaft für die Volkskunde des Ostallpenraumes am Inštitut za narodopisje der Slowenischen Akademie der Wissenschaften zu Ljubljana ge- gründet, deren erste Ergebnisse sich im Druck befinden. Zu den Zielen der freien Arbeitsgemeinschaft vgl. den Bericht in der österreichischen Zeitschrift für Volkskunde NS X, Wien 1956, S. 66 und ebenda 149 f. 127 Leopold Kretzenbacher eines Gerätes am Niederrhein, in Schleswig-Holstein und im ehemals deutschen Ostpreußen oder aher in Süditalien erkennen läßt. Die von F. Marolt nach seinen Aufzeichnungen in Bela krajina mitgeteilte Namensform gudalo-dudalo gibt zunächst noch keinen ein- deutigen semasiologischen Hinweis auf Form und Klangwirkung des Gerätes. »Gudalo« taucht als Name speziell für unser Gerät des Lärm- topfes in den meisten der geläufigen slowenisch- beziehungsweise serbo- kroatisch-fremdsprachlichen Wörterbücher überhaupt nicht smi. Wo es aufscheint, etwa als slowenisch »godalo« neutr., wird es einfach über- setzt als »das Musikinstrumeiit«, gelegentlich »das Streichinstrument«.' Im Kroatischen wird »gudalo« umschrieben als »Geigenbogen, Fiedel- bogen«.** In dieser Bedeutung bewahrt auch das Serbische dieses Wort. Es wird ausBohließlich einfach mit »Fiedelbogen« übersetzt. Lediglich Vuk Karadzic Bet2;t in seinem »Lexicon serbico-germanico-latinum«" zu »gudato« und seiner Nebenfo'rm »gudilo« für Srijem (Syrmien) als zweite Bedeutung mit Frageizeichen »plectrum« her, also- das ursprün- glich griechische Wort für »Schlägel« (nA^m^ov, pleektron), das Stäb- chen, mit dem der Spieler die Saiten (der Kithara usw.) schlägt. Den- noch führt von hier kein Weg zur slowenischen Bezeichnung des Brummtopfs, da dessen (Kukuruz-)Sta^bchen ja keine Saite schlägt, son- dern nur eine Membrane (Schweinsblase und dergleichen) slreicht. Es bleibt also im Serboikro-aitischen für »gudalo« beim »Fiedelbogen«. Dem schließt sich auch die Kommentierunig des »gudalo« im maßgeblichen »Akademie-Wörterbuche«, im Rječnik hrv^atskoga ili srpskoga jezika, III, Zagreb 1887—1891, 493, an mit der Besonderung, daß es sich also um einen Fiedelbogen mit Roßhaarbespannung handle, mit dem man die Saiten der epischen Geige (gusle) streiche. War also »gudalo« die im Volke vorherrschende Bezeichnung — was uns keineswegs' als sicher erscheint und vielleicht nur einen Mangel an intensiverer Nameinsforschung bedeutet —, so ist damit semasiolo- gisch lediglich gesagt, daß dieses Gerät zu den Frixions-Instrumenten gehört, die durch Streichen einer Membrane über einem Resonaarzkörper Tonschwingungen erzeugen. Anders die deutschen Bezeichnungen für unser Gerät in den beiden übrigen Ländern Alt-Innerösterreichs, in Kärnten und Steiermark, die allein das Gerät in dichterer Streuung aufweisen und sich damit streng von den westlichen Bundesländern Österreichs scheiden. Die Steiermark, in der das Lärminstrument zu den Brauchtums- requisiten dete Faschings und des spätherbstlichen »Brechelschreckens« bei der Flachsibearbeitung ebenso gehört wie zu jenen nächtlichen Streif- zügen der dörflichen Burschen, die darauf aus sind, andere, insbesondere ' Woilf-Pletersnik, Slovensko-nemski slovair, I, Ljubljana 1894, 224. " G. Šamšallovic, Rječnik hrvatsko-srpsko-njemački, Zagreb 1929, 118. ' Vuk St. Karadzic, Srpski rječnik istumačen njemačkijem i latimskijem riječima. Dritte (staatl.) Ausgabe, Beograd 1898, 110. 128 Gudalo-dudalo, vugaš, Büllhäfen und Verwandtes Mädchen zu schrecken, verwendet dafür neben sieben anderen Bezeich- nungen vor allem das Wort ^Büllhäfen«. Damit sind Form (Gefäß, Topf, Häfen) und Klangwirkung (»bullen« = steir. »lärmen, Getöse machen«) hinlänglich gekennzeichnet. Im übrigen ist das Wort »bullen« Schrift- deutsch nicht geläufig. Wird es verwendet, so bezeichnet es im allge- meinen einen dumpfen, hallenden Lauf^". In der Zusammensetzung »Büllhäfen« aber ist das Wort in Steiermark und Kärnten gut belegt, voll verständlich und zum Teil auch in die Mundartwörterbücher aufgenommen. L^nger-Khull bringt im »Steirischen Wortschatz« (1903)^^ eine ausführliche Beschreibung des Lärmgerätes und seiner Funktion, die wir wegen der teilweisen Gleichartigkeit und dann doch wieder Gegensätzlichkeit zur Kennzeichnung des silowenischen gudalo- dudalo voll hieher setzen: »Büllhäfen« m., Hafen mit ausgeschlagenem Boden, statt welclies eine Schweinshaut aufgespannt ist; in der Mitte derselben wird eine starke, mit Pech gewichste Schnur befestigt, die am oberen Ende mit einem Knoten versehen ist. Streift man mit fesitgeschlossener Hand diese gespannte Schnur von innen nach außen, so entsteht ein dumpfes Tö- nen, das bald dem Bullen (Brüllen) der Ochsen oder dem Geheule von Hunden und dem Grunzen der Schweine ähnlich ist. Mit solchen ,BüU- häfen' alarmieren mutwillige Burschen in mittelsteirischen Dörfern die Einwohnerschaft.« Eine mit Pech eingeriebene Schuuir vertritt also im der Mittelsteier- mark und auch in Kärnten den Maisisitengel nach der HertsiteUungsart in Bela krajina. Neben der Hauptbezeichnung »Büllhäfen« gehen in der deutschen . Steiermark auch noch sieben andere Namen. Drei davon sind nur ver- einzelt überliefert: Saukrug, Hornißkrug, Speiteufel. 1. SsLukrug. — Gefäß, in dem man früher das Schweinefutter koch- te. Der Boden hat ein Loch. Hiedurch wurde eine grobe Schnur als Reibegegenstaed gezogen, wodurch der Ton — also ohne Schweinsiblaise als Sondermembrane — erzeugt wurde. Das Insitrument wird immer noch Die Ableitung von »bulle« = »Stier«, wie M. Lexer, Kärntisches Wörter- buch, Leipzig 1862, 46, sie nach Grimm, Deutsches Wörterbuch II, 312 f., bei- behält, erscheint mir sehr fraglich. Denn .das Wort »Bulle« für »Stier« ist im Wesentlichen niederdeutsch. Es ist erst im 17. Jahrhundert in das Schrift- deutsche aufgenommen worden. Doch konnte sich das Wort im oberdeutschen Bereiche nie durchsetzen. Zur Wortgeschichte vgl. Trübners Deutsches Wörter- buch, herausgegeben von Alfred Götze. Bd. I, Berlin 1939, 467. Hingegen ist das Zeitwort »bullen« tirolisch, auch »billen«, schon im Althochdeutschen als »pul- lön« und im Mittelhochdeutschen als »bullen« belegt und von daher in den oberdeutschen Mundarten gebräuchlich. Vgl. A. Schmeller, Bayerisches Wörter- buch, Neuausgabe \on Frommann-Mausser, Band I, Leipzig 1939, 233. Th. Unger-F. Khull, Steirischer Wortschatz als Ergänzung zu Schmellers Bayerischem Wörterbuch, Graz 1903, 128. 9 Slovenski etnograf J 29 Leopold Kretzenbacher in der unteren Osteteierniark (Edelisbaoh, Gniebing, Bezirk Feldbach) von den Dorfbursohen zum Schrecken der Mädchen gebraucht. 2. Hornißkrug. — Die Bezeichnung leitet sich wohl von dem brum- menden Ton her, den eine eingeschlossene Horniß verursacht. Doch ist mir dieser Name bei Feldaufnahmen nie begegnet. Er fehlt auch in den Wörterbüchern und dürfte vereinzelt sein.^^ 3. Speiteufel. — Als Name ebenso vereinzelt wie »Hoimißkrug« und gewiß nicht mehr volkläufig. Nach der Beschreibung von Hans Sowinski^'' handelt es sich um einen bauchigen irdenen Topf mit umgeibogenen Rande, losgeschlagenem Boden und einem alten Trommel- fell als Membrane, durch die ein geknoteter Strick gezogen wird. Dieser Striok und die Finger der rechten Hand des Spielers werden mit Kolo- phonstaub bedeckt; dann wird durch dais Streichen dieses Strickes in der Membrane »eine Art grunzendes Geräusch« erzeugt, »daBi dem Er- brechen ähnelt, daher der Name Speiteufel«. Weitere Namen des gudalo-Gerätes, aufgenommen während der Er- hebungen für den seinerzeitigen »Atlas der deutschen Volkskunde« (ADV), etwa in den Jahren 1930—1935, lauten in der dentschöprachigen Steiermark: 4 Küahbud'n. — Kuh-Buden, hergeleitet von einem erotischen Ver- gleich mit dem Bauche (Pude, Bute^°) der Kuh oder ihrer vagina. (Krottendorf ibei Welz, mittlere Oststeiermark, ADV). 5. Mooskuh, Mostkuah, Gnwoskuah. — Dichtere Verbreitung in der deutschsprachigen Oisttslteiermairk weist der Vergleich der Stimme un- seres Lärmgerätes mit dem Rufe eines gespenstigen Tieres auf, mit der »Moioskuh«, die sich nach dem Glauiben des Volkefe' in moosigen Gründen aufhält und des Nachts brüllt.^" Demgemäß gehören auch die mund- ai^tlichen Ableitungen _uJiseres Gerätenamens von »Mooskuh« (St. Geor- Mitteilung meiner Hörerin A. Gamerith, 1953. Die 2. Bedeutung des Wor- tes »Saukrug«, wonach der »schlechteste Schüler der Klasse bis zur Besserung seiner Leistungen nach der alten Sprache diesen Krug zu tragen gehabt habe« (Unger-Khull, 519) ist heute vergessen. " V. Geramb, Sitte und Brauch in Ösiterreich, 3. Auflage, Graz 1948, 183. A. 1. Unter den Beantwortungen der diesibezüglichen Frage des »Atlas der deutschen Volkskunde« (ADV) ist diese Bezeichnung ein einziges Mal in der Steiermark verwendet (Weitendorf bei Willdon. Mittelsteiermark), vielleicht auch hier nur durch den Vordruck verleitet, der d;iese Bezeichnung in die Frage aufnahm. ^* H. Sowinski, Steirische Voliksmnsikinstrumente. (Das Joanneum, Band III, Musik im Ostalpenraume, Graz 1940.) 200. " Unger-Khull, Steirischer Wortschatz, 126. *" Unger-Khull, 465, nach M. Höfer, Etymologisches Wörterbuch der in Oberdeutschland, vorzüglich aber in Österreich üblichen Mundart. Linz 1815, 269. Es handelt sich um ein tierisches Sagengespenst, das als »Mosochs vel Mosweihe, buteo« schon in einem deutschen Vokabular des frühen 17. Jahr- hunderts vorkommt. Vgl. A. Schmeller, Bayerisches Wörterbuch, I, 1673. 130 SI. 1. Verschiedene Biillhafen. Različni zvočni lonci: 1. Weststeiermark (zah. Štajerska); 2. »pignata« (Menton, frzos. Riviera); 3. Abtei — Apače im Unter- karntner Rosentale (Rož na Sp. Koroškem) ; 4. »gudalo - dudalo«. Bela krajina (nach. F. Marolt); 5. Steiermark — Štajerska (shema); 6. Ferlach — Borovlje; 7. »buhaiul«, Rumanien — Romunija (nach W. Liungman); 8. HoUand — Holandsko (nach P. Bruegel). 9* 131! Leopold Kreizenbacher gen am der Stiefing) über »GmooBkuh«, »Gnioosikuah« (Kaindorf bei Hartberg, Prebensdorf bei Gleisdorf) bis zu »Mostkuali« (St. Marein am Pickelibacli) hieher. 6. Gröllkuah. — Das Unheimliche des Lautes, den unser Lärmgerät hervotrbringt, gibt endlich den Anlaß zu den ebenfalls in der Oststeier- mark verbreiteten Beizeichnungen wie »Gröllkuah« (Gröll-Kuh) (Hei- ligenkreuz am Waasen) und 7. Gröllhäfen, Kröllhäfen, Kröllhefen. — (Prebensdorf, Kaindorf bei Hartberg und noch mehrmals im engeren Gebiete des lebendigen Brauch- tums mit unserem Lärmgeräte in der Oststeiermark). Das Bestimmungs- wort gehört zu »gröhlen«, steirisch »grollen, kröUen«. Es bedeutet: »brüllen, grunizen, heulen, rülpsen« u. dgl.^' Der übergreifende Name für unser gudalo-Gerät in der deutsch- sprachigen Steiermark wie in Kärnten ist jedoch der »Büllhäfen«. Das HauptverbreitungSgebiet in der heutigen Steiermark sind die Land- schaften der umteren West-, Mittel- und Ositsteiermairk, femer der Kainachboden, das HügeMand nördlich von Graiz und die nordöstliche Steiermark, wo die VerbreitungBlandschaft an jene des mittleren Bur- genlandes und dös südöstlichen Nidderösterreichs grenzt. Yöllig un- bekannt ist das Gerät in den alpinen Bereichen der Steiermark. Es fehlt völlig im Ausseerlande, im Enns^, Pallien- und Liesingtale, im oberen Murtale und im Gesamtbereich der Steiermark nördlich der Mürz. Gerade ans dieser Verbreitumg in den Süd- und Ostgebieten der Steier- mark aber wird es wahrscheinlich, daß sich neben den spärlichen Hin- weisen Marolts auf dals Vollkommen im Dravsko polje (Draufeld) auch sonst in der historischen Untersteiermairk, die zwischen dem lebendigen Uberlieferangslträger Mittel- und Ostsiteiermark und dem Prekmurje lieg*!, bei systematischer Abfrage Belege ergeben müßten. In den genannten Gebieten der deutschen Steiermairk blieb das Lärmgerät vor allem zum nächtlichen Schrecken der Dorfbewohner in der Hand boshafter oder übermütiger Burschen bis zur Gegenwart in Gebrauch. Herstellungsart und Verwendung zu einem Scherz in der Gegend von Gabersdorf bei Leibnitz konnte ich 1953 auch auf Tonband aufnehmen.^* pjs ist die (übrigens weit verlbreitete) Geschichte von den lustigen Burschen, die einen Einfältigen dadurch zum Narren halten, daß sie ihm sagen, man wolle gemeinsam zur Nacht auf das »Trapphahnfangen« gehen. Der »Trapphahn« ist aber nur ein Fabeltier des Scherzepieies, dessen vermeintliche Stimme man ertönen läßt, um den Dummen im Walde kreuz und quer laufen zu lassen, bis er müde von der vergeb- " Unger-Klmll, 308. Tonhandarchiv des Steirischen Vdlkskundemuseums, Graz, Tonband Nr. I/l, Teilaufnahme b, Gabersdorf bei Leibnitz, 1953, im Zuge der Mundart- aufnahmen in der Steiermark für das Phonogrammarchiv der Akademie der Wissenschaften in Wien. 132 Gudalo-dudalo, vugaš, Büllhäfen und Verwandtes liehen Jagd auf den »Traipphahn« heiinkehrtund noch verspottet wird. Jni erwähnten mittelsteirischen Schwanke ist es der »Büllhäfen«, der eigens aufgehängt wird, um die Geisterstimme des »Trappliahns« mög- lichst schaurig im nächtlichen Walde ertönen zu lassen. Anderswo in der Oststeiermark (Kaindorf bei HiA-tberg, Grafen- dorf) läßt der »umgehende« Büllhäfen nächtlicher weile die Mädchen in den Kammern erzittern oder holt wütend gemachte mißliebige Bauern aus dem Bette. Gelegentlich erzählt die lustige Anekdote, daß die er- schreckten Bewohner eines oststeirischen Dorfes, in dem gerade ein Zirkus weilte, glaubten, ein wildes Tier sei losgebrochen und brülle nun im zitternden Dorfe. Sogar, daß es die Stimme eines Toten sei, der in seinem Grabe nicht Ruhe finden könne und solcherart laut stöhnend »umgehe«, wird in einem oststeirischen Schwank aus Rohrbach erzählt.^' Im Gegensatz zur voMen Lebendigkeit des »Büllhäfens« in der Steiermark, insbesondere in ihren mittleren und östlichen Teilen, scheint das Lärminßitrument gleichen Namens in Kärnten schon weitestgehend außer Gebrauch gekommen zu sein. Zumindest ist es einem so hervor- ragenden Kenner der Kärntner Volfcskultur wie Prof. Dr. Oskar Mose r, Klagenfurt, auf seinen Wanderungen kurz vor und die ganze Zeit nach dem zweiten Weltkriege niemals begegnet.^" Gemessen an der Fülle der Nachrichten über unser Lärmgerät aus der Steiermark, und zwar noch aus der unmittelbaren Gegenwart, befremdet es, daß auch die Befra- gungen des Atlas der Deutschen Volkskunde in Kärnten nur sehr wenige Belege über das Wissen um den »BüUhäfen« erbrachten. Unter hun- derten von Befragten wußten nur drei Näheres darüber zu berichten: Zu Apace-Abtei im Unterlkärntner Rosentale wußte der Einsender auf die Frage des ADV nach unserem Musikinstrumente zu vermelden, es sei ein: »Irdener Topf mit Schweinsblase überspannt. Schnur mit Pech. Der Topf wird auf der Schnur hin und her gezogen. Schnarrender Ton (Katzenmusik). Alte Leute (50—60 Jahre) haben dieses Instrument selbst benützt.« Der Einsender fügt auch noch eine Zeichnung bei, die gleich eine Sonderform des Büllhäferus erkennen läßt, wie sie ansonsten im näheren Umkreise weder in Kärnten, Krain, der Steiermark oder den pannonischen Randzonen der Südostalpen wiederkehrt und doch eine sinnreiche Neuerung des Grandprinzipes unseres Frixionsinstrumentes solcherart darstellt, daß letztlich die pechbeschmierte Schnur sozusagen die zentra,le, feste Achse bildet, in einen Bogen verspannt, innerhalb dessen das irdene Gefäß auf und ai> bewegt wird, also diese Sehne »streicht«. Auf die Frage nach der Funktion des Gerätes im kämtner- silowenischen Rosentale wird nur geantwortet: »als Katzeiunusik«. Das entspricht ungefähr dem heutigen Gebrauche auch in der Steiermark. Freundliche Mitteilung von Frl. Anni Gamerith, Graz, 1953 ^" Freundliche Mitteilung von Prof. Oskar Moser, Klagenfurt, dem ich ein Lichthild des Klagenfurter Museum.sstückes wie die Abschrift aus den Kärntner Belegen des ADV verdanke. 133 Leopold Kretzenbacher Knapp fiel auch die Antwort für den ADV ans Moosburg nördlich des Wörtherisees auis: »Schwarzer Tonhäfen, mit vier bis fünf Rosshaar- saiten besipanait..., angeblich zum Verscheuchen des Jägers beim Wil- dern.« Der dritte Kämtner ADV-Beleg kam aus PreUenegg auf der Pack, hart an der Grenze der Weststeiermark, aus deren Südteil eine über- raJschend große Anzahl van Mitteilungen über unseren Büllhäfen mit verschiedenen Herstellungsarten und Bezeichnungen bei der gleichen ADV-Abfraigung einlief. Zu Preitenegg heißt es: »Alter Schwarzhafner- Häfen ohne Boden. Schweinslblase überspannt und eine pechene Schnur wird durchgezogen.« Als Verwendung: »Von jungen L,euten«; als Na- me: »Büllhäfen«. Es bleibt also für Kärnten nur noch ein letzter Beleg, das Stück in der Volksikundealbteilung des Kärntner Ijandesmuseums, das ihr Grün- der, Ferdinand Raun e g g e r bald nach dem Ersten Weltkriege in der Gegend von Boroolje — Ferlach im Rosentale erworben hatte und den Iksuchern immer mit besonderem Vergnügen vorführte. Es- ist ein schwarzirdener Tonhäfen mit Schweinsblase überspannt und einer star- ken, gewichsten Reibeschnur in der Mitte. (Siehe Abibildung 1/6.) Aus den hier angeführten und mancherlei weiteren, vor allem in der Steiermark von mir gesammelten und handschriftlich voirliegenden Belegen zeigit es sich, daß in der Steiermar'k und in Kärnten zwei Grund- formen des »Büllhäfens« in Gebrauch waren und sind, die freilich in der Bezeichnung nicht geschieden werden. Einmal jene, verbreitertere, mit der zuisätzlichen Topf membrane, durch die eine Schnur, jedoch unseres Wiesens nirgendsi ein Stab (Maisstengel oder dergleichen) ge- zogen wird. Und zum anderen die Form eines Topfes ohne diese: zu- sätzlich angebrachte Membrane. Hier wird einfach der Topfboden duTchlocht und muß die schwingende Membrane ersetzen. So sagt der kenntnisreiche und liebevolle Beobachter des Volkslebens in der östli- chen Mitteilsteiermairik um die Mitte des vorigen Jahrhunderts; für St. Georgen an der Stiefimg, Anton Meixner ausdrucklich : »Büll- häfen, dais Häfen mit ausgestoßenem Boden, in dessen Mitte ein ge- wichster Schusterdraht ist, der gestrichen ,büllt'; eine Nachäffung der gespenstigen Haibergais«^^. Daß mit unserem Geräte die Geisterstimme der im steirischen Volksiglanben sehr lebendigen »Habergeiß« bezieh- ungsweise einer anderen tierischen Volksglaubensgestält, der »Mooskuh« zum Schrecken der Doirfbewohner hervorgebracht werden soll, erwähn- ten wir schon und wird auch sonst mehrfach überliefert.^^ In den gleichen Bereichen der Mittel- und Weststeiermark (Grafia bei Leibnitz, Schwanberg, Stainz) wird der »Büllhäfen« im 19. Jahr- " A. Meixner, Steirisches Idiotikon aus St. Georgen an der Stiefing. Steier- niärkisclies Landesarchiv Graz, Handschrift Nr. 1811 ; Unger-Theiss-CoWecu'on des Steirischen Volkskundemuseums, s. v. »Büllhäfen«. ^=A. Meixner, Sagen und Geschichten. II. Teil, 18. (Handschrift.) Unger- Theiss-CoZ/ec/iore. 154 Gudalo-dudalo, Tugaš, Büllhäfen und Verwandtes hundert auch noch etwas anders hergestellt. Statt der Schweinslblase wird ein Stück Leder straff überspannt. Für den durch ein Loch in diesem Leder gezogeaien Schusterdraht werden an den beiden Enden kleine Querhölzer angebracht, die das Hin- und Herbewegen erleichtem. Auf diese Weise ist jener »Büllhäfen« aus Wetzelsdorf bei Stainz in der Weststeiermark hergestellt, der 1913 erworben wurde und nun der Brauchtumsalbteilung des Steirischen Volkskundemuseums in Graz zu- gehört. (Siehe Abbildung 1/1.) Jene Art der Verwendung des BüMhäfens jedoch, die V. Novak für das vugas-Gerät des Prekmurje und F. Marolt für das gudaloi in Bela Krajina angeben, nämlich als »Musikinstrument« einerseits zum Be- gieiten von Heischeliedem und andererseits als Taktgeber für den Tanz, kehrt in der heutigen Steiermark und in Kärnten nicht wieder. Zumin- dest läßt sich dies nur in Spuren nachweisen. So zum Beispiel für den einizigen »alpin-steirischen« Beleg aus Seckau, niedergeschrieben etwa 1930 für den ADV: »Nach Angaben älterer Männer (60—70 Jahre) wurde in ihrer Jugend bei heiteren Anlässen ein sogenannter ,Büllhäfen' zur Musik- und GesangBibegleitung verwendet und zwar unter dem linken Ann gehalten, während die mit Kolophonium v"ersehene rechte Hand die Schnur strich und zwar der Länge nach. Die Schnur wurde durch ein hoch im Boden gezogen und durch ein Querholz festgehalten.« (Auch hier handelt es »ich um die Form ohne Zusatzmembrane. Der Einsender fügte auch noch eine kleine Strichzeichnung bei.) (Abb. 1/5.) Zu Grafen- dorf bei Hartberg (Oststeiermark) wurde das Gerät zum »Brecheltanz«^'' und zum Locken (Rufen) der Schweine verwendet (ADV). Zu Modriach (mittlere Westisteiermark) »als Spielerei zur Fastenzeit oder bei Hoch- zeiten« (ADV); endlich zu Schwanbierg (untere Weststeiermark) »bei Gratulationen, Ständchen von Burschen« (ADV). Näheres über diese nuiisikalische Verwendung aber ließ sich nicht mehr erheben. Die weitaus überwiegende Mehrzahl der Belege kennt dais Gerät nur in der Funktion, daß es-%on den Erwachsenen (Burschen, Knechten) »angetrieben« wird, nächtlicherweile die Mitmenschen zu schrecken. III Die Fülle der Belege im Kidturerbe des alten Innerösterreich, die Erinnemngen in verschiedenen Landesteilen Sloweniens (I) und die lebendige Volksüberlieferung der Steiermark und Kämten« (II) steht in seltsam einprägsamem Gegensatz zum auffallenden Mangel an solchen Steirisches Volkskundemuseum Graz, luv. Nr. 4657 (olim 14.379). -* Vgl. V. Geramb, Sitte und Brauch m Österreich. 3. Aufl., Graz 1948, 194: »Auf dem Wege zur Brechelstube werden (die Brechlerinnen) von den Burschen durch Tierstimmen und ,BüMhäfen' geschreckt.« Das Wort »Brecheltanz« be- zeichnet im übrigen das ganze Brechelbrauchtum und nicht lediglich den mu- sikalisch-tänzerischen Teil. 135 Leopold Kretzenbacher Nachrichten über ein gudalo-Büllhäfen-Gerät in den alpinen Bereichen Österreichs, Friauls oder Italiens. Mag es in den letztgenannten, romanischen Bereichen noch an Son- deruintersnchungen fehlen, die das gegenwärtige Bild vielleicht ver- ändern könnten, so zeigt doch schon das Ergebnis der Umfrage für den »Atlas der deutschen Volkskunde« (1930) auf der darüber 1937 gezeich- neten und ohne Kommentar veröffentlichten Karte 43 des ADV^°, daß wir es nur am äußersten Südastsaume der Alpen mit einer stärkeren Dichte der Überlieferungen unserer Art zu tun halsen. Es gibt nur ganz wenige, rein zufällig anmutende Streuibelege westlich davon. Obwohl die westlichen Bundesländer des heutigen Österreich, Tirol, Vorarlberg, Salzburg, Oberösiterreich, oft recht altertümliche Formen ihrer über- lieferten Volkiskultur auch hinsichtlich der Musikinstrumente aufzu- weisen haben, das gudalo-Büllhäfen-Gerät ist dort so gut wie nicht be- kannt. Von Zufallsbelegen einer Streuung ohne Gesetzmäßigkeit, die im südöstlichen Salzburg eine historische Erinnerung und im Nordwesten von Linz an der Donau wenige Gegenwartsnennungen zeigen, dürfen wir füglich absehen. Es erscheint also fraglich, um welches Lärmgerät es sich handelt, wenn es in einem Handwörterbuche der deutschen Volkskunde bei der Beschreibung des übermütig-lauten Martinsbrauchtums (11. XI.) in den süddeutsch-österreichischen Alpenländem heißt: »In Salzburg zogen 70—80 Burschen aus mit Peitschen, Schellen und Büllhäfen (Rummel- pott) zum Wettranggeln«^". Auch wenn die Nachricht als historisch gekennzeichnet ist, so steht sie doch so vereinzelt und hat kednerlei erhaltenes Stück zur Stütze, daß die tatsächliche Identität mit dem Lärmgerät, wie wir es meinen, unsicher bleibt. Nach Ausweis der kartographischen Ergebnisse des ADV, der slo- wenischen Parallelen über unser gudalo und der hier noch anzufügenden östlichen und südöstlichen Parallelerscheinungen zu unserem Geräte und seiner Verwendung erscheint es jedenfalls sicher, daß wir es hier am Südostalpenrande mit einer mehr nach dem pannonischen Räume hin orientierten Erscheinung zu tun haben: daß also keinerlei direkte Verbindung mit den weit abgelegenen Landschaften dichten Rummel- pott-Brauchtums am Niederrhein, in Schleswig-Hoilstein und im Gebiete der Weichselmündung und im ehemaligen Ostpreußen bestehen. Wenigstens im Uberblick sollen aber auch diese ostösterreichischen, Pannonien zugewandten Landschaften noch einbezogen werden, ehe wir mit ebenso großen Schritten auch den Völksboden der anderen Nachbarn, der slawischen sowohl wie der madjarischen und mmänischen, mit den Atlas der deutschen Volkskunde, herausgegeben von H. Harmjanz und E. Röhr, Leipzig 1957 ff. (unvollständig geblieben), Karte 43, Lärmgeräte: Der Rummelpott und ähnlich gebaute Geräte. 4 Teilkarten: a) Formen; b) Bezeich- nungen; c) Zeit und Art der Verwendung; d) Träger des Brauches. O. A. Erich und E. Beiti, Wörterbuch der deutschen Volkskunde. 2. Auf- lage, Stuttgart 1955, 509. 136 Gudalo-dudalo, vugaš, Büllhäfen und Verwandtes anderen Bezirken einer lebendigen Verwendung unseres primitiven Mu- sikgerätes vergleicben. Wir sprachen also von der auffallenden Belegdichte und Beliebtheit des »Büllhäfens« in der gesamten Oststeiermark. Sie erscheint als das räumliche Bindeglied zwischen den (vorerst noch spärlichen) Berichten aus dem Dravsko polje (Draufeld) und dem Prekmurje (Übermurgebiet) einerseits und der verhältnismäßig klar erkennbaren und noch leben- diges Wissen um Herstellung und Verwendung des »Büllhäfens« tra- genden ostalpinen Randlandschaft des Gebietes um den Wechsel, den Gebirgszug zwischen der nordöstlichen Steiermark, dem Südosten Nie- derösterreichs und dem mittleren Burgenlande. Mehrere isolcher, meist mit Leder überspannter »Büllhäfen« aus dem Weohselgebiete, darunter einen aus Edlitz bei Aspang, bewahrt das österreichische Museum für Volkslkunde in Wien in seiner Volksinusik- aibteilung. Der Büllhäfen stand in diesen Grenzlandschaften noch in den vergangenen Dreißigerjahren in ständigem Gebrauch. Einmal mußte sogar die Polizei einschreiten, da sich ein von den Dorfburschen nächt- licherweile geschrecktes Mädchen den Fuß gebrochen hätte.^' Übrigens werden solche Vorkommnisse öfter als Grund dafür genannt, daß das Gerät verboten wurde und außer Gebrauch kam. Hier, im Wechselgebiete, schließt die Brauchlandschaft des »Büll- häfens« unmittelbar an das mittlere Burgenland an. Seine Formen des »Büllhäfens« gleichen durchwegs denen der altinnerösterreichischen Lande. Eine Anzahl von Belegen hatte schon die Abfragung des ADV 1930 erbracht. Der Gegenwartsbestand wurde 1954/55 für den in Arbeit befindlichen »Atlas der burgenländischen Volkskunde«, den Univ. Prof. Leopold Schmidt, Wien, vorbereitet, erhoben.^** Sehen wir nun vom lebendigen Gebrauch unseres gudalo-Büllhäfen- Gerätes am äußersten Ostrande der Alpen ab, so ist zumindest der Name auch noch der Sprache der Großstadtkinder von Wien geläufig. An Stelle des Maisstengels bei den Slowenen in Bela krajina und im Prek- murje oder des gepichten Schusterdrahtes in Kämten, Steiermark, dem Burgenlande und in Teilen Niederösterreichs wird beim Wiener »Büll- häfen«, von den Burschen auch »Filzklavier« genannt, durch die über den Topf gespannte Schweinslblase eine Gänsefeder gesteckt. Ihr Kiel wird wie beim vugaš im Prekmurje mit nassen Fingern gerieben. Bezeichnenderweise wurde auch hier das Gerät einst »zum Sammeln der Gaben im Heischeumzug« verwendet.^^ Davon zu unterscheiden ist der Schnurrtopf, Brummtopf, »Pfnurrer«, also ein Lärm erzeugendes Kinder- spiel in der Art eines hohlen, innen ausgepichten Kreisels, wie ihn für Österreich, Schweiz, Franken und Sachsen der Philologe und Natur- '^^ Freundliclie Mitteilung von Univ. Prof. Arthur Haberlandt, Wien. Der in Vorbereitung befindliche burgeniländische Volkskundeatlas wird darüber eine eigene Karte bringen. L. Höfer, Notizen zur Wiener Kindersprache. (Österreichische Zeitschrift für Volkskunde VIII, Wien 1954, 37.) 137 Leopold Kretzenbacher forscher Johann Sigmund Valentin Popovič (1705—1774) in seinen Aufzeichnungen üher das österreichische Kinderspiel beschreibt und erklärt.^" Diese Unterscheidung trifft die »Internationale Volkskund- liche Biblioigraphie« nicht.Dort werden im Register »Brummtopf« und »Rrnnmelpott« gleichbedeiitend gebraucht beziehungsweise für die glei- chen Arbeiten ausgewiesen. Im Grunde genommen sind es ja verwandte Frixionisinstrumente. Nur sollte man diesen »Pfnurrer« als »Schwung- Reibetrommel« von der »Stab- und Stand-Reibetrommel« (Rummelpott, Büllhäfen, Brummtopf) scheiden.^^ Eine besonders in mitteldeutschen Bereichen geläufige Bezeichnung dafür wäre auch der »Waldteufel«. Dooh kehren wir zu unserem gudalo-Büllhäfen-Gerät im südost- alpin^pannonischen Räume zurück. IV Die bisher von Bela krajina über Kämten und Steiermark bis nach Niederösterreich, Wien und in das Burgenland durchschrittenen Land- schaften ließen in der Verwendung des gudafo-Büllhäfen-Gerätes keine sehr festen Bindungen an irgendwelche Brauchzeiten im Jahrlauf er- kennen. Das ändert sich sofort, wenn wir nun in kurzem Uberblick die Vergleichslandschaften Pannoniens und seiner Ränder in Ungarn, Ru- mänien, Serbien und der Tschechoslowakei durchwandern. Hier steht unser Gerät wie im niederdeutschen Raum und in Unteritalien fast ausschließlich in der Mittwinterzeit, in den Tagen zwischen Weihnach- ten und Dreifeönig in seiner wesentlichsten Funktion. Es dient als Be- gleitimstrnment für die in den dunklen Nächten um die Jahreswende umziehendem Heischegänger. •»Regös« also »Spielmann« nennt man in Ungarn, den Brauch, dem- zufolge eine Gruppe von Burschen, die »regöles« xim die Weihnachts- zeit in manchen Dörfern mit Lärmgeräten, darunter auch einem »Büll- ^ G. Gugitz, Eine umbekannte Quelle zum österreichischen Kinderspiel aus dem 18. Jaliihundert. (Österreichiische Zeitschrift für Volkskunde VllI, Wien 1954, 20 f.) Vgl. Internationale Volkskundliche Bibliographie f. d. Jahre 1950 und 1951, heraiusgegeben im Auftrage der CIAP von R. WIdhaber, Basel 1955, Re- gister. Vgl. J. M. Müller-Blattau, Musik und Musikgeräte. In Handbuch der Deutschen Volkskunde, herausgegeben von W. Pessler, II, Potsdam o. J. (um 1955), 287, mit der Wiedergabe einer Zeichnung eines solchen »Waldteufel«- Verkäufers aus Berlin von Franz Burchard Doerbeök, um 1830. Hieher gehört auch die »Rodl« (Rotile) der Wiener Großstadtkinder: »... ein Lärmgerät, eine kleine Pergamenttrommel, einseitig olfen, in der ein Rosshaar befestigt ist. Bei rascher Drehung des Instrumentes ensteht ein heulender Ton. Der ganzen Einrichtung nach ist das hausgewerblich hergestellte Spielzeug dem nieder- österreichischen Büllhäfen ähnlich und verwandt, nur eben aus städtische Klein- form ...« Vgl. L. Schmidt, Wiener Volkskunde. Ein Aufriß. Wien-Leipzig 1940, 47. H. Ruth-Sommer, Alte Musikinstrumente. Berlin 1921, 144. 158 Gudalo-dudalo, vugaš, Büllhäfen und Verwandtes häfen« iumziehen. Der Schwerpunkt dieses mittwinterlichen Umzugs- brauches liegt im westlichen Ungarn, im Lande rechts der Donau. Nach den Mitteilungen von Karoly Viski war der Brauch um 1930 noch in 170 ungarischen Gemeinden dieses Landes zwischen dem Alpen-Ostrande und der Donau verbreitet. Doch kam er auch bei den Szeklern in den Karpathen vor.^^ Gelegentlich sind es 20—30 Burschen, die an den dunklen Abenden, in den Nächten oder im Morgengrauen lärmend und Gaben heischend umgehen. Manchmal ist es auch nur eine Vierergruppe, die früher Tiere wie Stier, Ziege, Schwein, Katze darstellte. Sie ahmten Tier'laute nach, rasselten mit der mitgeführten großen Viehkette und trieben den Büllhäfen-Rummelpott an, der der »Stier« genannt wird.''* An sich ist es dais gleiche Gerät, wie wir es als gudalo-BüUhäfen von Bela krajina bis ins Burgenland schon kennen: ein irdener Topf, die Öffnung mit einer Schweinsblase verspannt. Durch ein Loch dieser Blase ist ein Schilfrohr geführt, das mit nassen Fingern gestrichen wird und den summenden Ton erzeugt. Doch muß es nicht immer ein Ton- häfen sein. Gelegentlich ist es wie in der Oststeiermark ein eiserner. Davon singt auch eine Strophe der ungarischen regöles: »... ein feiner Eisentopf ist unsere Trommel.. .«^'' Diese umgarischen regöles sind also eine Art Neujahrssänger wie die koledniki des Prekmurje, die ja auch den vug^aš-vugač zur Beglei- tung ihrer Heischelieder verwenden. In gleicher Brauchfunktion und Ausrüstung zogen in manchen Gegenden in Rumänien die colindätori in Gruppen Von 30—40 Personen von Weihnachten ab lärmend um. Sie führten ein gesipenstisches Tier, die »Brezaia« oder »Caipra« mit, eine Art alpiner »Habergeiß« oder slowenisch-pannonischer »rusa«. Neujahrs- lieder, »colind« wurden dazu gesungen. Man begleitete die Lieder mit vielerlei Lärminstrumenten wie Peitschen, Glocken und Schellen. Dazu gehört auch unser Lärmtopf, der hier »buhaiul«, also wie in Ungarn (und Polen) »Stier« genannt wird und das Brüllen des Rindes nach- ahmt.'" Im benachbarten Serbien hingegen scheint unser Instrument heute fast völlig ausgestorben «u sein. In der Fachliteratur tauchten — soweit wir sehen — bisher nur wenige kurze Hinweise von M. S. Filipovic, '^¦> K. Viski, Vo/lksbrauch der Ungarn. Budapest 1932, 15. " Vgl. die Abbildungen bei K. Viski, Voäksbrauch, nach S. 16, und W. Li- ungman, Traditionswanderungen Euphrat-Rhein. Studien zur Geschichte der Voliksbräuche. II, Helsinki 1938 (FFC 119), 827, sowie im Corpus Musicae Po- pularis Hungaricae II, 63—66. »regösök«. ^ K. Viski, Volksbraueh, 20. Vgl. die Skizzen der Lärmgeräte von den rumänischen Jahreswechsel- Aufzügen bei W. Liungman, II, 833, fig. 128, nr. 2 und 838; zum Teil nach V. T. Pamfile, Sarbatorile la romani. Craciunul (Academia Romana, Din vieata poiporullui roman XX), Bukarest 1914, passim. Zur Beschreibung des Gerätes und seiner Anwendung am Vorabend vor Neujahr (Sf. Vasile) vgl. H. Tiktin, Rumänisch-deutsches Wörterbuch, I, Bukarest 1903, Sp. 236 (buhaiul) und III, 1925, Sp. 1192, s. V. »plug«, wo die in der Neujahrsnacht Umziehenden auch einen kleinen Pflug (plugusorul) mit sich führen. 139 Leopold Kretzenbacher M. Šulman und R. Veselinovic auf.'' Aus ihnen geht lediglich so viel hervor, daß ein solcher mit einer Haut überspannter Topf aus gebranntem Ton (lonac, cup) mehrfach als »Musikinstrument« ver- wendet worden war. Einmal selbständig als Taktgeber für Tanz oder Gesang; dann wieder als Stellvertreter für ein sonst fehlendes Bass- Instrument, etwa im Tamburizza-Orchester; endlich auch als einfaches Begleitinstrument neben dem Dudelsack. Die bisher vorliegenden Nach- richten beziehen sich fast ausschließlich auf Bačka, Bajnat und Voj- .vodina, also im Wesentlichen auf das pannonische Serbien. Als Be- spannung wird gelegentlich ein gereinigtes und abrasiertes Hasenfell verwendet. Hier wird, ähnlich wie im Prekmurje, ein Madsstengel durch- gesteckt. Wenn man ihn dann streicht, so gibt das Gerät den gewünsch- ten tiefen Ton von sich. Manchmal wird auch seitlich am Bauche des fellüberzogenen Topfes noch ein kleines Loch geschlagen. Hier führt man eine an den Enden gegen das Durchschlüpfen abgesicherte Schnur duTch. Mit nassen Fingern wird diese Schnur gerieben und dadurch die Membrane zum Schwingen gebracht. (Jakovac, Bačka). Gelegentlich netzt der Spieler seine Finger vorher in Essig. Über eine Verwendung beim Neujahrsumzug oder bei sonst irgend- welchen brauchtümliohen Verrichtungen wird aus Serbien vorerst nichts berichtet. In Bezdan, Monoštor und Bogojevo (Baöka) waren es vor nun- mehr etwa dreißig Jahren vorwiegend die Handwerkergesellen (kalfe), die sich das primitive Gerät selber herstellten. Unter den madjarischen Siedlern der Baöka trägt es (nach M. Sulman) den Namen »köcsögbögö«, also »Brummtopf« (cup-bas). Eine Besanderheit scheint hier im panno- nischen Serbien der auffallend lange (50—70 cm!) Reibestook zu sein. Das entspricht der südfranzösischen »pignata« und der spanisch-kata- lanischen »zaniboruba«. Doch trug man hier in Serbien das Instrument nicht umgehängt; vielmehr klemmte man es (ähnlich wie die madjari- schen regöles) unter den linken Arm, indes man mit Daumen und Mittel- finger der rechten Hand, beide befeuchtet, den Rohrstock reibt. Ein Exemplar dieses Gerätes aus der Umgebung von Bezdan (nördlich Apa- tin) befindet sich im Vojvodina-Museum zu Novi Sad (Zeichnung bei M. Šulman). Es ist femer nur eine Intensiviemng der Tonstärke und der Klangfarbe, wenn in dieses Gerät, den Lärmtopf, auch Kukuruz- körner oder Bohnen gegeben werden und der Spieler das Geräusch- instmment fest zwischen die Knie klemmt, um den Reibestab mit nas- sen Fingern noch kräftiger bewegen zu können. ^' i\I. S. Filipovic, Zemljani lonac kao muzički instrument. (Naučni Zbor- nik Matice Srpske, Serija društvenih nauka, Heft I, Novi Sad 1950, 275 f.) ~ M. Šulman, Zemljani lonac kao muzički instrument. Ebenda II, 1951, 168. — R. Veselino-vič, Zemljani lonac kao muzički instrument. Ebenda II, 1951, 169. Alle drei schwer zugänglichen Arbeiten hat mir freundlicherweise Herr Prof. Dr. M. S. Filipovic, Sarajevo, auf meine Bitte beschafft und eig'ene Beobach- tungen mündlich und in Briefen (zuletzt 24. Dez. 1956) mitgeteilt, wofür ich ihm hier sehr danke. 140 Gudalo-dudalo, vugaš, Büllhäfen und Verwandtes Hingegen stellte schon M. S. Filipovic 1950 fest und R. Vese- linovic brachte 1951 einen interessanten historischen Beleg hiefür bei, daß es neben unserem gudalo-Lärmtopf auch noch ein ziemlich ähnliches Instrument zur Erzeugung eines dumpfen, geisterhaften Tones gibt oder zumindest noch vor kurzem in der Vojvodina und in der Baöka gab. Es handelt sich um einen ebenfalls irdenen Topf, der keinen Boden hat, praktisch also lediglich aus der Wand besteht. Der obere Rand ist wie bei unserem gudalo mit einer Membrane überspannt. Das Gerät ähnelt in dieser Grundform auffallend dem sogenannten »darbuk« (bul- garisch auch »tarbuk«),'** wie es vermutlich oTientalisch - türkischer Her^kunft isi; und bei den Muslimanen von Kosovo eigens als Musik- instrument hergestellt wurde oder vielleicht noch wird. Hier machte eben R. Veselinovic 1951 auf eine interessante historische Nachricht aus dein 17. Jahrhundert aufmerksam.'" Unter den Teilnehmern einer österreichischen Gesandtschaft, die sich unter Graf Lesley im Jahre 1664 von Wien über Beograd nach Konstantinopel zur Ratifizierung des Warschauer Friedensvertrages begab, befand sich unter anderen Engländem auch ein gewisser John Burbury, der in seinen Reiseerinnerungen auch der begeisterten Auf- nahme der Gesandtschaft durch die christliche Bevölkerung von Beo- grad gedenJkt. Hier habe sich besonders ein griechischer Kaufmann namens Marko Manikato hervorgetan, der die Gäste mit erlesener Gast- freundschaft aufnahm. Er selber »soff wie ein Fisch« und schlug zur Begleitung seines eigenen Gesanges auf eine »Pauke« (talambas). Der Berichterstatter beschreibt dies so: »Seine Pauke war von besonderer Art. Es war ein großer irdener Topf wie ein Trinkpokal ohne Boden, der mit einem Leder, dünn wie Pergament, überspannt war; auf dieser Membrane spielte er nun kunstvoll und lieblich.« Auf jeden Fall ist dieses Gerät wie mir auch M. S. Filipovic bestätigt (Brief vom 26. VI. 1956) ein »darbük« und nicht ein »gudalo« in unserem Sinne. Der we- sentliche Unterschied besteht darin, daß unser »gudalo« ein Frixions- instrument ist, während das andere Musiik-Gerät (darbuk, tarbuk, dara- buka) nicht gestrichen, sondern geschlagen wird. Das Hauptverbrei- tungsgebiet dieses darbuk-Typus scheint nach wie vor der Vordere Orient, Ägypten und Kleinasien izu sein. Professor K e r g i š , Moskau, erzählte mir (Crna Gora, 3. IX. 1956), er kenne dieses Instrument sehr Das Wort »darbuk« fehlt in den serbokroatischen Handwörterbüchern, doch ließ es sich mit Hufe meines verehrten Kollegen Dr. Rudolf AitzetmüUer, Graz, im neuerschienenen bulgarischen Wörterbuche von St. Mladenov, Bolgar- ski tolkoven rečnik. Band I, Sofia 1951, 506, feststellen als türkischer Name für ein — nach Meinung vieler meiner jugoslawischen Kollegen — auch türkisch- orientalisches Musikinstrument, das unserem gudalo nur ähnlich ist, jedoch nicht gleicht. '" R. Veselinovic, a. e. O. r69, nach St. Novakovic, Putnicke beležke o Bal- kanskem poliiostrvu XVII i XVIH veka. (Godišnjica XVll, 1897, 79 f.) 141 Leopold Kretzenbacher wohl aus dem heutigen Gebrauch in Armenien. Andere Kollegen erin- nerten sich w-enigstens des Namens »daräbuka« irt Makedonien. Dorthin mag es als vorderasiatisches Kulturgut in der Tüpkenzert gekommen sein. Für Kroatien ist unser Top finsi rumen t verhältnismäßig selten in der Fachliteratur bezeugt. Doch mag dies Zufall sein, da wir sonst über die »Kroatische Volksmusik« gut unterrichtet wurden, seit Božidar Š i r o 1 a , Zagreb, sich dieses Faches annahm.*" Lediglich im pannoini- schen Nordosten des Landes mehren sich die Nennungen. Zu Miholjanec im kroatischen Drautale ibegleitete 1933 ein Mann aus dem Dorfe die Lieder mit einem »selbstersonnenen und selbstkonstruierten« Tapfgerät unseres Typus, hier »brunda« oder »bajs« genannt. Ein irdener Topf, eine Schweinslblase, ein hölzernes Stäbchen, etwa kleinfingerdick, das ist das Inventar für unser Tongerät mit der Klangfarbe eines Fagottes.''^ In der Umgebung von Varaždin (Warasdin) im pannonischen Kroatien, z. B. in den Dörfern Ivanec und Jerovec wurden mehrfach Nachrichten über unser Gerät aufgenommen,*'' ebenso im vollkäkulturgleichen Räume zwischen Križevci und Koprivnica.*' Doch gehört dies alles der Halb- vergangenheit an. Nur die Völkserinnemng weiß darum. Belegstücke ließen sich nicht mehr finden. Aber zumindest die Vorstelluing des Irden- topfes als »Teufelsinstrument« scheiht im Volksglauben von Koprivnica zu liegen, demzufolge »ein Topf nicht über Nacht im Hause leer und deckelloB verbleiben« dürfe, da sich sonst der Teufel in ihn hineinhockt.** Bei den kroatischen Umzugsbräuchen mit Lärmgeräten, unter denen man zum Beispiel gerne dröhnende Rindenhörner verwendet (tube od kore) wird unser gudalo-Büllhäfen nirgends erwähnt.*' Heute ebenfalls schon mehr als historisch zu wertende Belege für unser Gerät stammen aus Böhmen. Hier hatte schon vor mehr als 110 Jahren V. S. Sumlork. der unter dem Decknamen Krolmus schrieb,*" auf die zwischen Weihnachten und Neujahr oder bis gegen *" B. Sirola, HrA atska uarodna glazba. Pregled hrvatske muzikologije. Za- greb 1940. " B. Šiirola. Puoke popijevke u Miholjancu. (Etnografska istraživanja i gradja. I, Zagreb 1934, 97 ff., besonders 101.) Freundlicher Hinweis von Direktor Cvijetko Rihtman, Sarajevo. Freundliche Mitteiflungen von Frau Direktor Marijana Gušic, Zagreb, und Dr. Vinko Zganec, Zagreb. " Nach Mitteilungen von Herrn Marcel Davila, Zagreb, die mir freundlich von Frau Prof. Paula Gabric, Zagreb, übermittelt wurden. — Eine ausführliche Beschreibung unseres Gerätes durch Tv. Cubelic Oieß sich nicht finden. Irdene oder metallene Gefäße, auf die man schlägt, gehören nicht zu unserem Typus (Tv. Čubelic, Lirske narodne pjesme, Zagreb 1953, 39). " R. Horvat. Gatanje o porodnim poiavima, o životinjama, o bilinama. o vremenu i raznim prigodama života. (Zbornik za narodni život I, Zagreb 1896, 253.) ^ M. Gavazzi. Godina dana hrvatskih narodnih običaja. 2 Bändchen, Za- greb 1939. Krolmus, Staročeske povesti, zpevy. hrv, obyceje, slavnosti a napévv, sebral V. S. Sumlork. I, Prag 1845, 273. 142 Gudalo-dudalo, vugaš, Büllhäfen und Verwandtes Maria Lichtmeß (2. IL) hin mnziehenden Heischegänger aufmerksam gemacht, die im Raum vcwi Prag und Pilsen zur Begleitung ihrer Lieder ein besonderes gudalo verwendeten. O. Reinsberg-Düring s feld hat den tschechischen Volksbrauch 1861 einer breiten Leserschaft be- kannt gemacht und Namen, Herstellungsart und Spielweise wie folgt beschrieben »Im Pilsner Kreise, namentlich in der Gegend von Radnitz, ziehen um dieselbe Zeit, mitunter auch erst vom Dreikönigstage bis Licht- meß, Erwachsene mit einer Rohrdommel oder Maultrommel auf den Dörfern herum und erbitten sich einige Geschenke. Diese Rohrdommel (bukač) oder Maultrommel (brumbal oder bukal), wie sie bei Prag genannt wird, ist ein bauchiges Gefäß von Ton oder Holz, oben mit einer Blase oder Haut überzogen, die am Hals des Gefässes recht fest zugebunden wird und unter welcher eine Darmsaite quer über die Öffnung des Gefässes hinweg so gezo- gen ist, daß sie die Blase berühren kann. An dieser Saite wird nun ein Rosshaar befestigt, das mitten durch die Blase geht und an wel- chem der Spieler mit nassgemachtem Einger zieht, sodaß ein brum- mender Ton entsteht, unter dessen Begleitung die Sänger ihr Lied ... ^ ortragen ...« Daß in Polen bei mittwinterlichen Brauchtumsumzügen und — in teilweiser Andersartigkeit — zur Eastnacht Tiergestalten mit- geführt werden, wurde erst jüngst in einer Sonderuntersuchung dar- getan.^* Eine dieser Tiergestalten, der tur (torün, turoÄ, Auerochs) tritt in den Heischeumgängen des Gebietes von Jaroslaw auf und soll nach einer — leider sehr allgemeinen und nicht näher begründeten Feststellung von A. M a i s*" »nichts anderes als ein Büllhefen« sein. Vermutlich handelt es sich darum, daß hir eine der umziehenden Gestalten, ehemals als »Stier« oder »Auerochs« verkleidet, mit einem Büllhäfen zum Lärmumzug beiträgt und der Name »tur« schließlich so auf das Gerät übergegangen ist wie ähnlich bei dem regös in Ungarn und beim buhaiul der Rumänen, der ja auch nichts anderes als »Stier« bedeutet. V Dem bisher durchschrittenen ostalpin-pannonisch-balkanischen Block von Brauchtumslandschaften, in denen das gudalo-BüUhäfen- Instrument noch gegenwärtig eine gewisse Rolle soielt oder zumindest *' O. Reinsberg-Düringsfeld, Fest-Kallender aus Böhmen. Ein Beitrag zur Kenntnis des Volkslebens und Volksglaubens in Böhmen. Prag. Neue Ausgabe 1861, 11 f. A. Mais, Die Tiergestalten im polnischen Brauchtum. Sammelwerk: .Masken in Mitteleuropa. Herausgegeben von L. Schmidt (Sonderschriften des Vereines für Volkskunde in Wien, Band I), Wien 1955, 221 ff. A. Mais, 226, mit Hinweis auf J.Kantor, Zwyczaje swiat Božego Naro- dzenia i Wielkiej Nocy w okolicy Jaroslawia (Mai antrop.-arch. i etnogr.. Band XIII, 1914, 226). 143 Leopold Kietzenbacher noch in der Erinnerung an früheren Gebrauch fortlebt, steht als völlig getrennter, wenngleich auch nicht in sich geschlossene Groß- landschaft unseres Primitivinstrunientes der nord- und nordrvesU deutsche Raum mit den angrenzenden Bereichen Jutland (Dänemark), Holland, Luxemburg und zum Teil Belgien gegenüber. Die schon erwähnte Karte 43 des »Atlas der deutschen Volks- kunde« läßt mit den Erhebungen von 1930 deutlich drei Brauchland- schaften unseres Lärmgerätes erkennen: 1. Das ehemalige (bis 1945 deutsche) Osiprewisen und das Gebiet der ehemals Freien Stadt Danzig. Die Belegdichte ist sehr groß. Unser Gerät wird hier vor allem Brummtopf, Brummtopp, im heute polni- schen, ehemals deutschen Nordost-Pommern auch Brummachtel ge- nannt."" 2. Nordroestdeuischland nördlich und östlich der Linie von Gro- ningen in Holland über Oldenburg—Bremen—Hamburg nach Lübeck. Die auch hier an sich schon dichte Streuung der Belege erfährt noch eine erkennbare Steigerung einmal in Ostfriesland und zum andern im Osten von Schleswig-Holstein. Hier herrschen diese Bezeichnun- gen vor: Rummelpott, Rumpelpott, Rommelsdöppe, Huckelpott, Hutte- futte, Murrpott. Lediglich im südlichen Niedersachsen findet sich in einem schmalen Streifen zwischen Osnabrück und Braunschweig un- ter den lebendigen Belegen auch der Name Murkepott.^^ Die Brauchtumszeit für unser Gerät ist in diesen beiden Land- schaften ausschließlich der Mittwinter zwischen Weihnachten und Dreikönig. Unmittelbar an diese zweite Brauchlandschaft schließen sich im Norden Jütlands die Belege aus Dänemark an^^ und im Osten jene aus Holland^'''. Gerade aus den Niederlanden schenkte uns Pi eter Vgl. aus der Fülle von meist nur referierender Literatur: K. Brunner, Ostdeutsche Volkskunde. Leipzig 1925, 199 ff. M. Halbe, Silvesterabend um 1875 im Weichsolgau. (Das deutsche Volks- lied XLlll, Wien 1941, 122 f.) M. Krause, Brmnmtopf, Bügeltanz und Aschenwasser. Die bekanntesten Fastnachtsbräuche aus Ostpreussen (Heimat. Arbeitsmappe zur Pflege ost- deutscher Kultur), Lippstadt 1949, Folge 2, 8 f. M. Kuckel Rummelpott- und Sterndreherlieder aus Schleswig-Hoilstein. (Niederdeutsche Zeitschrift für Volkskunde VII, Bremen 1929. 40 ff.) M. Kuckei, Zum Rmnmelpottsingen in Schleswig-HoHstein. (Jahrbuch der Elbmarschen 1941, Elmshorn, 58 ff., mit Bildern vom Gegenwartsbrauch.) O. Schell, Über den Gebrauch des Rummelpotts. (Zeitschrift des Vereins für Volkskunde XllI, Berlin 1903, 226 f. Mit der Zeichnung eines Rummelpotts aus Jutland.) H. F. Feilberg, Dansk Bondeliv, I, 3. Auflage, Kopenhagen 1899, 279. Aus der neueren Literatur vgl.: D. J. Van der Ven, Het Carnavalsboek van Nederland. Leiden o. J. (um 1940). 109, 128. 135 ff. (rommelpotliedjes — Rummelpottlieder); dazu Abbildun- gen Nr. 116 (maskierter Rummelpottspieler; ziemlich langer Reibestiel) und 144 ' Gudalo-dudalo, vugaš, Büllhäfen und Verwandtes B r u e g e 1 der Ältere in seinem humorvollen Bilde vom »Streit der Fastnacht mit dem Fasten«, datiert mit 1559, ein frühes und sehr kla- res Detail eines Alten, der seinen Rummelpott antreibt'*. (Siehe Ab- bildung 2.) Doch tritt dieses Gerät, das auch in den Niederlanden »de rommelpot« heißt, bis zur Gegenwart bei den Neujahrsumzügen Fries- Sl. 2. Links — levo: Rummelpott-Spieler aus Holland. Godec z zvočnim lon- cem iz Holandske. (Nach Pieter Bruegel d. A.). — Rechts — desno: Einer aus der Gruppe von ungarischen Heischegängern um Neujahr (regöles). — Godec z zvočnim loncem iz skupine madžarskih novoletnih obhodnikov. 120—121 (Zeichnungen zur Herstellung eines Riunmelpottes; Spannen der Mem- brane). J.L. de Jong, De rommelpott (Le tambour a friction), Zeitschrift: Neuw Friesland, 111, Leeuwarden 1949, nr. 16, 4. J. Vorsselmans, De Rommelpot. (Calmpthoutania. Orgaan van de Oudheid- kundige Kring van Kalmthout. IV, Anvers 1951, 74 ff.) P. Tonneman, Nieuwjaar en rommelpot. (De Speelwaagen VI, Wormerveer 1951, 27.) '* M. Dvorak, Die Gemälde Peter Bruegels des Älteren. Wien 1941, Tafel 11. Skizze nach Tejlbild auf Tafel 12. Das Original befindet sich im Kunsthisto- rischen Museum zu Wien. Im Laufe des 17. Jahrhunderts findet sich das Gerät mehrfach bei den niederländischen Malern abgebildet. So zum Beispiel bei Jan Steen (um 1626—1679). 10 Slovenski etnograf 145 Leopold Kretzenbacher lands wie des mittleren und südlichen Holland noch in seine altüber- lieferte Tätigkeit. (Siehe Abbildung 1/8.) 3. Ein ebenfalls sehr lebenskräftiger Überlieferungskreis unseres Gerätes ist der westdeutsch-niederrheinische Raum mit dem Ruhr- gebiet und der linksrheinischen Ebene zwischen Köln, Aachen und München-Gladbach bis an die holländische Grenze bei Arnheim. In diesen Bereichen, zu denen noch Ausstrahlungen nordwärts ins Ge- biet der ehemaligen Grafschaft Bentheim und im Süden in den Raum von Trier und Luxemburg kommen, lauten die geläufigen Namen: Fuckepott, Funkepott, Knurrpott, Fubbelsdöppe oder aber Rummel- pott.-'" Entgegen den erstgenannten beiden deutschen Brauchtumsland- schaften tritt unser Lärminstrument hier fast ausschließlich nur zur Fastnacht, also in der hohen Brauchtumszeit des Rheinischen Karne- vals in Erscheinung und dies in besonderer Lebendigkeit und Dichte, die ja auch aus der Fülle der bekannten Namen hervorgeht. Es ist ja bezeichnend, daß allein die Abfragungen des ADV 1930 im ganzen deutschen Sprachraum 22 verschiedene (also nicht nur mundartlich differenzierte) Namen für unser Lärmgerät ergaben."" Alle übrigen deutschen Landschaften, insbesondere der gesamte alemannisch-bairisch-fränkische Raum, kennen unser Lärmgerät so gut wie überhaupt nicht. Aus diesem Grunde steht auch die an erster Stelle nach den slowenischen Belegen in unserer Studie gekennzeich- nete »Büllhäfen«-Landschaft des Südostalpenrandes mit Kärnten, der Steiermark und dem Burgenlande völlig für sich getrennt. Es ist kein kulturgeschichtlicher Zusammenhang mit den nord- und westdeutschen Überlieferungsbereichen zu erkennen. Gerade weil hier dazwischen so weite, hinsichtlich unseres Gerätes völlig überlieferungsleere Räume trennend liegen, fällt es auch schwer, anzunehmen, der »Büll- häfen« gehöre vielleicht zu jenen Geräten und anderen Kulturele- menten, die mit einer frühmittelalterlichen Siedlungswelle an den Südostalpenrand getragen worden seien.'' Mitteldeutschland, aus dem tatsächlich mancherlei Elemente der Volkskultur in die Ostalpen kamen, hat zumindest heute oder in der jüngsten Vergangenheit sel- ber keine Rummelpott-Überlieferungen aufzuweisen. Zum anderen wäre es auch kaum verständlich, warum dann wirklich nur der äußer- ste Südostraum der Alpen, die Pannonien zugekehrten Bereiche unser Gerät von Nord- und Mitteldeutschland her erhalten hätten und warum nicht auch der weite übrige bajuwarische Bereich des heu- tigen Österreich oder Süddeutschland.'* " A. Wrede, Rheinische Volkskunde, 2. Auflage, Leipzig 1922, 24? f. '" A. Spamer, Deutsche Volkskunde. II, Leipzig 1955, 154. " L. Schmidt, Berchtengestalten im Burgenland. (Burgenländdsche Heimat- blätter XIII, Eisenstadt 1951, 142 f.) '* Eine kleine Ausnahme biden etliche nicht publizierte Funde von Büll- häfen im Innviertel; sie stellen sich wohl zu den sehr schütteren Streuungen 146 Gudalo-dudalo, vugaš, Büllhäfen und Verwandtes Es zeigt sich hier vielmehr, daß wir die südostalpinen Bereiche doch im Wesentlichen als die Randzonen eines viel größeren Über- lieferungsgebietes ansprechen müssen, dessen Schwerpunkt der pan- nonische Raum ist, ohne daß damit eine nationale Zuordnung gegeben werden sollte oder auch könnte. Dies wäre nämlich nach dem heutigen Stande der Forschung keineswegs möglich. Gegen die Möglichkeit einer Alleinzuweisung an eine ethnische Familie oder gar nur an ein Volk sprechen in Europa viele Beweise, nicht zuletzt auch die Ver- breitung unseres Geräts zum Beispiel auch im Westen bis tief in die Niederlande und nach Belgien und weiter noch in das heutige Frank- reich, ja bis nach Spanien. VI Unmittelbar an die Gebiete lebendigen Rummelpott-Brauches in den Niederlanden schließen sich jene von Flandern. Über die Formen unseres Frixionssinstrumentes, das im Grenzgebiet zwischen Ost- und Westflandern »rommelpot« oder »goebe« genannt wird, bis 1918 sehr lebendig im Gebrauch war, dann zurücktrat, nur gelegentlich um 1937 wieder im Neujahrsbrauchtum aufschien, und nunmehr wissenschaft- lich aufgenommen wurde, hat erst kürzlich (1956) Paul C o 11 a e r berichtet."" Jeweils der zweite unter den drei Sternsingern, die zwi- schen dem Heiligen Abend und Dreikönig singend und Gaben »für den Rommelpott« heischend, maskiert und die Gesichter schwarz, rot und weiß bemalt, umziehen, trägt unser Gerät, die »goebe«. Sie ent- spricht also in Form und Funktion ebenso den oben erwähnten und vielfach abgebildeten holländischen Geräten (»foekepot«) wie den unsrigen im pannonisch-balkanisch-ostalpinen Raum. Nur daß eben die charakteristische Maskierung und Schminke (Hände und Gesicht des gudalo-Spielers sind mit Blut beschmiert) und der religiös-kulti- sche Ton der dabei gesungenen Lieder besonders herausgestellt wird. Lebendig blieb unser Gerät auf französischer Seite zunächst in der Bretagne.^" Ebenso im Süden Frankreichs in den französisch-italieni- schen Mischgebieten an der Ligurischen Küste des Mittelmeeres. Hier verwenden besonders die Tanzgruppen des »Folklore de France« ein gudalo unter dem Namen »pignata« oder in der Provence »le pignato« genannt) als kräftig-lautes Taktinstrument. Eine solche Volkstanz- gruppe aus Menton an der französischen Riviera hat dieses Instrument 1956 geradezu kultiviert: der Reibestock ist zerlegbar; die Membrane im Raum von Linz/Donau, die schon im Atlas der Deutschen Volkskunde an- gedeutet sind. Die Innviertier Belege gedenkt E. Burgstaller bekannt zu geben. '" P. Colllaer, Le tambour a friotion (rommelpot) en Fiandre. (Les Collo- ques de Wegimont. Cerdle international d'études ethno-musicologiques. I, Brüs- sel 1936, 188 ff.) "* Vgl. (Anonymus), Le chaudron sonore (Nouvelle Revue de Bretagne 1931, 400, 448). 10* 1471 Leopold Kretzenbacher wird mit einer Metallschelle gespannt und also »gestimmt«; das Ge- rät trägt man an einem Bande über der linken Schulter. In Rouergue wird unser Lärminstrument »brau« genannt; mit diesem lautnach- ahmenden Worte soll vermutlich das Brüllen des Stieres gemeint sein."^ Wir erinnern uns jedenfalls an den polnischen »tur« und den rumänischen »buhaiul«-Stier. Lebendige Uberlieferung anscheinend aus einer Tradition heraus, die sogar schon im frühen 15. Jahrhundert sowohl schriftlich als auch bildlich nachweisbar ist, trägt Spanien hinsichtlich unseres Lärm- topfes weiter. »Zambomba«, also »Hirtentrommel« wird das Instrument in der spanischen Schriftsprache genannt. Katalonien scheint ein be- sonderes Verbreitungsgebiet dafür zu sein. Die katalonischen Sonder- namen lauten »sambomba« und »simbomba«. Es handelt sich um einen Wasserkrug, der mit dem Fell eines Kaninchens überspannt wird; diese Membrane ist von einem Schilfrohrstengel durchstoßen. So zum Beispiel wird ein Exemplar von 1953 aus Tortosa beschrieben."^ Das Gerät gilt in Katalonien als ausgesprochenes Element der Hirtenkul- tur. Die Hirten verwenden es zum Tanz und zu den brauchtümlichen Umzügen. Sie spielen damit auch zur Weihnacht auf. Doch gibt es in Katalonien auch Sonderformen solcherart, daß in den Lärmtopf zu- sätzlich auch noch eine Rohrflöte eingebaut ist. Diese Flöte nimmt dann die von der gestrichenen Membrane erzeugten Schwingungen auf und mischt also pfeifende Töne in das immer gleichförmige Brum- men der Trommelmembrane. Das früheste bisher bekannte Bildbei- spiel einer spanischen »zambomba« bietet die weihnachtliche Stein- skulptur an der Chorstiege der Kirche Santa Maria Morella in Nord- ostspanien aus dem 15. Jahrhundert."' Ein wertvolles SchTiftzeugnis zum brauchtümlichen Spiel mit unserem Gerät im Spanien des frühen 15. Jahrhunderts, wobei der Instrument-Name »xabeba« aufscheint, be- gegnet in einer Nachricht vom 29.11. 1429: »algunos jovenes sonant ab una xabeba e cantan por la vila segons jovent acostuma«."* Daneben wird unser gudalo als weihnachtliches Brauchtumsrequisit des Namens »zimbomba« auch für das südwestspanische Estremadura^^ und als (nicht mit einer Schweinsblase, sondern mit einem Fell überzogenes Instrument) »eltzabor« und »eltzagor« für das nordwestspanische Land der Basken bezeugt."" "1 P. Collaer, 189. R. Violant y Simorra, Instrumentos müsicos de construcción infantil y pastorill en Catalufla (Revista de dialectologia y tradiciones populäres, Band X, Madrid 1954, 531 ff., 548 ff., besonders 555 ff.). Auf diese für die Musik-Volks- kunde wichtige Studie machte mich Herr Univ. Prof. L. Schmidt, Wien, freund- lich aufmerksam. "' R. Violant y Smiorra, 557 f. "Vgl. R.P.Donostia (Annuario musical, Band II, 1947, 124). (Nach P. Collaer, 190.) "' P. Collaer, 191. R.P. Donostia (Annuario musical. Band VII, 1952, 39). 148 Gudalo-dudalo, vugaš, Büllhäfen und Verwandtes VII Noch einer anscheinend heute für sich bestehenden Landschaft lebendigen Gebrauches unseres Lärmtopfes in Europa soll bei unserem Überblick gedacht werden. In gleicher oder sehr ähnlicher Weise und vor allem in derselben Funktion wie im slowenischen Prekmurje und dem ungarischen Räume oder wie an der Nord- und Ostsee bei Deutschen, Holländern und Bretonen begegnet uns das gudalo-Instru- ment im südlichen Italien. ¦ Das wurde in letzter Zeit durch den psychologischen wie volks- kundUch gleich hervorragenden Roman \-on Carlo Levi, »Cristo si e fermato a Eboli« (Turin 1946) einem internationalen Lesepublikum bekannt. Levi, der als politisch Konfiniertex in Lukanien leben mußte, hörte um 1935 die Kinder in den zwei Wochen vor Weihnachten sin- gend und Gaben heischend mit unserem »cupo-cupo« genannten Gerät von Haus zu Haus ziehen. Sie verfertigten sich das Instrument selber auf diese Weise: »II cupo-cupo e uno strumento rudimentale, fatto di una pentola e di una scatola di latta, con l'apertura superiore chiusa da una pelle tesa come un tamburo. In mezzo alla pelle e infisso un bastoncello di legno. Soffregando con la mano destra, in su e in giu, il bastone, si ottiene un suono basso, tremolante, oscuro, come un mo- notono brontolio. Tutti i ragazzi, nella quindicina che precede il Na- tale, si costruivano un cupo-cupo, e andavano, in gruppi, cantando su queir unica nota di accompagnamento, delle specie di nenie, su un solo motivo. Cantavano delle lunghe filastrocche senza senso, non prive di una certa grazia; ma sopratutto portavano, davanti alle porte delle case dei Signori serenate e complimenti improvvisati. In com- penso, le persone lodate nel canto devono regalare una strenna, ded ficchi secchi, delle uova, delle focacce, o qualche moneta. Appena scendevano le ombre, cominciavano i ritornelli, sempre uguali. L'aria era piena di quei suoni lamentosi e strascicati, di quelle voci infantili, sull'accento ritmico e grottesco dei cupi-cupi...« Nach Carlo Levi hat der feinsinnige Erforscher des Volkslebens in jenem rätselhaften Lande Lukanien, Giovanni Bronzini 1955 von der wissenschaftlichen Seite her das Instrument der vorweihnacht- lichen Heischegänger beschrieben."' Ein Metallgefäß ist es zumeist, das da mit einer Membrane überspannt wird. Gelegentlich auch ein Tongefäß, das dann bis zur Hälfte mit Wasser gefüllt wird. Durch die Verspannung ist ein Stiel vom Sumpfrohr (Schilf) gesteckt, den man leicht mit der nassen Hand streicht, um jenen eigenartigen Ton her- vorzubringen, zu dem in seltsamem Stimmkontrast die Liebeslieder und Ritornelle der Heischegänger vor Weihnachten (matinale) um das Fest des hl. Antonius des Eremiten (17.1.) und zur Fasnacht erklingen. G. B. Bronzini, Tradizioni popolari in Lucania. Matera 1953, 85, 88 f. 149 Leopold Kretzenbacher Wir müssen es uns versagen, dem gudalo-BüUhäfen-Rummelpott- cupo-cupo auch noch in weiteren Landschaften Europas nachzugehen. Dennoch aber wollen wir abschließlich einen Blick in die Bereiche der Völkerkunde tun, da das Gerät offenkundig über die ganze Erde verbreitet w^ar. VIII Soviel ist sicher: wer einmal den eigenartig dumpfen, fast schau- rigen Klang eines südostalpinen »Büllhäfens« wennmöglich zur Nacht- zeit gehört hat oder Ohrenzeuge war, wie man den norddeutschen »Rummelpott« antreibt, der wird sich des Eindruckes nicht erwehren können, daß in diesen Tönen mehr mitschwingt als bloß die Empfin- •dung eines irgendwie zufällig erzeugten Lärmgeräusches. Die Wirkung auf den unvorbereiteten Hörer mag sich emotionell noch verstärkt dann einfinden, wenn dieses Gerät zur Nachtzeit ertönt und noch weiter, wenn es in den an sich schon geheimnisumwitterten Nächten um die Jahreswende, im Mittwinter oder zur Fasnacht durch die Dorf- gassen und vor den Gehöften dröhnt. Zudem gibt es in Europa Brauch- tumslandschaften, wo die Träger des Lärmtopfes maskiert, zumindest mit geschwärzten Gesichtern umgehen wie die »Voyjäger« am deut- schen Niederrhein der die Rummelpottsänger in den niederdeutschen Elbmarschen. Sie geben sich bewußt als Gestalten aus einer anderen Welt. Sie erbetteln die Gaben nicht für sich, sondern »für den Rum- melpott« als die Personifikation des Unheimlichen, Geisterhaften. Gerade hierin dürfte aber auch der ferne, zwar nicht ethnisch einer bestimmten Menschheitsgruppe zuweisbare, wohl aber psycho- logisch und kulturhistorisch faßbare Urgrund für die Verwendung dieses gudalo liegen, dessen europäische Restlandschaften wir in un- serer Studie von Slowenien ausgehend durchwandert haben. Es ist »Musik der andern Welt«^^, die mit unserem Primitivgerät hier in Europa und bei mancherlei Völkern in Ubersee erzeugt vvird. Es sind »Geisterstimmen«'^^, die durch den Mund des Lärmtopfes ge^ heimnisvoU sprechen. Es scheint also berechtigt, wenn wir unser Rummelpott-gudalo kulturgeschichtlich ungefähr auf die gleiche Stufe stellen wie ein in der völkerkundlichen Literatur viel bekanntes Lärmgerät kultischer Verwendung, nämlich das Schrvirrholz. Es dient ja vor allem zum Ertönenlassen einer »Geisterstimme«, einer »Sprache aus der anderen Welt«. Zum Begriff dieser »Musik der andern Welt« vgl. (wenn auch in an- derem Zusammenhange) L. Schmidt, Gestaltheiligkeit im bäuerlichen Arbeits- mythos. Studien zu den Emteschnittgeräten und ihrer Stellung im europä- ischen Volksglauben und Volksbrauch. (Veröffentlichlungen des österreichi- schen Museums für Volkskunde I.) Wien 1952, 51 f. <"> P. Sartori, Geisterstimmen. (Hessische Blätter für Volkskunde XXXIV, 1955, Glessen 1936, 67 ff.) 150 Gudalo-dudalo, vugaš, Büllhäfen und Verwandtes Gerade dieses Schwirrholz, das geschwungen in lebhafte Drehung gerät und bei geschickter Handhabung einen donnerähnlichen Laut von sich gibt, der mitunter auch dem Brüllen eines Stieres gleichen kann — (daher ja auch der englische Name »buUroarer« — »Stier- brüller«) — gehört zu jenen einfachen Musikinstrumenten, die bei manchen primitiven Völkern eine wesentliche Rolle in der brauch- tümlichen Initiation spielen. Die australische »tschurunga«, der »Stier- brüller« als Kultbrummer dürfte das bekannteste Beispiel hiefür sein.'" Im eurasischen Räume hingegen scheint mehr die Trommel jenes Gerät zu sein, das als »Stimme der anderen Welt« ertönt. In seiner Handtrommel hält ja zum Beispiel der Schamane die von ihm be- zwungenen Geister gefangen. Dann wieder versetzt die Trommel den von ihrem Klang Berauschten in einen ekstatischen Taumel, der ihn befähigt, selber zu den Geistern, zur Gottheit vorzudringen.''^ Von Karoly Viski stammt der Gedanke, daß auch das »Stier«-Gerät der ungarischen regöles nichts anderes sei als ein Nachfahre jener Scha- manentrommeP^, deren Ursprung als primitives Musikinstrument die Wissenschaft heute den Eurasien durchziehenden Nomaden zuweist. Der Gedanke hat viel für sich: primär ist die Trommel die »Stimme der Geister« und sekundär erst wird sie durch ihre zur Ekstase rei- zende Wirkung zur Kriegstrommel. Andererseits wissen wir aus afri- kanischen Bereichen, daß nach angsterfülltem Glauben menschen- fressende Hexen, die Subaga, eine besondere Trommel verwenden: einen Menschenschädel, über den Menschenhaut gespannt ist. Mit einer verdorrten Menschenhand wird dieses schaurige gudalo, wenn wir diesen Vergleich wagen dürfen, angetrieben.'' Von hier ist morphologisch wie psychologisch der Weg zur Uber- lieferungswelt um das Schamanengerät des »Lärmtopfes« oder der »Zaubertrommel« nicht mehr weit. Zu jenem primitiven Musikinstru- mente also, in dem sich so viele Überlieferungen verschiedenster Herkunft kreuzen und das seinen festen Platz in Glaube und Ritus bis in die jüngste Vergangenheit etwa der skandinavischen Lapi)en bewahrt hat.'* '" Vgl. W. Liungman, Traditionswanderungen Euphrat—Rhein II, 46, 48, 51. M. Eliade, Die Religionen und das Heilige. Elemente der Rehgionsge- scliichte. Deutsche Ausgabe, Salzburg 1954, 65 f. Vgl. auch die Abbildung typenähnlicher, allerdings der darbuk-Form zugehöriger Rhythmusinstriunente zum kultischen Tanz in Belgisch-Kongo bei: J. N. Maquet, La musique chez les Pende et les Tshokwe. (Les Colloques de Wegimont, I, Brüssel 1956, 169 ff., besonders fig., 5.) '* Vgl. F. Altheiju. Gesicht von Abend und Morgen. Von der Antike zum Spätmittelalter. Frankfurt/M.-Hamburg 1955, 54. '^ K. Viski, Volksbrauch der Ungarn, 19 f. '^ W. E. Peuckert, Geheim-Kuilte. Heidelberg 1951, 261; nach L. Frobenius, Atlantis VII, 27. '* Vgl. P. Ravila, Reste lappischen Volksglaubens (Mémoires de la Societé Finno-Ougrienne LXVIII, Helsinki 1934, 118 ff.) und E. Manker, Die lappische Zaubertrommel. I. Teil, Die Trommel als Denk- mal materieller Kultur. Stockholm 1938. 151 Leopold Kretzenbacher Wir wissen heute noch nicht, in welchem genaueren kulturhisto- rischen Verhältnis Trommel und Rummelpott als primitive Musik- instrumente' sicherlich uralter Geltung zueinander stehen. Es ist letzt- lich auch nur eine Vermutung, wenn der Holländer B. J. van der Z u y 1 e n'' sich berechtigt glaubt, annehmen zu können, daß unser Rummelpott auch schon den altgermanischen Initiationsriten Skandi- naviens zugehört habe. Das läßt sich nicht beweisen. Die Bildzeug- nisse für unser gudalo-Rummelpott-GGerät begegnen m. W. nicht vor dem Spätmittelalter (Spanien und P. Bruegel). Wohl aber scheint es auch noch aus der gegenwärtigen Verwendung bei den mittwinter- lich umziehenden Heischgängern Pannoniens wie des niederdeutsch- niederländischen und des süditalienischen Raumes sicher, daß dem Gerät seine wohl ursprünglichste Funktion geblieben ist, »Stimme der anderen We^t«, »Geisterstimme« zu sein. Also jene Funktion als »aku- stische Maske«, wie sie erst jüngst der Schweizer Theaterwissenschaf- ter Oskar E b e r 1 e aus völkerkundlichen Quellen überzeugend als Vorgängerin der optischen Maske herausgearbeitet hat. Aus dieser Erkenntnis dürfen wir ungescheut auch unser so unscheinbares slo- wenisch-deutsches gudalo-Büllhäfen-Gerät mit seinen vielen euro- päischen Verwandten in diese Gruppe der primitiven Musikinstru- mente mit Maskenfunktion einreigen: »Von der akustischen Darstel- lung der Stimme Gottes im Donner oder der Stimmen der Stammeltern oder des Stammvaters durch Schwirrhölzer geht eine unendliche Reihe von ,Iürminstrumenten' aus, die in allen nachfolgenden Kul- turen bis in die Gegenwart eine geheimnisvolle und stets eindrück- liche Bedeutung haben: die Pfeifen, Hörner, Peitschen, Glocken, Euren, Ratschen und verstellten Stimmen sind stets Götter-, Stamm- eltern-, Geister- oder Totenstimmen, mögen ihre Träger dabei sichtbar werden oder nicht. Sie sind akustische Masken und ebenso bedeutende Urkräfte der mimischen Darstellung wie die Körperverhüllungen. Einmal wird der Körper, ein anderes Mal die Stimme und oft beides zugleich ,maskiert'. Von hier aus ist also die Frage berechtigt, ob zu gewissen Lärmbräuchen überhaupt Verhüllungen gehören oder ob nicht lediglich die Maskenstimmen aus dem Dunkel und dem Schutze der Nacht tönen.«'" '" ß. J. van der Zuylen, Noord-europese mijsterien en inwijdingen in de oudliid. Hilversum 1953 (Maschinsclirift). (Zitat nacii R. Wildliaber, Rezension im Scliweizerischen Archiv für Volkskunde 49, Basel 1953, 64 f.) Die Meinung, daß es sich bei den flandrisch-hollländisclien Formen im Nordwesten Europas (Kultgerät bei mittwinterlichen Umzügen vorchristlicher Kontinuität; Maskierungszwang usw.) um Reste germanischer Kultformen (Wiederkehr der Götter zur Erde) handelt, vertrat schon A. de Cock, Viaanderen door de eeuwen het-n. 11. Band, Amsterdam 1912, 229 f., 235. Auszüge bei P. Collaer. 190. Das Problem läßt sich aber wie schon gesagt nicht von der schmalen Basis einer einzigen Überlieferungslandschaft her lösen. ™ O. Eberle, Cenalora. I^ben, Glaube, Tanz und Theater der Urvölker. Olten-Freiburg i. B. 1955, 352. 152 Gudalo-dudalo, vugaš, Büllhäfen und Verwandtes Korrektur-Zusatz Die vorliegende Studie ist als Einzelkapitel zu einem Forschungs- plan über alpin-balkanische Kulturbeziehungen auf den verschie- densten Gebieten der geistigen wie der materiellen Volkskultur ent- standen. Das Erbe an Volksmusik und ihren Instrumenten zeigt solche Gemeinsamkeiten und Beziehungen besonders deutlich. Das sollte zu- nächst für ein Primitiv-Instrument, eben für unser gudalo-dudalo- Büllhäfen gesondert herausgestellt werden. Fürs erste geschah dies in einem Referat, das ich Anfang September 1956 in der Crna gora (Monte- negro) im Rahmen einer Wanderversammlung des Savez udruženja folklorista Jugoslavije (Verband der Folkloristen Jugoslawiens) auf Ivanova Korita unterm Lovčen halten konnte. Es ergab sich dabei von selbst, daß bereits in diesem Vortrag der Kernbereich des Interesses (Ostalpen-Nordwestbalkan) ausgeweitet werden mußte um die Nach- barschaftsräume (Pannonien, Böhmen, Mähren, Kroatien, Serbien usw.) bis an die Ost- und Nordsee und den Atlantik und an das Mittelmeer mit Italien und Spanien. Wie bei so vielen Volksmusikinstrumenten, von denen nicht we- nige zu fester Stellung innerhalb der modernen Klangkörper für klas- sische und neuere Musik aufgestiegen sind, bleibt die Frage der kul- turhistorischen Herkunft meistens offen. Man muß dies nur an der Instrumentenfülle einer einzigen Kulturlandschaft einmal überdenken. Für die Alpen hat erst jüngst der Wiener Volksmusikforscher Karl M. K 1 i e r in seinem sehr instruktiven und reich bebilderten Buche »Volkstümliche Musikinstrumenten in den Alpen« (Kassel und Basel 1956) einen guten Überblick gegeben. Freilich sind hier die Primitiv- instrumente weniger ausführlich berücksichtigt. Auch wird nur selten ein Herleitungsversuch unternommen. Doch der fällt auch — wie schon erwähnt — gerade für unser gudalo-dudalo-Büllhäfen-Gerät sehr schwer. Es ist und bleibt vorerst auch ein volkskundliches wie musikwissenschaftliches Problem, ob es sich bei den oben unter I bis III aufgezählten Brauchlandschaften des gudalo-Rummelpott-BuUhäfen um inselartig verbliebene Rückzugsgebiete der Erhaltung dieses Pri- mitivinstrumentes handelt; ob es also einst über ganz Europa ver- breitet war. Oder konte es sich als primitives Frixionsinstrument da und dort konvergent entwickeln und sind ihm seine heute erkenn- baren Brauchtumsfunktiouen hier und dort erst nach und nach in ver- schiedenen Gebieten ähnlich zugewachsen? Oder handelt es sich um ein Wandergut, etwa aus dem Oriente, das auf verschiedenen Wegen der Kulturvermittlung und zu verschiedenen Zeiten in die heutigen, doch relativ weit auseiuanderliegenden Überlieferungsinseln gelangte? Das muß vorerst noch künftigen Sonderuntersuchungen vorbehalten werden, die auf jeden Fall den Balkan als wesentliche Vermittlungs- brücke so mancher Musikinstrumente nach dem zentralen und west- lichen Europa besonders berücksichtigen w^erden müssen. 153 Leopold Kretzenbacher Zur Literatur vgl. noch: Zsigmond Kalles, Regösdalaink rejtelye. IV.: Gyulavég, Faluvég. (Das Rätsel der Regöslieder IV). Vasi Szemle 4 (1937), H. 1—3, 77—86, 145—160. (Mir nicht zugänglich.) Marius Schneider, Zambomba und Pandero. Ein Beitrag zu den spanischen Karnevalbräuchen. (Spanische Forschungen der Görres-Gesell- schaft, 1. Reihe, Band 9, Münster i. W. 1954.) Freundliche Mitteilung von Prof. J. H a n i k a , München. L. F. Ramon y Rivera, Folk dance in Venezuela. (The Folk Dancer, II. Nr. 6, Manchester 1956, S. 146.) Walter Starkie, Auf Zigeunerspuren. München 1957, S. 116. (Büll- häfen als altmadjarisches schamanistisches Gerät.) Povzetek GUDALO-DUDALO, VUGAŠ, BÜLLHÄFEN IN SORODNO Vzhodnoalpski hrupni inštrumenti v običajih in njihovo mesto med podobnimi evropskimi pripravami tipa »Rummelpott« Med rekvizite vzliodnoalpsko-panonsko-balkanskih običajev spada primi- tiven glasbeni inštrument, ki je v sorodnih oblikah še danes razširjen po ne- katerih krajih Evrope. V strokovni glasbeno folklorni literaturi doslej še ni bil pregledno obdelan. Gre za inštrument, ki je narejen največkrat iz glinastega, le priložnostno iz železnega lonca, čigar odprtina je prepeta s kožo (s svinjskim mehurjem, z usnjem, z obrito zajčjo kožo ipd.). V tako pripravljeno rezonančno telo vtak- nejo s smolo namazano vrvico ali kos trstike (ali koruznega stebla) in krepko tolčejo ali vlečejo gor in dol skozi tresočo se kožo. Tako daje ta torni inštru- ment od sebe zamolkel, včasih zelo glasen ton, ki v nekaterih pokrajinah Ev- rope določa takt pri plesu, drugod spremlja obredno petje obhodnikov-koled- nikov ali pa — v krajih na robu nemško govorečega ozemlja v Vzhodnih Alpah — straši ponoči dekleta po vaseli, skušajoč posnemati duhove. V posamezniii pokrajinah ima inštrument naslednja imena in funkcije v ljudskem življenju: , 7. Južnovzhodna Evropa: I.Slovenija. »Gudalo«, »dudalo« (Bela krajina. Dolenjsko, Dravsko polje) in »vugaš«, »vugač« (Prekmurje). Zdi se, da je inštrument, ki so ga po ugotovitvah F. Marolta rabili za dajanje takta pri plesu in priložnostno kot nadomestek za dude, v Sloveniji prišel iz rabe šele pred kratkim. V Prekmurju rabi kolednikom pri njihovili novoletnih obhodih. 2. Vzhodna Avstrija. Inštrument je še nekoliko živ v razmeroma ozkem obrobnem pasu Vzhodnih Alp v Avstriji, na vzhodnem, srednjem in za- hodnem, torej predalpskem Štajerskem in na jezikovno mešanih (slovenskih in nemških) južnokoroških tleh. Nasprotno pa ne poznajo inštrumenta (izjema so redko sejana pričevanja) skoraj nikjer v ostali Avstriji, predvsem ne na za- hodu. V obrobnih, proti Panoniji nagnjenih pokrajinah pa ima zelo pogosto ime »Büllhäfen«. Vendar so poleg tega v sedanji nemški Štajerski še druga imena: »Saukrug«, »Hornisskrug«, »Speiteufel«, »Kühbuden«, »Mooskuh«, »Gröhlhäfen« idr. Izrastki tega ozemlja z gostimi pričevanji segajo proti se- verovzhodu skozi srednje Gradiščansko in jugovzhodni del Dolnje Avstrije. Naš inštrument je bil znan tudi kot igrača dunajskih otrok. 154 Gudalo-dudalo, vugaš, Biillhafen und Verwandtes 3 Madžarsko. Ozemlje na desni strani Donave, deloma tudi pokrajina Szekler. Tu je inštrument, splošno imenovan »regos« (od 14. stoletja pomeni to navadno »godec«), v rabi med novoietnimi pevci (regôles), še leta 1970 v 120 madžarskih občinah desno od Donave. Po funkciji in zunanji podobi ustreza slovenskemu »vugašu« ali »vugaču« v Prekmurju. 4. R u m u n i i a. Predvsem v pokrajinah vzhodno od Bukarešte je naš in- štrument znan kot »bik« (»buhaiul« — torej kot na Madžarskem in Poljskem »Stierbriiller«!). Uporabljajo ga pri sredozimskih obhodih in hrupnih sprevo- dih novoletnih pevcev (colindatori) in oračev (ki vozijo za novo leto s sabo miniaturni plug »plugusoruU). 5. Srbija (Bačka, Banat, Vojvodina) pozna naš lonec skoraj le še po spominu iz časa pred približno 50 leti, in to kot hrupni inštrument n. pr. v roki rokodelskih pomočnikov (kalfe), ne da bi bile doslej bolje znane zveze z običaji (»lonac«, »ćup«; pri Madžarih panonske Srbije »kocsogbogo« : »ćup-bas«). Le kot prasorodno, ne pa našemu »gudalu« identično stransko obliko je treba omeniti za Srbijo (in za kraje osrednjega Balkana, kjer prebivajo musli- mani, n. pr. Kosovo) lončni inštrument »darbuk« ali »tarbuk«. To je glinast lonec brez dna, na vrhu prepet s kožo; po njem udarjajo s prsti (torej ne drgne- jo po njem s trstiko ali z vrvico). »Darbuk« je inštrument orientalsko turškega izvira, kot tak je znan v Bolgariji in Srbiji (Beograd). 6. Hrvaško. Tudi tu je inštrument že dolgo iz rabe. Le v panonskih krajih (Podravina) je ostal znan dlje časa kot »brunda« ali »bajs«. Z drugimi (neobjavljenimi) imeni pa je izpričan v krajih okoli Varaždina. 7. Češko. Zgodovinska pričevanja še iz srede 19. stoletja izpričujejo za božične, novoletne in svečniške pevce naš lonec kot »bukač«, »brumbal«, »bn- kal« v okolici Prage. S. Na Poljskem vlečejo s sabo hrupni lončni inštrument, posamič kot v Romuniji in na Madžarskem, vendar ne sredi zime, temveč pri pustnih ob- hodih kot »bika« (tur, torun, turon — okolica Jaroslama). JI. Severna in severovzhodna, Evropa (Nemčija, Holandska, Danska). Pod I 1—8 nekoliko obširno prikazanemu alpsko-panonsko-balkanskemu ozemlju z izročilom »zemljani lonac kao muzički instrument« ustreza po načinu priprave in funkciji običaja germansko ozemlje ob bregovih Vzhodnega in Severnega morja, ki stoji popolnoma zase in ga prav nobene določne kulturno- zgodovinske črte ne vežejo niti z I 2 (vzhodna Avstrija). Poizvedbe o razšir- jenosti našega inštrumenta so se začele leta 1930 za (nedokončani) »Atlas der deutschen Volkskunde«, do ponazoritev (vendar brez komentarja) pa je prišlo leta 1937 na štirih kartah, ločeno po izdelavi, imenih (22 nemških označbi), funkcij in času uporabe. Prevladuje ime »Rummelpott« ali (redkejše in tipolo- ško neznačilno) »Brummtopf« (»Waldteufel<). Obe imeni sta v mednarodni rabi za poimenovanje tipa. 1. (Nekdanja, do 1945 nemška) Vzhodna P r u s i j a , območje G dan- sk a, Vzhodno Pomorjansko. Čas; sredi zime med božičem in tremi kralji. Imena: »Brummtopf«, »Brummtopp«, »Brummachteh. 2. Severovzhodna Nemčija (Ostfriesland, Schlesmig-Hollstein). Izrastki globoko v Jutland (Dansko) in na Holandsko. Čas: sredi zime kot v II 1. Imena: »Rummelpott«, »Rumpelpott«, »Rommelsdoppe«, »Huckelpott«, »Huttefutte«, »Murrpott«, »Murkepott«. Na Holandskem naš inštrument — »de rommelpot« — še zmerom trdno živi kot rekvizit pri določenih običajih. Zelo zgodnje pričevanje v podobi dolgujemo Pietru Brueghelu starejšemu, ki je leta 1559 upodobil »Prepir pustne noči s postom«, zdaj v Umetnostno zgodovin- skem muzeju na Dunaju. 3. Zahodna Nemčija (ozemlje oh dolnjem Renu, Ruhr, nižina ob le- vem bregu Rena). V nasprotju z že omenjenimi nemškimi pokrajinami se naš lonec pojavlja tu skoraj izključno le o pustu kot »Fuckepott«, »Funkepott«, 155 Leopold Kretzenbacher »Knurrpott«, »Fubbelsdoppe«, »Rummelpott«. To velja tudi za ozemlje okoli Bentheima, Triera in Luxemburga. 4. Flamsko. V germanskiii krajih med vzhodno in zahodno Flandrija je bil inštrument — kot »rommelpot« ali »goebe« — v redni rabi do leta 1918, do danes pa je ostal v spominu koi rekvizit pevcev, ki hodijo okoli z zvezdo zbirat darove za božič, novo leto in tri kralje, maskirani in našminkani (ta, ki gode na Rommelpott, je namazan s krvjo). III. (Romanska) Zahodna in Južna Evropa (Francija, Španija, Italija) pozna naš inštrument v raztresenih otokih — o razširjenosti ni nobene pre- gledne študije — v Franciji (»chaudron sonore« na Bretonskem; »pignata«, »pignato« na Rivieri; »brau« v Provenci) in v Španiji (»zambomba«, na Katalonskem »sambomba«, »simbomba«; v 14. stoletju »xabeba«; pri Baskih »eltzabor«, »eltzagor«). V južni Italiji (Lukanija) je kot »cupo-cupo« po- glavitni rekvizit pri hrupnih kaledniških obhodih pevcev-dečkov (»cuba-cuba«) za božič, novo leto in na praznik sv. Antona (S. Antonio del porco, 17. L), se pravi na začetku karnevala. Vprašanje o nastanku in pomenu inštrumenta lonca Pred folkloristiko in glasbeno zgodovino stoji problem.: ali gre pri ozem- ljih, navedenih pod I—III, kjer je gudalo-Rummelpott-Billlhafen v rabi, samo za usedline tega primitivnega inštrumenta, danes ohranjenega v otokih brez medsebojne zveze, a nekoč razširjenega po vsej Evropi? Ali pa se je mogel kot primitiven torni inštrument razviti koncentrično tu in tam in je svoje današnje funkcije v običajih prevzel postopoma v različnih pokrajinah po podobnem procesu? Ali ne gre morda za prevzeto dobrino, ki je prišla z Vzhoda in se po različnih poteh kulturnega posredovanja usidrala v današnje, razmeroma daleč vsaksebi ležeče otoke tega izročila? To je treba prepustiti predvsem prihodnjim raziskavanjem, ki bodo morala v vsakem primeru upoštevati Balkan kot po- memben posredovalni most na poti v srednjo in zahodno Evropo tudi še za marsikateri glasbeni inštrument. Karkoli bodo ta raziskavanja pač dognala: inštrument lonec tipa gudalo- Rummelpott-Billlhafen je vsekakor znan in v rabi tudi pri primitivnih Ijud^ stvih tujih dežela. Po svoji funkciji je to neke vrste zastraševalni inštrument za ustvarjanje grozljivih, neprijetnih, skrivnostnih glasov, podobno kakor zna- ni obredni inštrument »Schmirrholz« (Kultbrummer, angl. bullroarer). Po pr- votnem pomenu in namenu spada (pač prav tako kakor šamanski boben in podobno) med »glasove z onega sveta«, »glasove duhov«, ki se z njimi preteče in strah zbujajoč oglašajo božanstva, n. pr. med obredi iniciacije. Potemtakem naše gudalo kot primitiven glasbeni inštrument po svoji rabi v ljudskem ve- rovanju in navadah končno ni nč drugega koi »zvočna maska«, ki je v neka- terih evropskih deželah, koder je razširjen, izgubil svojo prvotno veljavo »god- be z onega sveta«, »glasu duhov«, in bržkone sekundarno postal inštrument za dajanje takta pri plesu in za spremljavo pri petju obhodnikov. 156 GODCEVSKI IN PLESNI MOLIVI NA PANJSKIH KONČNICAH Zmaga Kumer »Ljudskoumetnostna galerija slik«, kakor je J. Wester' imenoval slovenski čebelnjak, bi ne bila popolna, če bi med številnimi žanr- skimi motivi zaman iskali godce in plesalce, brez katerih si ni mogoče misliti nobenega ljudskega praznika in zabave. Zares jih je v naj- večji, vse bistveno motivično gradivo obsegajoči zbirki končnic v Etnografskem muzeju v Ljubljani kar precej. Od skupnega števila končnic, ki so deloma last muzeja (označujem jih z EM) deloma Zveze čebelarskih zadrug (CZ), jih 46 prikazuje godcevsko in plesno mo- tiviko. V zasebnih zbirkah jih je bilo doslej najdenih še 15: Ivo Stopar v Ljubljani jih hrani 5 (St), Lojze Gostiša v Ljubljani 3 (G), Avgust Bukovec je opisal v svojem članku »Naše panjske končnice«^ 3 (B), v čebelnjaku Poldeta Ručigaja na Dobenem pri Mengšu sta 2 (R), v zbirki šolskega upravitelja Goloba v Mežici pa 1 (M). Vsega je zdaj v evidenci 61 končnic. Morda bi tu in tam našli še kakšno, vendar ne- mara ne bi odkrili kaj bistveno novega, ker je na omenjenih 61 konč- nicah naslikanih kar 27 različnih motivov z inačicami. Najstarejša končnica nosi letnico 1818 (G) in prikazuje »Ples ži- vali«. Na pozorišču sta zajec in lisica, ki plešeta polko, gode pa jima medved na bas. Motiv je moral biti zelo priljubljen, ker ga srečamo pogosto v raznih inačicah. Tako sta na končnici z letnico 1864 (EM 1013) naslikana dva plesna para: zajec in lisica, lisica in fant v navadni obleki. Prvi par se drži za iztegnjene sprednje tace, pri drugem pa drži plesalec lisico plesalko z desnico za njeno levico, vzdignjeno visoko v zrak. Iz položaja nog je kakor pri prejšnji sliki razvidno, da plešejo dvokoračno polko, lisica plesalka pa se medtem še vrti pod roko. Fant, ki pleše z lisico, je nemara godec basist, ker igra na bas medved, kla- rinetist pa je človek. Končnica iz leta 1865 (CZ 135) je spet malo dru- gačna. Na pozorišču sta zajec in lisica, ki plešeta dvokoračno polko v desno, v sredi pleše medved sam, ob strani pa tuli volk v rog in se tudi sam vrti. Gibi teles so slikani zelo izrazito.' Sliki na končnici iz ' V članku »Slovenske končnice in folklora«, Slovan 1905. = SČ = Slovenski Čebelar 1934, 1942, 1943. ¦' Glej si. 74 v SČ 1943, 23. * Glej si. 17 v SČ 1942, 69. 157 Zmaga Kumer leta 1867 (St) in 1868 (CZ 7) ustrezata oni iz leta 1818," končnica iz leta 1888 [ali 1898 (St.), zdaj last prof. dr. Wildhaberja v Baslu] pa kaže spet primer z dvema paroma: medved basist je slikan na levi, v sre- dini sta dva plesna para (zajec—^lisica), ki se držita za eno »roko«, v drugi pa imata liter oziroma kozarec. Brez letnice je naslednja inačica (St): Med drevjem plešejo: lisica z zajcem, teliček s košuto; prvi par se drži za iztegnjene sprednje tace, oba pa plešeta polko. Godeta jim človek goslač, oblečen v nekakšen frak in pokrit s čudno čopasto kapo in pes basist. Iz leta 1818 je tudi končnica z motivom »Kozar« (M). Naslikana je čreda koz med drevesi in pastir v navadni obleki, s torbo in coklami, ki piska na podolžno pascal. Preostali motivi so še: 3. Job na gnoju — EM 2300 (1822), EM 1021 (1859), CZ 114 (1865), EM 2468 (1866), St (1866), R (1867), CZ U (1880), CZ 33 (1884), CZ 347 (1889), CZ 353 (letnica nečitljiva), CZ 229 in EM 3202; 4. Plesalci in godci — EM 2371 (1832) ; 5. Zverina pakoipava lovca — CZ 30 (1835), EM 2384 (1867); 6. Kmečka svatba — St (1837), CZ 151 (1865), EM 2374, EM 3161 (1885 ?); 7. Maškare ~ EM 585 (1840), CZ 265 (1864), EM 2527 (1888); 8. Postiljon -- EM 2358 (1842) ; 9. Vojaška godba — CZ 154 (1860), CZ 250 (1874), EM 2841; 10. Lisica brije lovca — B (1861), EM 2353 (1880), CZ 206 (1889), CZ 207 (1889), CZ 252 (1897), CZ 324; 11. Čudni godci in plesalci — CZ 10 (1868); 12. Cirkus — G (1884); 13. Debeluhar in godec — CZ 183 (1885); 14. Godba gre — EM 964 (1895) ; ' ¦ 15. Dude — R (ok.l896); 16. Poroka z godci — EM 2462; 17. Trije godci ~ EM 2464; 18. Ples v krčmi — CZ 249; 19. Medvedar — EM 116, CZ 172; 20. Svatba stare babe z mladim fantom — B; 21. Luter in Katrioa — CZ 177, EM 2339, EM 7661; 22. Naborniki — EM 2372; 23. David s harfo — EM 2433; 24. Promenadni koncert — B; 25. Mesec maj — EM 3056 (1915) ; 26. Zamorci — G; 27. Ples Izraelcev okrog zlatega teleta (?) — EM 7288 (1888). Ker so slikarji posebno priljubljene snovi povzemali, so letnice nezanesljive. Morda je kak motiv na končnici s poznejšo letnico nastal znatno prej, le da ne poznamo starejšega primerka končnice. Morda bi smeli šteti med stare motive tudi katerega z nedatiranib končnic, 158 Godčevski in plesni motivi na panjskih končnicah Čeprav so bolje ohranjene kot bi pričakovali glede na starost. Vemo namreč, da so mlajše, po letu 1880 naislikane končnice zaradi slabih barv hitreje propadale.^ V splošnem so godčevske in plesne motive sli- kali v »klasični dobi« panjskih končnic, to je v času 1820 do 1880," in jih torej moremo uporabiti kot vir za ugotavljanje našega godčevstva v tej dobi. Glede na to, da so slovenski čebelarji dobivali končnice predvsem z Gorenjskega, smemo naslikano snov opredeliti za pretežno gorenjsko. Z Gorenjskega so romale končnice na Koroško in drugam, čeprav so jih vsaj na Koroškem menda tudi sami slikali.' Noša na slikah loka- lizacijo potrjuje. Že na eni najstarejših tovrstnih končnic, ki kaže »Joha na gnoju« (glej spredaj št. 3) sta ob Jobu, sedečem na kupu gnoja pri čebelnjaku, naslikana dva goslača v gorenjski noši. Na mlajših inačicah tega mo- tiva je ob Jobu nekajkrat naslikan samo en goslač** ali goslač in klari- netist," medtem ko je klarinetist sam izjema.'" Zanimivo je, da je goslač vselej v gorenjski noši z visokimi škornji, klarinetist pa le v čevljih in nogavicah ali v navadni obleki. Na končnici, kjer je on edini godec, nosi celo frak in smrtnici podobno kapo. Vsebina slik se naslanja na svetopisemsko zgodbo o Jobu, ki je nenadoma obubožan in bolan sedel na kxipu gnoja, žena se mu je rogala, trije prijatelji pa so ga tolažili (Job 2, 8. 9.11). Ker je JA zaščitnik čebelarjev," je praviloma naslikan ob čebelnjaku. Zgodbo je ob-likovala tudi narodna pesem. Eno inačico je objavil J. Glonar v »Starih žalostnih« (Ljubljana 1939,172 si.) in se glasi: Stari Job bdlan leži, bolan leži, godcev želi. Godci pa so dam pršli. Job je pa ležov na kup gnoja. Ko so mu zagodli, je dejal: »Kaj vam bom pa zdaj v gosli dav? To vam bom dav, kar sam imam!« Segu je v svojo desno stran, zagrabu eno pest belih črvov, pa jih je godcem v gosli zagnov. = Bukovec, SČ 1942, 90. « Bukovec, SČ 1942, 70. ' Bukovec, SČ 1942, 87si.; dr. Stanko Vurnik, Slovenske panjske konč- nice. Etnolog 1929, 166. » EM 1021, EM 2468, ČZ 114, ČZ 229, St; sli. primerka EM 1021 je objavljena v Zgodovini slovenskega slovstva. Ljubljana 1956, 63. " ČZ U, ČZ 33, ČZ 347, R. '» EM 2302. " SČ 1934, 174 si. 159 Zmaga Kumer Crvi so se spremenili v cekine. Ko je Jobova žena domov grede srečala godce s cekini in zvedela, da so jih dobili od Joba, se je raz- jezila: »Jest morem po svet kruha prosit, ti pa godcem zlate daješ!« Zdaj je Job tudi njej vrgel pest črvov, pa so se spremenili v ose ki so se j i zapodili v lase. — Kakor vidimo, se podoba na končnicah in narodna pesem prav lepo skladata, kar je znak, da je slikar delal bolj po narodni pesmi kakor po svetopisemski zgodbi. Medtem ko pomenita godca ua Jobovi končnici glasbo za tolažbo in kratek čas, so na naslednji panjski končnici naslikani godci v svoji običajni vlogi, kot izvajalci plesne glasbe. Na desni polovici te konč- nice »Plesalci in godci« (št. 4) stojita goslač in klarinetist in godeta plesnemu paru na levi polovici. Plesalka je v gorenjski noši z avbo. S plesalcem se držita samo za eno roko in je iz plesalkine drže in gibov nog mogoče prepoznati, da se vrti pod roko, kar Gorenjci radi vpletajo X valček in polko. Peti motiv je ponazoritev vsebine pesmi »Zverina pokopava lovcai: (prim. SNP1/970-71). Kakor v pesmi tako tudi tu eden od pogrebcev skrbi za žalno godbo. Praviloma je to volk, kakor poje pesem: Volk je narbolj tulil, ker je jagra narbolj ljubil.'^ Vloga godca je v tem primeru naravno pripadla volku, ker pravimo, da tuli, »tuliti« pa pomeni tudi »glasno jokati«. Na sliki volk tuli na rog. Šesti motiv »Kmečka svaiha« obsega tri inačice. Na prvi iz leta 1837 sta naslikana na levi strani za mizo dekle in fant, oblečena kakor Trnovčana na Goldensteinovem akvarelu iz Korytkove zbirke. V sredi pleše enako oblečen par. Plesalec drži plesalko z desnico za kazalec levice, ki jo je ona vzdignila do višine rame, da bi se mogla zavrteti pod roko. Na desni sedijo za mizo trije godci in igrajo na klarinet, rog in še neki pihalni instrument, ki pa ga ni mogoče razločiti, ker je na tistem mestu končnica odrgnjena. — Drugo inačico prikazujeta dve končnici (slika 1). Naslikani so štirje godci, ki sedijo za pogr- njeno mizo, na njej pa je hleb kruha in steklenica vina s kozarcem; godci igrajo na bas, gosli, rog in klarinet. Na desni od njih plešeta dva para v gorenjski noši (na primerku CZ je plesalec pokrit s smrtnico, na primerku EM s klobukom, dekleti sta razkriti). Plesalki se pravkar vrtita pod roko, kar je slikar posebno dobro upodobil na prvem paru. Na tretji inačici so naslikani samo trije godci: dva igrata na klarinet, eden na rog. Leyo od godcev je plesni par v gorenjski noši, plesalka ^- SNP 1/970. 160 IV Poslikane panjs'ke končnice iz zbirk Etnografskega muzeja v Ljubljani. Zgoraj: Kmečka svatba; 2. Lisica brije lovca. Spodaj: 3. Ples v krčmi; 4. Luter in Katrica. Godčevski in plesni motivi na panjskih končnicah Z avbo. Držita se samo za eno roko, slikana od spredaj. Plesa ni mo- goče natančneje določiti. Sedmi motiv, »Maškare« so na vseh treh primerkih tako enake, da lahko sklepamo na istega slikarja ali vsaj delavnico. Vzbuja se celo misel na šablone s prebodenimi obrisi figur, kakor jih je imela Marija Pavlic p. d. Podnartovčeva Micka iz Selc (1821—1891)." Na primerku z letnico 1840 je na desni strani naslikan goslač, na levi pa mož z je- dačo in pijačo. Oba sta oblečena v živobarvne obleke s širokim, okrog- lim in zobčasto narezljanim ovratnikom. Pokrita sta z visokima, pri- siljenima kapama s šopi perja ob strani. Primerek z letnico 1864 je opisanemu popolnoma enak, primerek iz leta 1888 pa kaže narobe obrnjeno sliko, kakor bi bil slikar obrnil šablono. Osmi, »Postiljon« je zabavljica na počasnost vozne pošte. Naslikan je postiljon, ki sedi na hišici vpreženega polža in trobi v poštni rog. Deveti motiv »Vojaška godba« obsega dve inačici. Na končnici iz leta 1860 so naslikani štirje godbeniki, ki gredo drug za drugim in igrajo na boben, fagot, rog in trobento. Instrumenti so risani dokaj natančno, tretji godbenik je celo vtaknil pest v odprtino roga. Drugo inačico prikazujeta končnica iz leta 1874 in ena nedatirana. Naslikanih je šest vojakov, ki igrajo na boben, činele, rog, trobento, klarinet in flavto. Tudi tu so instrumenti dobro risani; uniforme so enkrat modre, na obeh datiranih končnicah pa bele (pehota? prim. glede »suknje bele« G.Cremošnik, »Naša vojaška narodna pesem« GMDS 1939,354). Motiv »Lisica brije lovca« (št. 10) je ponazoritev rečenice »briti norca iz koga«. V našem primeru prevejana lisica zastopa gozdne živali, ki se norčujejo iz lovca, in strokovnjaško brije nesrečneža, sedečega pod drevesom sredi gozda. Ob strani stojita medved z basom in zajec z goslimi, kakor bi hotel slikar reči, da so jo zverine lovcu »pošteno zagodle« (si. 2). Na enem primerku so se živali polastile lovčeve opreme.^* S »Čudnimi godci in pfesafci«,kakor imenuje motiv št. U Bukovec,''* je slikar morda zafrkljivo meril na pogostno golšavost na Koroškem, četudi bi po noši lahko sklepali tudi na Gorenjce (en godec je pokrit samo s smrtnico). Oba godca, tisti s klarinetom in oni z rogom ter plesni par imajo velike golše. Plesalca se držita z eno roko okrog pasu, z drugo pa sklenjeno v isti višini. Po položaju nog se da sklepati na valček ali polko. Na končnici »Cirkus« (št. 12) so prikazani artisti, ki izvajajo umet- nije na vrvi, občinstvo za ograjo pa jih pozorno opazuje. Eden od artistov tolče na bobenček. " Bukovec, SČ 1942, 99. » ČZ 206; slika primerka B (1861) objavljena v SČ 1954, 77, si. 5. Glej si. 62 v SČ 1943, 7. 11 Slovenski etnograf Zmaga Kumer Slika »Debeluhar in godec< (št. 13) bi mogla biti ilustracija h god- čevski pesmi (SNP IV/7341) : Še godec nobeden zbogatil se ne, naj nosi trompeto ali boben kre se. Godec z goslimi je namreč naslikan koi zelo droban možiček. Morda pa ima slika povsem določeno, naročniku končnice dobro znano ozadje. »Godba gre« bi nemara lahko imenovali motiv št. 14. Naslikanih je pet godcev, ki igrajo na bombardon, klarinet, flavto in trobento; klarinetista sta dva. Oblečeni so v navadne obleke, v skladu z modo v času nastanka končnice (1895). Ob strani stojita dva moža in žena z otrokom, ki opazujejo mimo idočo godbo. Povsem izjemen je primer št. 15 »Dude«, ki prikazuje dva moža. Desni je oblečen v širok plašč, nekakšen havelok, in je jiokrit s široko- krajnim klobukom. Pred seboj drži dude s tremi piščalmi in očividno igra kaj poskočnega. Drugi mož je namreč naslikan tako, kot bi plesal: eno nogo drži v zraku in maha z rokami. Lastnik končnice je povedal, da jo je podedoval od očeta, ki jo je pripeljal obenem s panjem s Šta- jerskega. Ali je končnica nastala res na Štajerskem? Ah je bil slikar domačin in upodobil nekaj domačega? Ali je slika nastala po tuji predlogi? Zal teh vprašanj za zdaj še ni mogoče razjasniti. Zanimiv je tudi motiv št. 16 »Poroka z godci«}^ Skoda, da je konč- nica brez letnice in precej oguljena. Na sredi je videti ženina in nevesto v gorenjski narodni noši in duhovnika, ki ju poroča. Na levi in desni stojita po dva godca, tudi v noši, z nizkimi čevlji in nogavicami svetle barve. Godca na nevestini strani igrata na bas in gosli, ob ženinovi pa na oprekelj in gosli. Končnica z motivom »Trije godci« (št. 17) je prav tako zelo obrab- ljena, vendar se dobro razloči, da je bil slikar vešč svojemu poslu. Godce je posadil v krog in jim dal v roke bas, klarinet in rog. Motiv št. 18 imenujem »Ples v krčmi« (si. 3), ker je na levi naslikan sod, na desni pa miza s kozarci. V sredi so štirje plesni pari v gorenjski noši, -po dva in dva sta enaka, dekleta brez pokrivala. Končnica je dobro ohranjena in zelo spretno slikana, kakor dokazuje telesna drža, ki je pri vsakem paru drugačna. Prvi par na levi se drži z eno roko okrog pasu, druga ni vidna; on stoji z desno nogo naprej in se s prsti leve dotika tal, ona stoji z obema na prstih. Plesalec je obrnjen na pol s hrbtom proti gledalcu. Drugi par se drži enako kakor prvi, položaj nog je premalo viden, proti gledalcu je s hrbtom obrnjena plesalka. Tretji par je slikan popolnoma od strani, drža in položaj nog sta enaka kakor pri prvem paru. Četrti par je obrnjen docela proti gle- dalcu, fantova desnica in dekletova levica sta sklenjeni v višini pasu, " Glej si. 3, Slov. narodosilov. študije IV. Ljubljana 1954. 162 Godčevski in plesni molivi na panjskih končnicah druge roke ni videti. Verjetno se držita okrog pasu. Položaj nog je isti kot pri prvem paru. Opaziti je, da drži fant dekle enkrat z levico okrog pasu, drugič z desnico. Zdi se, da plešejo polko ali valček. Obrate je skušal slikar nakazati s tem, da je pare naslikal od različnih strani. Motiv »Medvedar« (št. 19) zastopata dve inačici. Na prvi je naslikan možakar z medvedom, ki mu igra goslač. Oba sta oblečena v čudno tujo nošo. Na njuni levi je naslikana enonadstropna hiša, kjer sta najbrž pobirala darove. Na drugi končnici pa je medvedar član komo- di jantske skupine, ki je priredila na vasi predstavo, kakor sodimo po skupini radovednih gledalcev za plotom v ozadju slike. Tokrat spremlja medvedarja bobnar. »Svatba stare babe z mladim fantom« (št. 20)'' je nekakšna likovna vzporednica šaljive štajerske pesmi »99-letna jemlje 19-letnega«, ki jo je Štrekelj uvrstil med nenarodne (SNP IV, dodatek šaljivih št. 58). V ozadju so naslikani številni svatje pri pojedini za dolgo mizo, v ospredju pa plešeta ženin in nevesta. Starka se lahkotno vrti, ker ji noge privzdiguje vrag, ki leži na tleh in se zlobno reži. Tako smeši slika ne samo staro nevesto, ampak tudi staro plesalko, ker se po ljudskem mnenju, ki ga razodevajo narodne pesmi, ples soodobi samo mladim. Prim. SNP IV/7769: Rada bi bla tancala. So rekli, da sem stara... »Luter in Katrica« (št. 21) sta upodobljena dvakrat: v kočiji in za obloženo mizo (si. 4). Med vožnjo v pekel jima vrag voznik trobi na rog, iz katerega šviga plamen. Tačas, ko se gostita, pa jima godeta dva vraga, eden na gosli, drugi na oprekelj. Motiv »Naborniki« (št. 22) je doslej edini primer, da je na panjski končnici naslikana harmonika. Slika prikazuje skupino fantov v na- vadnih oblekah, samo eden je v gorenjski noši. Po dva in trije ali posamez gredo za harmonikarjem in po držah sodeč ga imajo že precej pod kapo. Končnica je brez letnice, po kroju oblek pa je mogoče skle- pati, da je nastala ob koncu 19. stoletja, torej takrat, ko se je pri nas začela uveljavljati harmonika. Slika je dobro, ohranjena in spretno izdelana. »David s harfo« (št. 23) je najbrž risan po predlogi. Na to kaže arhitektonsko ozadje, ki ga je slikarica, neka Tolminka, skušala upo- dobiti v perspektivi. Tudi strune na harfi so napete počez, ne tako kot običajno. Končnica, ki prikazuje »Promenadni koncert« (št. 24),'** je morda spominska slika za čitalniško ali meščansko godbo v Kranju. V ozadju " Opis slike gl. Bukovec, SC 1943, 7. " Fotografijo gl. Bukovec, SC 1942, 103, si. 53. 11* 163 Zmaga Kumer je Glavni trg s Šmarjetno goro, ob straneh meščani poslušalci, spredaj pa je v vsej imenitnosti 12 godcev krajevne godbe na pihala. Vsebina in izdelava kažeta, da je morala biti posebej naročena; med navadne končnice na kmečkih čebelnjakih kar ne spada. Naravnost neprijetno pa učinkuje motiv št. 25 »Mesec maj«, ki je peta slika iz ciklusa Meseci. Avtor je Franc Zabavnik iz Šmarce pri Kamniku, zadnji slikar panjskih končnic, ki je bil sicer na dobrem glasu zaradi tehnične spretnosti, vsebinsko pa neizviren.^^ To doka- zujejo tudi njegovi Meseci iz leta 1915. »Maj« — dekle s cvetjem v spremstvu Amorja z liro — je najzgovornejši dokaz za propad naših panjskih končnic v 20. stoletju. Pod vplivom raznih zgodb je morda nastala končnica »Zamorca« (št. 26). Prikazana je pokrajina s palmami, pod katerimi sta dva za- morca. Eden ima lok, drugi pa leže piska na nekakšno trobento. Vsebina zadnje slike (št. 27) je nekoliko negotova, ker je zelo ob- rabljena. Levo v ozadju je naslikan steber z neko stvarjo na vrhu. Okrog so ljudje, ki se držijo za roke v višini ramen, deloma tudi više, desno v ospredju stojita dva moža. Vsi so oblečeni v halje. Zdi se, kakor da prikazuje slika prizor iz zgodb sv. pisma stare zaveze, ples Izraelcev okrog zlatega teleta, moža pa sta morda Mojzes in Jozue (prim. 2 Moz, 32). Če ta razlaga drži, bi bila slika primer upodobitve skupinskega plesa. Iz gornjega opisa panjskih končnic moremo razbrati naslednja dejstva o stanju našega godčevstva v 19. stoletju in še kaj prej: Podobno kot je v narodni pesmi simbol za glasbilo struna,^" tako se zdi na panjskih končnicah goslač simbol za godca. Zato je naslikan največkrat sam, medtem ko je klarinetist kot solist izjema. Navadno se klarinet druži z goslimi, basom ali rogom v dno ali trio (klarinet- gosli, klarinet-bas, klarinet-rog, dva klarineta-rog, klarinet-rog-bas). Gosli spremlja bas, klarinet ali oprekelj. Godčevski kvartet sestavljajo gosli-klarinet-rog-bas ali dvoje gosli-oprekelj-bas. Oprekelj se je v 19. stoletju bržčas že izgubljal, saj nastopa razmeroma redko. Volk pogrebec (št. 5) in vrag voznik (št. 21) trobita na navaden živalski rog, sicer pa je rog naslikan bolj ali manj spretno kot kovinski instrument običajne zavite oblike. Dude so izjema, ki je spričo po- manjkljivih podatkov za zdaj še ni mogoče natančneje opredeliti. Tudi harmonika je naslikana samo enkrat, kar je znak, da si je ob koncu 19. stoletja komaj začela utirati pot na naše podeželje. Godba na pi- hala in trobila je bila takrat, kot se zdi, prav tako nekaj tujega. Po- znali so jo pač od vojakov ali pa iz mesta. " Bukovec, SC 1942, 100. Z. Kumer, Primitivna instrumentalna glasba in ples v slovenski narodni pesmi. Ljubljana 1955, rkp. str. 4. 164 Godčevski in plesni motivi na panjskih končnicah Glede zasedbe in števila instrumentov v kmečkih godbah je po podatkih s končnic težko reči kaj bolj določnega. S precejšnjo goto- vostjo pa lahko trdimo, da gosli in klarineta takrat kmečke godbe še niso mogle pogrešati. O primitivnih domačih zvočilih na končnicah ni sledu, kar seveda ne pomeni, da jih ni bilo, marveč da igranje nanje niso šteli za pravo godbo, tako, ki je imela nalogo skrbeti za plesno glasbo ob raznih priložnostih, zlasti na svatbah. O plesih se s končnic ne da razbrati nič takega, kar bi ne bilo veljavno še danes, bodisi da nas zanima telesna drža (za eno ali obe roki, oberoč okrog pasu ali običajni plesni sprijem) ali gibanje (sodeč po položaju nog in telesa). Kakor še dandanes, je bila tudi v 19. sto- letju dvokoračna polka eden poglavitnih kmečkih plesov. Ce so jo plesali samo kot samostojen ples ali tudi v zvezi s počasnejšim figu- riranim uvodom (prim. Šuštarska) pa seveda s panjskih končnic ni razvidno. Nasprotno se iz slik na končnicah vidi, da je bila vrtenica I>od roko,^^ ki se da po mili volji vpletati v valček ali polko, v 19, sto- letju zelo priljubljena. Čeprav nam torej pregled panjskih končnic ni prinesel nič bi- stveno novega za rešitev problema našega godčevstva, so pa dobljeni izsledki važni zaradi tega, ker so neposredno, iz ljudstva samega iz- virajoče potrdilo dosedanjih ugotovitev o slovenski glasbi in plesni folklori. S tega vidika nam morejo biti tudi panjske končnice dobro- došel in upoštevanja vreden vir. Zusammenfassung MUSIKANTEN- UND TANZMOTIVE AUF BIENEN STOCKBRETT C HEN DER SLOWENEN Ohne Musikanten und ohne Tanz kann man sich kein richtiges Volksfest denken und so ist es mehr als natürlich, wenn man diese Gefühlsäußerungen der Volksseele auch in der eigenartigen Bildergalerie des slowenischen Bienen- häuschens oftmals veranschaulicht findet. In den Sammlungen von Bienen- stockbrettchen des Ethnographischen Museums (Sgn. EM) und des Verbandes der Bienenzüchter-Genossenschaften (CZ) in Ljubljana, sowie in einigen pri- vaten Sammlungen befinden sich 61 Exemplare, die 27 solche Motive darstellen. Die meisten entstanden ungefähr in der Zeit von 1820 bis 1888, also in der sogenannten »klassischen Epoche« der slowenischen Bienenstockbrettchenma- lerei. Hire Heimat sind grösstenteils die Gegenden in Gorenjsko (Oberkrain), was auch aus der Tracht der abgebildeten Personen hervorgeht. Nach der Zahl der Varianten zu beurteilen maren einige Motive besonders beliebt. So z.B. »Tanz der Tiere« (Nr. 1), dessen älteste Variante aus d.J.1818 und die jüngste aus 1888 stammt. Als Patron der Bienenzüchter ist mehrmals auch »Hiob auf dem Misthaufen« (Nr.3) mit einem oder zwei Musikanten abgebildet. Von den übrigen Motiven mögen besonders folgende hervorgehoben »Vrtenica« je obrat celega telesa za 360". 165 Zmaga Kumer merden: »Bauernhochzeit« (Nr. 6), »Militärmusik« (Nr. 9), »Fuchs als Barbier des Jägers« (Nr. 10), »Dudelsack« (Nr. 15), »Musikanten bei der Trauung« (Nr. 16), »Drei Musikanten« (Nr. 17), »Tanz im Wirtshaus« (Nr. 18) und »Altes Weib heiratet einen jungen Burschen« (Nr. 20). Von edlen Musikanten ist auf den Bienenstockbrettchen am häufigsten der Geiger vertreten. Er ist sozusagen das Symbol des Musikanten und tritt deshalb oft auch einzeln auf. Zumeilen gesellt sich dem Geiger, Bassgeiger oder Hor- nisten der Klarinetist hinzu und bildet mit ihnen ein Duo oder Trio. Das Quartet setzt sich entmeder aus Geige-Klarinette-Horn-Bass oder aus zmei Geigen-Hackbrett-Bass zusammen. Dudelsack und Harmonika findet man nur je einmal vor; mahrscheinlich murden diese beiden Instrumente im 19. Jh. seltener gespielt. Von den Blechblasinstrumenten murden, den Brettchen zu- folge, nur Horn und Trompete vermendet, mährend die übrigen nur von der Militärmusik her bekannt maren. Über die Art der Volkstänze kann man aus den Bienenstockbrettchen bloss spärliche Angaben entnehmen. Die Position der Füsse und des Körpers der Tanzenden lässt Poilka oder Walzer vermuten. Oftmals ist eine Tänzerin auch in der Dreherstellung dargestellt. Obmohl die vorgefundenen Einzelstücke nichts wesentlich Neues auf- weisen, sind die Bienenstockbrettchen als Nachweisquelle doch nicht wertlos, weil man sie als unmittelbare, vom Volke selbst ausgehende Bestätigung der bisherigen Resultate der Volksmusik- und Volkstanzforschung betrachten kann. POMEN RITMIČNIH KVANTITET V SLOVENSKIH LJUDSKIH NAPEVIH Radoslav Hrovatin Vzroki za uravnavanje razmerja med raznimi vrstami ritmičnih kvantitet ali drugače rečeno med daljšimi in krajšimi trajnostmi ali ritmičnimi vrednotami so različni. Težnjo po ureditvi teh razmerij zasledimo že v razviti ritmiki antične Grčije. Ce pa ohravnavamo rit- miko z vidika sodobnega stila, se zdi, da so ritmične trajnosti, t. j. kvantitete, uravnane v splošnem tk» metričnih poudarkih, to je po ritmičnih kvalitetah. Tako hi mogli reči, da se v sodobnem ritmu traj- nosti podrejajo poudarkom, ki se zde osnova ritma. S tega vidika se kaže vodilna vloga kvantitet v ritmični osnovi melodij kot stvar davne preteklosti. V naslednjih vrsticah bo prikazano, da je v še dandanes živih slo- venskih ljudskih melodijah pogosto težišče na raznovrstnem obliko- vanju trajnosti in da se mesto ritmičnih poudarkov podreja razvrstitvi ritmičnih vrednot v svojevrstnih razmerjih. Seveda obstajajo poleg primerov, v katerih je ritem uravnan po trajnostih, tudi melodije, v katerih se ritem uravnava predvsem na osnovi poudarkov. Ti zadnji primeri pa seveda niso najbolj značilni za. slovensko folkloro, kolikor hkrati ne soglašajo morebiti z omenjenim »kvantitativnim« načelom. Poleg tega so tudi primeri, v katerih se uveljavlja deloma eno in de- loma drugo načelo. Zaradi jasnosti, kateri primeri napevov bodo obravnavani, pre- glejmo razne vrste načinov, po katerih se uravnavajo razmerja med ritmičnimi kvantitetami v slovenskih ljudskih napevih. Glede na do danes doseženo stopnjo raziskovanja ritma v naši folklori ne moremo pričakovati, da bi zajeli prav vse vrste primerov, pač pa sodobna opa- žanja že omogočajo vsaj splošen razgled. Največ primerov naših zapisanih napevov, zlasti še do nedavna, je bilo takih, v katerih je bil ritem uravnan po enakih taktih v posameznem nape vu (ali obsežnejšem delu nape va), tako kot so večinoma uravnani napevi tudi v zahodnoevrops'ki umetni glasbi. V večini takih primerov moremo ugotoviti, da se dolžina ritmičnih vrednot ravna po enako- merni razvrstitvi glavnih metričnih poudarkov. Torej je enakomerna razvrstitev poudarkov osnova vsej tej ritmični tvorbi. Le v redkih starejših zapisih, pogosteje pa v sodobnejših, najdemo primere, v katerih se izmenjavajo v istem napevu takti različne dol- 167 Radoslav Hrovatin Zine. To pomeni, da je razvrstitev poudarkov neenakomerna ali »nesi- metrična« (morebiti: asimetrična). Vprašanje je: ali velja v takih na- pevih kakšna zakonitost glede na nesimetrično razvrstitev poudarkov? Naslednja opažanja, ki bodo podana, naj pokažejo, da je odvisna omenjena nesimetrična razvrstitev ritmičnih poudarkov od določene razvrstitve trajnosti. Poleg pogostnejših primerov, v katerih vplivajo objektivni čini- telji na tvorbo ritmičnih dolžin ali kračin, imamo tudi ritmične tvorbe bolj subjektivnega značaja. To so primeri, ki bi jih mogli imenovati »melodične interjekcije«. Pri teh se pojavljajo dolžine ali kraoine na določenih nenavadnih mestih zaradi posebnih izraznih potreb. To se dogaja na začetku, v sredini ali ob koncu napeva (ali fraze) kot zapev, interpolacija ali pripev in je najpogosteje pravzaprav le krajši pa tudi daljši refren. Ti primeri ne bodo v naslednjem nadrobneje obdelani. Prav tako ne bodo nadrobneje obravnavane večinoma neznatnejše modifikacije ritmičnih kvantitet, ki jih lahko označimo kot »interpre- tacijsko ritmiko«, kar v umetni glasbi navadno uvrščamo v tako ime- novano agogiko. Pač pa je treba vendarle omeniti, da se večkrat pojavijo interpretacijske ritmične modifikacije, ki so prav znatne. S svojimi izrazitimi ritmičnimi spremembami preoblikujejo ritmično osnovo napevov in pripadajo prav tako kvantitativnim ritmičnim zna- čilnostim naših napevov. Vendar tudi te ne bodo nadrobneje obravna- vane v omejenem okviru tega prikaza. V naslednjih opazovanjih se bomo torej omejili na tiste primere, v katerih je tvorba ritma ustaljena v tipičnih »objektivnih« kvanti- tativnih razmerjih kot tradicionalna zakonitost in v katerih je raz- vrstitev poudarkov odvisna od oblikovanja trajnosti. Zato je mogoča tudi nesimetrična razvrstitev poudarkov, kar odseva v zapisanih na- pevih v mešanih taktih. Seveda je mogoča v takih primerih tako nesi- metrična kot simetrična razvrstitev poudarkov. V poslednjem primeru se pač skladata obe omenjeni zakonitosti tvorbe ritma. Zato torej ne smemo obravnavanih »kvantitativnih« značilnosti iskati samo v na- pevih, ki so stilizirani v mešanih taktih, čeprav nas predvsem le-ti opozarjajo na omenjeno zakonitost. Glede na to bodo tudi za naslednja opazovanja primerno izhodišče. Ritmične olblike, ki nastajajo na osnovi omenjene zakonitosti, moremo šteti med značilnosti slovenske folklore. Poznavanje nekaterih izmed teh ritmičnih posebnosti v slovenskih ljudskih napevih je že prodrlo v evropski znanstveni svet. Vendar so se znanstveniki na splošno omejili le na opazovanje napevov v »petero- dobnih taktih«.^ K temu so deloma pripomogle redke starejše publici- rane zbirke slovenskih ljudskih napevov, v katerih so se pojavljali le omenjeni napevi v večjem številu. Tako sem mogel pri obravnavanju ^ W. Danckert, Das europaische Vollkslied, Berlin 1939; T. Georgiades, Der griechische Rhythmus, Hamlaurg 1949; F. Hoerburger, Die Zwiefachen, Ber- lin 1956 itd. 168 Pomen ritmičnih kvantitet v slovenskih ljudskih napevih zbirke L. Kube'^ tudi sani navesti po več primerov le za peterodobno ritmično osnovo. Podobno velja tudi za eno izmed novejših zbirk. To je večkrat citirana zbirka A. Lajovca, v kateri so objavljene zborske priredbe »naših narodnih (pet-četrtinskih, sedem-četrtinskih, ali pa rit- mično še bolj kompliciranih) pesmi«.^ V njih je Lajovic skiišal večino napevov (39 od 71 napevov) stilizirati v peterodobnih taktih, ostale pa v komidiciranih »dolgih« taktih, od katerih izstopajo v večjem številu le »sedem-četrtinski« takti. Iz vsega tega pa ni razvidna neka splošna zakonitost razen označbe v dveh tipičnih vrstah taktov. Seveda je take rezultate dala pri nas doslej uporabljena melo- grafska metoda, ki se je opirala na stilizacijo napevov v taktih. Pri tem se je uveljavljala težnja, da bi bili v posameznem napevu po mož- nosti le takti iste vrste, pa čeprav še tako komplicirani. Iz te težnje izhajajo tudi Lajovčevi dolgi komplicirani takti. Takti kot metrične enote (ali metrične skupine) pa podajajo le tako ritmično osnovo, ki se opira na poudarke. Tako postanejo izhodišče za pojmovanje ritma predvsem ritmične kvalitete, medtem ko ostane pomembnost ritmičnih kvantitet v ozadju. Zaradi tega se je moglo utrditi mišljenje, da je značilnost slovenskih ljudskih napevov v neenakomerni razporeditvi ritmičnih poudarkov, kar daje pri stilizaciji mešane takte in kar je dalo ime tudi »mešanemu ritmu«.* Tako so naši glasbeni folkloristi, ki so obsežneje obravnavali ri- tem ljudskih napevov, navadno mislili predvsem na vprašanje obli- kovanja in razporeditve taktov.'^ Med literarnimi etnologi je dr. Ivan Grafenauer vzel kot izhodišče za obravnavanje ritmične oblike dvo- delne dolge vrstice ritmični poudarek, povezan s pomenom besed, torej ritmično kvaliteto." V tem poslednjem primeru je to kvalitativno načelo mogoče sprejeti kot značilno za določeno stopnjo zgodovinskega razvoja ali pa za določen tip vrstice. Zato pa ni treba tega posplošiti, zlasti ne za mlajše razvojne stopnje, ko moramo opredeliti diferencia- cijo najraznovrstnejših tipov. Grafenauer dopušča razne možnosti glede na število zlogov, ki so povezani s posameznim poudarkom. Torej ne zahteva enakomerne metrične ureditve stopic. V tem bomo našli nekaj stičnih točk z naslednjimi opažanji. Grafenauer se v tem loči od glasbe- nikov, ki so poudarke vezali na enakomerno metrično ureditev po taktih, kar je mlajša razvojna stopnja ali pa uravnavanje po gibnosti. Primerjava med zapisi starejših melografov in novejšimi zapisi na terenu, me je opozorila, da v naših ljudskih napevih ni nič manj važno ^ Dr. Radoslav Hrovatin, Glasbene prvine slovenskih Ijndskih napevov (Et XVI, 1945, 13). Anton Lajovic, Večni vir, I. zv. (1944), IL—III. zv. (1945), Ljubljana; glej »Predgovor«. * Radoslav Hrovatin, O slovenskem ljudskem plesu (SE III—IV, 1951, str. 276 s.). ^ Marko Bajuk, Mera v slovenski narodni pesmi, Ljubljana 1928. " Ivan Grafenauer, Narodno pesništvo (Narodopisje Slovencev II. del, Lj. 1952, str. 27). 169 Radoslav Hrovatin vprašanje ritmičnih kvantitet. Seveda pa nikakor ne mislim trditi, da starejši zapisovalci niso opazili raznih ritmičnih kvantitativnih spre- memb v naših napevih ali da so se omejili le na redke primere zapisov v mešanih taktih. Prav nasprotno! Iz raznih načinov stilizacije napevov so razvidna njihova raznovrstna opažanja ritmičnih modifikacij. Ven- dar so ritmične kvantitativne modifikacije navadno zapisali z ago- gičnimi označbami, le v izrazitejših primerih so uporabljali držaje (fermata ali korona), katerih trajanje pa ni natančno opredeljeno. Pre- več bi bilo navajati vse zapisovalce prejšnjega stoletja. Omenim naj le, da je celo France Marolt, ki je našo melografijo dognal do izredne višine, kdaj pa kdaj uporabljal korone za označbo izrazitejših ritmič- nih kvantitativnih modifikacij. Kot določen primer naj navedem, kako je v napevu kočevske pesmi o »Mari«'' za ritmično podaljšanje ob koncu prve polovice melodije uporabil korono,' zato da je mogel vse- skozi ohraniti strukturo peterodobnega takta. Prav tako so opazili naši zborovodje, da imajo tudi pevci, ki se še niso povsem prilagodili maniram umetne interpretacije, svojevrstna nagnjenja po ritmizaciji, ki niso v skladu z ritmično stilizacijo umetne glasbe zahodne Evrope. To so često pripisovali nerazvitemu ritmičnemu občutju našega Ijudtetva. Značilno je, da se mi je v tem smislu potožil celo omenjeni folklorist in sloviti zborovodja F. Marolt. Iz vsega tega vidimo, da so naši dobri zapisovalci in dojemljivi poslušalci ljudskega petja že davno opazili kvantitativne ritmične modifikacije v naših napevih. Vendar pa niso vedno težili za tem, da bi jih natančno opredelili in natančno določili. Seveda je interpreta- cijska agogika jugoslovanskega petja zelo pestra. Pred nedavnim jo je dokazal Béla Bartok* z nadrobno stilizacijo srbskohrvatskih »žen- skih« pesmi. Naši raziskovalci so jo izpričali celo za starodavno tradicijo v Bosni in Hercegovini." Tudi v Sloveniji je dokaj razvita, čeprav ima samosvoj značaj. To je vzrok, zakaj je tako težko v pestri obilici ritmič- nih modifikacij opredeliti prav tiste ritmične značilnosti, ki so kot ritmična osnova skupne raznim slovenskim ljudskim iiapevom v naj- raznovrstnejših agogično niansiranih interpretacijah. Pri ugotavljanju ritma so se zapisovalci do nedavna najčešče opi- rali na poudarke, in sicer pri pesmih na govorne poudarke, pri plesih pa na izrazite gibe plesalcev ali na gibe godcev in pevcev, ki so sprem- ljali plesanje. Ustroj človeškega telesa in organiziranost človeškega dela, zlasti skupnega, navajata k neposredni ali posredni simetriji pri razvrstitvi poudarkov v času. To odseva pri stilizaciji napevov v taktih, ki so med seboj enaki ali ki imajo vsaj skupne enake enote ' France Marolt, Slovenske prvine v kočevski ljudski pesmi (Kočevski zbornik, Lj. 1939, 295). * Béla Bairtók and Albert B. Lord, Serbo-Oroatian Folk Songs, New York 1951. ' Cvjetko Rilitman, Čičak Janja, narodni pjevač sa Kupresa (Bilten Insti- tuta za proučavanje folklora u Saraje-STi I, 1951, 36 s.). 170 Pomen ritmičnih kvantitet v slovenskih ljudskih napevih (dobe). Enakomerni razvrstitvi poudarkov običajno podrejajo tvorbo ritmičnih kvantitet. Pri čistem petju (to je pri petju brez plesanja) pa se v to podrejanje vključujejo često tudi agogične ritmične modi- fikacije. Toda ne vedno! Naši pevci pogosto, kdaj pa kdaj tudi ple- salci zelo izrazito izvajajo ritmične spremembe, ki rušijo simetrijo mehaničnega ustroja enakomerno razvrščenih metričnih poudarkov v napevih. Vzrokov za obrazložitev teh sprememb ne smemo iskati le v težnji po agogičnem niansiranju ali v težnji po nesimetričnem razvr- ščanju ritmičnih poudarkov, temveč v tradicionalnem kolektivnem občutju za izrazito razvrščanje ritmičnih kvantitet, to je ritmičnih trajnosti. Sicer obstajajo v napevih kdaj pa kdaj večje ritmične spremembe, ki jih ni mogoče natančno opredeliti z ustaljenimi konvencionalnimi ritmičnimi vrednotami. Toda pri tem gre le za ritmične spremembe, ki imajo interjekcijski pomen. Prav nasprotni so pa pogostni primeri, v katerih se tvorba »ritmičnih figur« podreja razvrstitvi poudarkov. To velja predvsem za napeve plesov in za napeve, v katerih ima sicer besedilo od kitice do kitice različno število zlogov, pa se ritmizacija jM>dreja simetriji poudarkov z delitvijo ali s spajanjem ritmičnih kvantitet. Tudi za to ritmizacijo je treba iskati vzrokov v gibnem občutju, podobnem plesanju. Vse to se dogaja zlasti v mlajši razvojni dobi. Vendar pa se je ohranila vse do danes težnja po oblikovanju rit- miSfiih trajnosti iz občutja za značilno razvrščanje ritmičnih kvantitet. To se dogaja na poseben način v napevih, ki tradicionalno pripadajo »čistemu petju« (in sicer drugače ko pri onih v plesih). Pri tem svojevrstnem procesu opazimo najprej dve različni tipični vrsti oblikovanja: podaljšanje in skrajšanje. Podaljšanje nam označuje pojav, ko opazimo v napevu poleg krajših vrednot, ki prevladujejo, na določenih mestih daljše ritmične vrednote. Te so glede na prevladujoče trajnosti podvojene, potrojene ali tudi v kakem drugem razmerju. Skrajšanje je pojav, v katerem imamo kratke ritmične vrednote na tistih mestih, kjer pričakujemo daljše vrednote. Te kratke ritmične vrednote so po navadi enako dolge kakor trajnosti, ki v napevu prevladujejo. Le v napevih, ki so jim dobe rit- mična osnova, morejo te kratke vrednote biti krajše ko prevladujoče kvantitete (gl. note št. 32). Torej gre pri krajšanju dejansko za pojav, v katerem ne nastopajo ritmične spremembe tam, kjer jih pričaku- jemo. Potemtakem pomenita podaljšanje in skrajšanje dve oblikovni nasprotji kot odsev dveh nasprotnih teženj, in ne dve nasprotji istega procesa. Nadaljnja opazovanja bodo to potrdila. S podaljšanjem in skrajšanjem torej niso mišljene tiste neznatne interpretacijske spremembe, ki modificirajo ritem od fraze do fraze in od kitice do kitice, kar je tako mojstrsko stiliziral B. Bartok v svoji 171 Radoslav Hrovatin Že omenjeni znameniti razpravi o srbskohrvatskih ljudskih pesmih.^" Te interpretacijske nianse so zlasti značilne za napeve solističnega petja, kot ga povečini obsega omenjena Bartókova razprava. Obdelati bi jih bilo treba kot interpretaoijsike ritmične posebnosti in bi jih bilo bolje imenovati maniro, žargon ali podobno. V pričujočem opazovanju pa gre za napeve zborovskega petja, tako značilnega za slovensko folkloro sedanjsti. Pri tem skupnem petju so ritmične spremembe izrazite in globoko zakoreninjene v tradiciji kolektivnega ustvar- janja. Sicer so tudi v skupnem petju možne neke ritmične nianse v interpretaciji kot ustaljene manire. Vendar so sorazmerno redke in niso značilne za obravnavane ritmične zakonitosti, temveč bolj za so- listično petje, ki v večji meri podlega raznim individualnim vplivom interpretacije. Podaljšanje ritmičnih kvantitet opazimo najpogosteje na začetku ali na koncu (to je v prvem in drugem ali zadnjem delu) večje mu- zikalne fraze (polstavka, stavka itd.), čeprav morejo nastopiti tudi v manjši frazi (motiv, večtaktje itd.). Podaljšanje kvantitet na koncu fraze ima mnogoter pomen. Mu- zikalno pomeni jasno razčlenitev melodije z oddelitvijo fraz druge od druge. Pri tem pa daje pevcu možnost, da se »oddahne« (pnevmatični ritem!). Zato je treba k tem podaljškom šteti tudi premore, ki sledijo »podaljšanim« tonom. Le-ti so zaradi oddiha v nekih primerih dejansko kratki. Podaljšanje v naših napevih na koncu fraze se pojavlja v raznih oblikah: bodisi da je podaljšan samo zadnji ton ali pa tudi predzadnji ton. Ostali toni morejo biti podaljšani le v posebnih pri- merih. Najnavadnejši je način v primeru, ko je zadnji ton fraze po- udarjen, to je, ko imamo tako imenovani »moški konec«. Za to obliko bi lahko navedli nešteto primerov v napevih z enostavnimi ali meša- nimi takti. (Gl. note št. 9, 10, 14, 16 itd.). Več različnih možnosti naj- demo v primerih, ko je poudarjen predzadnji ton, to je v tako ime- novanih »ženskih koncih«. V takih primerih moreta biti podaljšana oba zadnja tona, kar je zelo pogosto na vseh slovenskih folklornih, zlasti vzhodnejših območjih. (Gl. note št. 1.)'^^ Poseben primer ženskega konca imamo tedaj, ko je podaljšan samo zadnji ton, ne pa tudi predzadnji. To je pogosten pojav na vzhod- nih območjih. (Gl. note št. 2.)^^ Oba prejšnja primera nekako združuje pojav, v katerem je si( er podaljšan že predzadnji ton, še bolj pa je podaljšan zadnji ton. To Gl. op. 8. Zapis dr. Fr. Kimovca v Prekmurju (Pevčeva i>esmarica I, Lj. 1921, št. 32). Navajam le najvišji glas 1. kitice. Note št. 1—10 str. 171, dalje 179. ^ Lasten terenski zapis v Gornji Bistrici v Prekmurju leta 1956. 172 Radoslav Hrovatin se dogaja zlasti v primerih, ko so dobe ritmična osnova. Omenjeno posebnost opažamo predvsem na vzhodnejših območjih. (Gl. note št. 3, zadnji takt.) V tako imenovanih »tekočih koncih«, pri katerih je poudarjen predpredzadnji ton, je podaljšam navadno le zadnji ton. (Gl. note št. U, zadnji takt.) V posebnih primerih inoreta biti v tekočih koncih po- daljšana tudi predzadnji in predpredzadnji ton. V takih primerih je zadnji še daljši, torej nekaka avgmentacija prejšnjega primera. (Gl. note št. 3.)'= V navedenem primeru je v prvih dveh zvočnih vrsticah zaradi podaljšanja število taktov liho. Poseben primer tekočega konca naj- demo, kadar sta predpredzadnji in predzadnji ton »figurirana«, tako da je prvi izmed obeh daljši. Vendar je tudi v takih primerih zadnji ton najdaljši. (Gl. note št. 17, zadnji takt.) V navedenih primerih smo videli, da je pojav dolžine sicer po- vezan s poudarki, vendar ne mehanično. Poleg tega pa poudarki tudi niso odločilni za količino dolžine, ki je v posameznih primerih raz- lična glede na folklorno območje. Pač pa imajo vsi ti primeri nekaj skupnega, namreč to, da se pojavljajo dolžine sočasno s poudarkom ali pa za njim. Nikjer pa nismo opazili podaljšanja neposredno pred poudarkom. Nekaj podobnega lahko opažamo tudi pri podaljšanju na začetku melodične fraze. Podaljšanje ritmične vrednote neposredno na začetku melodične fraze se pojavlja v napevih tako imenovanega »padajočega ritma«, to je, kadar je poudarjen že prvi ton melodije. To je splošen pojav naših vzhodnejših območij in moremo zanj najti nešteto primerov. (Gl. note št. 4.)" Vendar pa lahko navedemo značilne izjeme iz Prekmurja, v katerih je podaljšan šele tisti ton, ki neposredno sledi poudaAu na začetku fraze. (Gl. note št. 5.)'" Ta pojav je analogen že omenjenemu podaljšanju nenaglašenega drugega tona v ženskih koncih. (Primerjaj note št. 2.) V primerih tako imenovanega »rastočega ritma«, ko je poudarek šele na drugem, tretjem aH četrtem tonu po začetku fraze, nastopi tudi podaljšanje sočasno z ustreznim poudarjenim tonom. Takih primerov razne vrste je mnogo na vseh centralnih in pa tudi drugih območjih. Naj opozorim na že navadeni primer iz Prekmurja (gl. note št. 4), kjer najdemo celo v istem napevu padajoče in rastoče začetke zvočnih vrstic. Na tem mestu nas zanimajo 2., 3. in 4. zvočna vrstica omenje- nega napeva, v katerih je poudarjen in podaljšan drugi ton. V na- Lasten teretaski zapis v Malih Šalovcih v Prekmurju leta 1956. " Lasten terenski zaipis v Filovcih v Prekmurju leta 1956. " Zapis Ladislava Voroša v Lipovcih v Prekmurju leta 1956. 174 Pomen ritmičnih kvantitet v slovenskih ljudskih napevih slednjih primerih je podaljšan tretji ton (gl. note št. 6)^' in četrti ton (gl. note št. 7)." V vseh navedenih primerih je bil podaljšan v začetnem delu fraze le po en ton. Vendar najdemo pogosto tipične primere, v katerih sta podaljšana tudi v začetnem delu fraze dva tona, in sicer poudarjeni in tisti, ki poudarjenemu neposredno sledi. V takih primerih pa gre že za ritmične figure, ki se v napevu pogosto ponavljajo in nastopajo tako v prvi kakor v drugi polovici zvočne vrstice. Pri tem se pogosto dogaja, da se podaljšani toni uveljavljajo kot metrične enote v ritmični osnovi, to je, kot dobe v taktih. (Gl.note št. 8.)^* V podaljševanju vseh poudarjenih tonov od začetka pa do konca melodične fraze je treba iskati vzrdkov tudi za preoblikovanje napevov binarne ritmične osnove v variante ternarne ritmične osnove. Čeprav ne sodi nadrobno obravnavanje tega problema v ozki okvir tega pri- kaza, naj opozorim na ustrezne variante dveh sosednjih območij našega jugovzhoda, kjer imamo enak napev v binarni (gl.note št. 9)^" in ter- narni (gl. note št. 10)^° obliki. Prikazano podaljšanje kvantitet na začetku fraze morda ni tako pestro kot ono ob koncu, je pa enako pomembno za tvorbo raznovrst- nosti v ustvarjanju raznih ritmičnih kvantitet. Pač pa je treba na- glasiti, da je skupna značilnost teh pojavov tako na začetku kot na koncu fraze v nastopu podaljšanja sočasno s poudarkom ali za njim in ne pred njim. Vsa navedena ]X)daljšanja kvantitet morejo biti povezana s si- metrično ali nesimetrično razporeditvijo ritmičnih poudarkov. Zato število metričnih enot v frazi ni odvisno od poudarkov, temveč le od skupne vsote vseh ritmičnih vrednot. Ker veljajo iste zakonitosti te vrste tako pri enakomerni kot pri neenakomerni razporeditvi po- udarkov, smemo sklepati, da je razvrstitev ritmičnih kvantitet tisti . odločilni činitelj, ki daje melodiji dokončno ritmično podobo. Seveda ne smemo pri tem zanemariti že omenjene pomembnosti poudarkov. Saj smo videli, da se podaljšanja pojavljajo povečini (torej ne vedno) v zvezi s poudarki. Toda poudarki jih ne oblikujejo dokončno, ampak jih le povzročajo. Tako moremo trditi, da pri petju po eni strani ])Oudarki sicer povzročajo podaljšanja, vendar jim ne določajo do- Zapis Riharda Orla v Gorenjem Barnasu v Benečiji v letih 1910—1912 (R. Orel, Slovenske narodne pesmi iz Benečije, Ljubljana 1921). Navajam le najvišji glas. " Zapis Ivana Kokošarja na Goriškem (A. Lajovic, Večni vir I. zv., Ljub- ljana 1944, št. 19). Navajam le najvišji glas. Zapis Janka Zirovnika (J.Žirovnik, Narodne pesmi z napevi IV. zv., Ljubljana 1910). Navajam le 2. glas od zgoraj. Lasten terenski zapis v Slopah pri Rodiku leta 1955 (Etnografski muzej v Ljubljani, Teren 12. — Brkini, inv. št. 29 in 34). Lasten terenski zapis v Dekanih leta 1949 (Etnografski muzej v Ljub- ljani, Teren 3. — Koprščina, inv. št. 21 in 24). 175 Radoslav Hrovatin končne oblike, po drugi strani pa oblikovanje trajnosti določa mesto ali razvrstitev poudarkov. Iz tega bi mogli sklepati, da so poudarki časovno primarni, čeprav niso vedno odločilni za današnjo obliko ali količino ritmičnih kvantitet v tipičnih pesemskih primerih slovenskih ljudskih napevov. Ta opažanja nas morejo približati razumevanju vloge poudarkov v dognanjih dr. I. Grafenauerja pri nastanku dvo- delne dolge vrstice. S tem v zvezi je treba omeniti Maroltovo mnenje, ki ga navaja Grafenauer pri napevu »Lepe Vide« iz Hraš: »Zateglo se poje d ohranjenem napevu zlasti drugi poudarek d vsaki vrstični po- lovici, tako da je glavni poudarek vedno tik pred ritmično in vrstično zarezo; nedvomno pa je tudi prvi poudarek prihajal do veljave in se je prvotno bolj zavlekel, kakor pa kaže ohranjeni napev, ki se mu tu vidi, da je vplival nanj že ritem plesnega napeva.To pa je že vprašanje zgodovinskega razvoja, ki v tem prikazu ni obdelano. Videli smo, da je možno podaljšanje ali samo na začetku ali samo na koncu fraze. Naj- pogosteje pa je podaljšanje sočasno na začetku in na koncu zvočne vr- stice. Torej imamo v zvočni vrstici dvoje podaljšanj in dvoje poudarkov. To je verjetno navajalo M. Bajuka, ko je skušal dokazati nujnost stilizacije, naj bi bila v vsaki frazi po dva takta. Vendar bi to moglo veljati le za nekatere primere ne pa kot splošno pravilo, kakor je to hotel Bajuk v omenjeni razpravi.^^ Skrajšanje je kot proces nekaj nasprotnega podaljšanju. Zato ga je treba drugače obravnavati. Kot je bilo že omenjeno, bi mogli skrajšanje pravzaprav imenovati delitev daljših ritmičnih vrednot v več manjših, kar se dogaja pri figuriranju. Vpričujočih opazovanjih pa gre za nekaj drugega: namreč za primere, ko najdemo krajše vrednote tam, kjer v smislu procesa podaljševanja pričakujemo daljše kvantitete. Te krajše kvantitete so navadno enake ritmičnim vrednotam, ki v določenem napevu pre- vladujejo. Le redko so krajše (in le tedaj moremo govoriti o delitvi). Glede na navedeno so tudi tista skrajšanja, ki so predmet tega opazovanja, na neki način povezana s pojavom poudarkov. Najpo- gosteje nastopajo na koncu melodične fraze, to je tam, kjer imamo v •zvezi s pojavom cezure običajno najraznovrstnejša podaljšanja, ki jih pa v našem primeru ni. Ker gre za to, da se izognemo podaljševanju na markantnih mestih in ohranimo tiste kvantitete, ki v napevu pre- vladujejo, je tudi smisel tega procesa drugačen ko pri podaljševanju. Pomen »skrajševanja« je v tem, da ohranimo kontinuiteto ritmične gibkosti zlasti, tedaj, kadar bi ga izrazitejša cezura mogla zavirati. Za poslušalca se zato fraze med seboj tesno povežejo. Pri tem je važno, da je zaradi skrajšanja razvrstitev poudarkov neenakomerna, čeprav ni X vsakem primeru nujna. (Zaradi skrajšanja se more n. pr. pretvoriti mesni takt tudi v enostavnega.) Ivan Grafenauer, Lepa Vida, Ljubljana 1943, 131 s. " Glej op. 5. 176 Pomen ritmičnih kvantitet v slovenskih Ijndskih napevih Aka nastopi že v začetku melodične fraze več daljših vrednot, tedaj občutimo sledeče krajše tone kot »skrajšane«, torej kot na- videzno delitev daljših ritmičnih vrednot v več krajših. To moremo opaziti predvsem tedaj, kadar so daljše ritmične enote sočasno osnova metra (mere), to je dobe, ki jih delimo v krajše vrednote. Take krajše vrednote pa izrazito izstopajo kot »skrajšane« zlasti na tistem mestu, kjer pričakujemo daljše kvantitete, to je na koncu fraze. Klasičen primer takega skrajšanja kvantitet na koncu fraze so pogosto citirani slovenski ljudski napevi s peterodobnimi zvočnimi vrsticami. Pogosto so notirani v S/^-skih taktih, pa tudi izmenoma v 2/4-skih in 3/4-skih taktih ali narobe. Ti napevi so zgrajeni na osnovi ritmične figure, sestavljene iz dveh krajših in dveh sledečih daljših vrednot : Kot je bilo že omenjeno, so taki ritmični modeli nastali s podalj- šanjem naglašenega in neposredno sledečega tona po dveh krajših tonih, čeprav je možno, da take ritmične figure nastanejo tudi na drug način. Take figure se najpogosteje pojavljajo v zvezi z vrsticami, ki so ©smerci. Pri tem se osmerce deli v dva četverca, ki sta osnovi omenjenih figur. Prav tako pa ne smemo zanemariti pomena podobnih instrumentalnih figur v plesih. V »normalnih« primerih nastopita v posamezni zvočni vrstici po dve taki figuri: Ker se melodična fraza tako zaključuje z dvema daljšima tonoma, tvorita s tem vsaj rahlo cezuro. V napevih s peterodobnimi frazami pa se oba »prvotno daljša« tona na koncu zvočne vrstice »skrajšata«. Mogli bi tudi reči, da ohranita kvantiteto najkrajše ritmične vrednote, ki v napevu prevladuje. S tem se dve sosednji frazi med seboj povežeta v nepretrganem ritmičnem toku. Tako najdemo na koncu posamezne fraze po štiri kratke enake ritmične vrednote. (Gl. note št. 11.)^« Podobno se oblikujejo in ritmično modificirajo tudi drugi modeli te vrste ritmičnih vzorcev. Pogosto se pojavlja model sestavljen iz treh krajših, dveh daljših in treh krajših tonov v posamezni frazi. Pri tem vidimo, da tvorijo trije toni ali tudi le prvi ton vzmah, medtem ko je na koncu fraze »skrajšan« samo en ton, ki bi naj bil dolg. Glede na razne nazvočne značilnosti je ta model v posameznih primerih lahko na razne načine figuriran. (Gl. note št. 12.)^* Lasten terenski zapis v Loparju leta 1950 (Etnografski muzej v Ljub- ljani, Teren 4. — Marezige, inv. št. 9 in 12). Note št 11—17 str. 179. ^* Zapisala Eia Schoultz-Adaiewska pred letom 1895 v Reziji (R. Orel, Slo- venske narodne pesmi iz Benečije, Ljubljana 1921, 70). 12 Slovenski etnograf 177 Radoslav Hrovatin Temu primeru so navidezno podobne melodije, v katerib je po- daljšan samo en ton, namreč četrti od začetka fraze. Prav tako je tudi skrajšan samo en ton na koncu fraze. Seveda je pri tem proces nastanka drugačen. (Gl. note št. 7.) V primeru pa, ko je podaljšan samo tretji ton, sta na koncu skrajšana dva tona. (Gl. note št. 6.) Navedeni primeri kažejo, da ima skrajšanje bistveno drugačen I)omen ko podaljšanje. Medtem ko podaljšanje izhaja iz prenehljajev, ki jih potrebuje pevec za dihanje, pa se skrajšanje opira na nepre- trgani tok ritma pri plesu s tipičnim enakomernim in trajnim nihanjem mišičevja v plesalčevem »instrumentu«, to je v njegovem lastnem telesu. Vendar pa opazimo tudi v navedenih primerih skrajšanja nekaj podobnega kot pri podaljšanju, namreč, da se razvrstitev poudarkov ravna po razporeditvi trajnosti. Seveda je v teh primerih nesimetrič- nost le delna in posredna, ker je v zvezi samo s strukturo posamezne fraze. Medtem pa so fraze na splošno med seboj enake glede na raz- vrstitev poudarkov in razporeditev trajnosti. Torej so izoritmične. Dalje je treba omeniti še neko značilnost teh napevov. Poudarki v »peterodobnih« napevih na splošno niso izraziti in stalni, zlasti ne glede na tekst, kar omogoča polimetričen odnos med petjem in plesanjem. Y tem polimetričnem odnosu, ki bo nadrobneje obravnavan v na- slednjih odstavkih, je neenakomerna le razvrstitev poudarkov, medtem ko so enote mere (to je dobe) enake. To prav tako priča za večjo po- membnost razporeditve ritmičnih kvantitet kot pa kvalitet. Poseben primer skrajšanja opazimo v tekočih koncih tornar ne ritmične osnove. V takih primerih je predpredzadnji ton navadno daljši ko predzadnji, medtem ko je zadnji ton najdaljši. V citiranem primeru pa sta (v prvih treh frazah napeva) oba tona pred zadnjo dolžino enako kratka. Zaradi tega je razporeditev poudarkov neenako- merna. (Gl.note št. 13.)^'* Vsa navedena skrajšanja so značilna v tem, da se pojavijo pri koncu fraze, torej tam, kjer navdno pričakujemo dolžino. Ritmične vrednote skrajšanj pa niso poljubne, temveč so vedno omejene na obi- čajno najmanjšo ritmično enoto napeva. Tako bi mogli v nekem smislu šteti vse dolžine kot podaljšanja. Že pri podaljševanju je bil v zvezi z nastankom peterodobnih na- pevov nakazan proces, v katerem postanejo podaljšane kvantitete me- trične enote ritmične osnove napeva. Zaradi tega občutimo potem krajše tone kot delitev metričnih enot (to je dob). Zlasti velja to v primerih, ko se število kratkih tonov zmanjša na polovico in manj. Taka delitev se pojavlja zlasti v novejših napevih, v katerih pre- vladujejo daljši toni po trajanju enaki dobam. V pozneje navedenem primeru vidimo le na enem mestu skrajšanje na ¦začetku zadnje fraze. (Gl. note št. 32.) Nadaljnja opazovanja v tej smeri bodo nedvomno odkrila še nove primere skrajšanj te vrste. Laisten terenski zapis v Otaležu leta 1954 (Etnografski muzej v Ljubljani, Teren 11. — Cerkno, in v. št. 28 in 52). 178 12* Radoslav Hrovatin Neka prav posebna značilnost slovenske folklore je, da se v istem napevu pojavljata na analognih mestih tako podaljšanje kakor skraj- šanje. To pomeni, da opazimo v istem napevu na nekih mestih izrazite cezure, na drugih pa vzajemno povezovanje sosednjih fraz. Tako vi- dimo na koncu fraze ponekod podaljšanje, drugod pa skrajšanje. Ta pojav opazimo predvsem v napevih s četvero frazami. Pri tem pa ob- stajajo razne variacije. Na slovenskih osrednjih folklornih območjih opazimo v nekaterih napevih ritmična podaljšanja na koncu 1., 2. in 4. zvočne vrstice, med- tem ko je na koncu 3. faze skrajšanje. Tako nastanejo med 1. in 2. ter med 2. in 3. frazo izrazite cezure, 3. in 4. fraza pa sta med seboj po- vezani. (Gl.note št. 14.)^" Razloge za tako strukturo zvočne kitice moramo iskati v nena- vadni strukturi metrike teksta: dvema padajočima četverostopnima osmercema sledi katalektičen sedmerec z rastočim četverostopnim osmercem (torej osmerec z anakruzo). Seveda pa ni treba za tako ritmično strukturo vedno iskati vzrokov v tekstu. O tem nam pričajo svojevrstni napevi, ki jih opazimo na obrobnih nazvočjih. (Gl. note št. 15.)^'' V tem primeru vidimo rahlejše cezure med 1. in 2. ter 3. in 4. frazo, medtem ko je povezanost prav v sredini napeva med 2. in 3. frazo. Prav nasproten primer je, ko je le v sredini napeva izrazitejša cezura s podaljšanjem. (Gl. note št. 16.)^** V tem primeru vidimo podaljšanje le v sredini napeva zaradi cezure. Povezovanji sta pa oblikovani na različne načine: 1. in 2. fraza sta zvezani le z melodično figuro, ne da bi bila spremenjena metrična mera (torej takt), 3. in 4. fraza sta pa zvezani s skrajšanjem. Še večjo raznovrstnost kažejo primeri z vzhodnejših območij, v katerih se povezovanje pojavlja kot nasprotje podaljšanju celo pri posameznih motivih. (Gl. note št. 17.)^" V tem primeru je nastalo povezovanje 3. in 4. fraze s skrajšanjem, ne da bi bilo zato treba iskati vzrokov v tekstu. Končno naj bo naveden primer, ko more nastati to svojevrstno ritmično oblikovanje tudi v napevih, ki imajo le tri fraze. (Gl. note št. 18.)«° V tem zanimivem primeru tako imenovanega litanijskega tipa je med 1. in 2. frazo cezura z običajno dolgim tonom na koncu fraze, 2. in 3. fraza sta pa povezani s skrajšanjem. =° Lasten terenski zajpis na Plešivcu pri .Škallah v Šaleški dolini leta 1951. Zapis Ladislava Voroša v Beltincih leta 1951. Lasten zapis v Ljubljani leta 1926. Lasten terenski zaipis v Goričanah pri Polici leta 1949 (Etnografski mu- zej v Ljubljani, Teren 2. — Smarje-Sap—Poliea, inv. št. 20 in 21). «" Po zapisu Antona Lajovca (Večni vir II. zv., str. 23). Podan je le naj- višji glas, ki je pri Lajovcu stiliziran v '^A-skem in '/»-skem taktu, ker ima »skrajšan« osmi ton in ob koncu še dodano četrtinsko pavzo. Note str. 183. 180 Pomen ritmičnih kvantitet v slovenskih ljudskih napevih Vse te posebnosti v slovenskih Ijndskih napevih, zlasti pa te zadnje, zaslužijo prav posebno pozornost. Potrebno bo pa zbrati še več novega gradiva in ga primerjati s folkloro drugih, zlasti sosednjih območij, da bo mogoče te pojave nadrobneje obrazložiti ob drugi pri- liki. Tu je bil podan le splošen prikaz na nekaj primerov raznovrstnih struktur. Prav pomembne so seveda tudi izrazne težnje tega pojava. Že teksti omenjenih pesmi kažejo, da se te ritmične oblike pojavljajo pri različnih prilikah. Izvor napevov na raznovrstnih slovenskih fol- klornih območjih pa priča, da gre za sorazmerno zelo razširjen fol- klorni pojav. Pri skrajšanju je bilo ponovno omenjeno, da se omejujejo skraj- šane kvantitete na majmanjše ritmične vrednote, ki v posameznem napevu prevladujejo. Iz prikazanih primerov pa je razvidno, da je trajanje podaljšanih tonov zelo raznovrstno. Tako se pojavlja novo vprašanje: kakšna je količina podaljšanih kvantitet? Odgovor na to nam deloma daje pojasnilo o vzrokih podaljšanja. Iz že podanih pripomb k posameznim prikazanim primerom vi- dimo, da so različne vrste opisanih oblikovanj značilne za posamezna folklorna območja, to je nazvočja. Nekaj prav posebnega pa je, da najdemo tudi na območju enega samega nazvočja k isti pesmi melodijo v različnih ritmičnih podobah. In to je mogoče celo v istem kraju in pri istem pevcu. Na ta pojav je opozoril že F. Marolt o petju napeva k »Lepi Vidi« v Hrašah na Gorenjskem.**' Oglejmo si prav značilen primer z Dolenjskega. V Martinji vasi pri Mokronogu mi je leta 1951 zapel ljudski pevec 74-letni Lojze Pucelj, kmetovalec in krojač, znano pesem »Sem se oženu, se kesam ...« v trodobni ritmični osnovi. (Gl. note št. 19.)**'' Ko sem ga po krajšem razgovoru, s katerim me je ustavljal pri opisovanju, prosil, naj mi pesem zaradi kontrole vnovič zapoje, mi jo je »ponovil« drugače. (Glej note št. 20.)**** Zapisal sem tudi to varianto in ga glede na njegovo bistrost opozoril na dve različni ritmizaciji s tem, da sem mu obe zapel. Mož mi je potrdil, da se zaveda različnosti obeh izvedb. Na vprašanje, katera je pravilna, mi je v moje začudenje odvrnil, da sta obe enako dobri. Ko sem hotel vedeti, ali mi to lahko XKJJasni, mi je odgovoril po smislu nekako takole: Po prvem primeru pojo to pesem ob priliki zimskega delovnega vasovanja, ko opravljajo zbrani sosedje pri mizi sede kakšno ročno delo (luščijo fižol, prebirajo semena itd.). Po ritmu drxige variante pa se razživijo v gostilni, kjer plešejo in kjer so fantje razvneti na »aufbiks!«, to je na merjenje svojih sil. Tako pojo tudi sicer, ko plešejo, na ženitovanju iid. "* Ivan Grafenauer, Lepa Vida, Ljubljana 1943, 83 s. Lasten terenski zapis v Martinji vasi pri Mokronogu leta 1951 (Etno- grafski muzej v Ljubljani, Teren 6. — Mokronog, inv. št. 21 din 23). **** Glej prejšnjo opombo. 181 Radoslav Hrovatin Drugače bi to bilo mogoče razložiti takole: v prvem primeru izhaja ritmizacija iz »čistega petja«, to je brez plesanja, ko je občutje pevcev zaradi enoličnega ročnega dela umerjeno in se nagiblje k meditaciji. V drugem primeru pa ritmizacija izhaja iz plesanja, to je iz razgi- banosti in težnje po dejavnosti vsega telesa, fizičnega s psihičnim po- vezanega. Ti izsledki v splošnem soglašajo z že omenjenim Maroltovim opažanjem.«* Postavlja pa se vprašanje, kako je mogel pevec v tako kratkem časovnem zaporedju izvajati dve različni ritmizaciji, ki sta vendar vezani na različno doživljanje. To si je po mojem mišljenju mogoče razložiti iz njegovega krojaškega dela — šivanja. Pevec je med mojim Obiskom deloma šival pri mizi, kjer ga je umerjeno ročno deloi moglo navajati k pevski ritmizaciji s tipičnimi oddihi na koncu zvočnih vrstic, kar povzroča podaljšanje ritmičnih kvantitet. (Y tem primeru podaljšanja ne povzročajo metričnih sprememb!) Kdaj pa kdaj pa je pevec sedel k šivalnemu stroju. Enakomerno poganjanje z nogo in enakomerno drdranje ropotajočega stroja ga je moglo navajati k po- vezani ritmizaciji, ki povzroča ritmično skrajšanje. Ti izmenjajoči se načini izživljanja so tudi sicer obhajali pevca. Naslednji primer neke druge pesmi kaže, kako je pevec spreminjal ritmizacijo celo v istem napevu v eni in isti izvedbi. (Gl. note št. 21.)«^ Ta primer je najbrž plod individualnega modificiranja ritma, medtem ko sta bili varianti prejšnje pesmi izvedeni na osnovi tradicionalnega oblikovanja. Nadaljnje možnosti v tej ustvarjalnosti naj pokaže citirani napev k isti pesmi. (Gl. note št. 22.)«" Pesem mi je zapel prav tako na dolenjskem folklornem območju v Petrušini vasi (Št. Vid pri Stični) leta 1950 66-letni Jože Anžlovar. Ritmizacija napeva je nenavadna, ker ima poleg dolgega podaljšanja na koncu fraze tudi nekoliko podaljšan začetni nenaglašeni ton. Za- radi tega se spremeni ritmična osnova napeva v sedmerodobne fraze. Pojav je navidezno v nasprotju z zgoraj opisanimi opažanji. Vendar ga je mogoče obrazložiti s tem, da v občutju pevca prevladuje doba kot osnova mere. Ta proces pa je bil že omenjen.«' Tako so bili prikazani nekateri vzroki kvantitativnih ritmičnih sprememb, ki so odsev kolektivne tradicionalne ustvarjalnosti, lahko pa tudi odsev individualnega doživetja. Pri tem pa je treba poudariti, da v ljudski ustvarjalnosti tradicija prevladuje, kar omogoča skupno petje, medtem ko individualno stremljenje omogoča preoblikovanje. Raznovrstno ritmično oblikovanje je torej mogoče celo na istem fol- klornem območju. Še večje so razlike med raznimi nazvočji. Zato more imeti pesem, ki jo pojo po večini slovenskih pokrajin, zelo veliko «* Glej opombo 31. «^ Lasten terenski zapis. Glej opombo 32. «" Lasten terenski zapis v Petrušnji vasi pri Št. Vidu pri Stični leta 1950 (Etnografski muzej v Ljubljani, Teren 5. — Št. Vid pni Stični, inv. št. 34 in 37). Glej str. 177 in 178. 182 Radoslnv Hrovatin ritmičnih variant tako glede podaljšanja ali skrajšanja kakor tudi glede raznih količin kvantitet pri podaljšanju. Kot zgovoren primer bi bilo mogoče navesti veliko število variant po vsem Slovenskem znane ljubezenske pesmi »Pojmo na Štajersko...«. Vendar bi to preveč raztegnilo omejeni okvir tega prikaza. Pač pa naj dopolnita že nave- dene primere še dve varianti že opazovane pesmi. Tako ima v Prek- murju napev pesmi »5*31^ se ozéno...« svojevrstno ritmizacijo. (Gl. note št. 25.)'* Pač pa je na Cerkljanskem ohranil napev v splošnem že opisano strukturo. Zanimivo pa je, da je napev dobil drug tekst. (Gl.note št. 24.)*'' Navzlic tej pestrosti v oblikovanju pa so posamezni tradicionalni ritmični modeli tako ustaljeni, da se ohranjajo tudi v oddaljenih ob- močjih ne glede na svojevrstno nenavadno obliko. Oglejmo si varianto peterodobnega napeva iz Istre »Snočer anaista ura bla...« (gl. note št. 25),*° kjer ta model ni tako tipičen kot n. pr. v Reziji.*' Zanimivost tega primera je v tem, da tekst ne vpliva na spremembo metra in da se zaradi podreditve ritmičnemu modelu celo delijo prevladujoče rit- mične vrednote v manjše vrednote s figuracijo, kot je običajno v na- pevih z enakomerno razvrstitvijo ritmičnih kvalitet. V dosedanjem opazovanju je bila metrika teksta le poredko ome- njena. Kakor je bilo pravkar pojasnjeno, tekst sicer posredno vpliva na ritmizacijo zlasti v pogledu kvalitet, manj pa na oblikovanje kvan- titet. Tako vidimo, da imajo osmerci, ki prevladujejo v primerih, navedenih do tod (to je v 18 od 25 primerov), naj razno vrstne jšo mu- zikalno, ritmično podobo. Metrična stniktura teksta je v sedmih pri- merih četverostopni padajoči osmerec (2222), v devetih primerih rastoči katalektični osmerec z anakruzo (12221), v dveh primerih pa ima me- trično strukturo koralnih himnov (323).*^ Čeprav smo sicer v teh pri- merih videli tri različne metrične strukture osmerca, pa je število ustreznih muzikalnih ritmičnih vzorcev mnogo večje. Torej metrum teksta v manjši meri vpliva na razvrstitev ritmičnih kvantitet. Pač pa je odvisno od metruma teksta število ritmičnih kvalitet. Ta pro- blem pa v tem prikazu ni nadrobneje obdelan. Zapis Danijela Gruma v Motovillcih v Prekmurju leta 1955. Prvotno je bil zapis stiliziran v "/s-skem in ''/4-skem taktu, a v istih kvantitetah. Lasten terenski zapis na Jaznah pri Otaležu leta 1954 (Etnografski mu- zej v Ljubljani, Teren U. — Cerkno, inv. št. 28 in 31). Lasten terenski zapis v Pomjanu pri Šmarjah leta 1950 (Etnografski muzej v Ljubljani, Teren 4. — Marezige, inv. št. 11 in 15). ** Rezijani so nekoč kot loncevezci krošnjarili po vsem Slovenskem, v no- vejšem času pa zllasti po Primorskem. *^ Metrum teksta je označen po številu zlogov od poudarka do poudarka: 2 + 2 + 2 + 2 = 8, 1+2 + 2 + 2 + 1=8, 3 + 2 + 3 = 8. 184 Pomen ritmičnih kvantitet v slovenskih ljudskih napevih Pri opazovanju skrajšanja je bilo ugotovljeno, da se to opira na nepretrgani ritmični tok z vzajemnim povezovanjem melodičnih fraz. To izhaja iz težnje plesalca, da vskladi melodični tok z nihanjem svojega telesa. Pri tem pa je bilo ugotovljeno, da navzlic težnji po vsklajevanju ostaja v peterodobnih napevih razvrstitev poudarkov deloma neenakomerna. To nasprotje ustvarja značilen polimetrični odnos med petjem in plesanjem. Postavlja se vprašanje, kako je mogoče vskladiti težnjo po ena- komernem nihanju v nepretrganem ritmičnem toku z neenakomerno razvrstitvijo poudarkov. Vzroki za to so raznovrstni. Pri nadrobnejši analizi razmerja med tekstom in melodijo često vidimo, da poudarki teksta in poudarki melodije niso vedno v vza- jemnem skladu. Zlasti velja to za glavne poudarke. Pri izrazito rit- mičnih napevih obstoji težnja, da so poudarki v določenem redu na nekih mestih močnejši, tako da tvorijo značilna ritmično-melična (to je melodična) oporišča. Ta oporišča so stalna, to je od kitice do kitice (ali pri izoritmičnih vrsticah) vedno na enakih ustreznih mestih. Glavni poudarki teksta so pa odvisni od naglasov važnejših besed. (Primerjaj ugotovitve dr. I. Grafenauerja!)*« Zaradi raznovrstnosti besed glede na pomen, število zlogov, mesto naglasa in funkcije v stavku so poudarki teksta od kitice do kitice pogosto različni. Sicer najdemo tako v melodični frazi kot v pesniški vrstici (ali polstišju) navadno po dva glavna poudarka, toda njuni mesti ne soglašata vedno. Medtem ko imajo poudarki melodične fraze navadno v vseh kiticah stalna mesta, se pa glavni poudarki pesniške vrstice često od kitice do kitice prestavljajo. Ta neskladnost povzroča, da so poudarki v nekem smislu prikriti, kar morebiti omogoča sožitje tej raznovrstnosti. Vendar je po drugi strani v tem delna ovira za obstoj tega razinerja, ki ima bržčas v čem drugem oporo za uveljavljanje. Najvažnejša opora za obstoj obravnavanega polimetričnega od- nosa je v skupni metrični enoti, ki tvori skupno ritmično oporišče. Skupna metrična enota melodije in plesa v teh razmerjih so dobe. Te dobe so one že obrazložene podaljšane kvantitete, ki nastopajo v na- pevih po dvoje v značilnih figurah in ki postanejo osnova mere.** Tako vidimo, da so i plesu i napevu skupne metrične enote (dobe), pač pa so različne metrične skupine (takti). Torej so tudi v tem polimetričnem odnosu neke skupne in neke različne značilnosti, kakor v odnosu med tekstom in melodijo. Vendar so skupne metrične enote (to je dobe) najmočnejša opora temu sožitju raznovrstnih prvin. Najpogosteje opažamo to polimetrično razmerje v peterodobnih napevih, kot jih je bila navedena že cela vrsta. (Gl. note št. 6, 7, 11, 12, 20 in 25.) Taki napevi se pojavljajo pogosto v zvezi z gibanjem kot so: plesanje, obhodi, zibanje itd. Glej opombo 6. " Glej str. 177 in 178. 185 Radoslav Hrovatin Sorazmerno največ peterodobnih napevov je bilo nabranih že ob koncu prejšnjega stoletja v Reziji, kjer jih je zapisala Eia Schoultz- Adaiewska. Med njimi jih je večina stilizirana v 5/4-skem taktu; ne- kateri od njih so označeni kot plesi.*° Dejansko ima dandanes najbolj tipični rezijanski ples »Rezjanska« peterodoben napev. (Glej note št. 26.)"*" Ta ples ni znan samo v Reziji, temveč tudi na sosednjih ob- močjih. Ples k tej melodiji se izvaja z enakomernim prestavljanjem desne in leve noge po dvodelni ritmični osnovi, torej v opisanem po- limetričnem razmerju." Kot je razvidno iz navedenih primerov, so peterodobni napevi razširjeni po večini slovenske dežele, čeprav ne v tako velikem številu kot v Reziji. Seveda jih je veliko zlasti v neposredni soseščini Rezije, to je v Benečji in Kotu, na Kobariškem in Bovškem ter Trenti, v Ka- nalski in Ziljski dolini. Tod pa niso znane le take pesmi, temveč tudi plesi. Najstarejše nadrobnejše navedbe o takem plesu so bile podane o Ziljanih, in sicer o obrednem reju pod lipo. Ta ples izvajajo še dan- danes na vsakoletni »žegen« (proščenje) kot prvi obredni ples pravkar dozorele »dečve« s fanti ali neoženjenimi moškimi, organiziranimi v fantovski družbi, imenovani »konta«.** Že neko' poročilo' iiz leta 1795 govori o ziLjaeskem plesu na žegnanju*^ in predočuje rej pod lipo na svatbi v sliki.^" Več o reju navajajo po- ročila iz 19. stoletja. Tedaj je rej nadrobneje opisal in zapisal Matija Majar-Ziljski, po katerem je priobčil tudi melodijo F. Š. Kuhač pod imenom »Visoki raj«.^' Na tej podlagi je tudi F. Marolt v svoji studiji o ziljanskih obredjih poimenoval ta ples v dialektični obliki »C/sdča rei pod lipo«, čeprav navaja tudi naziv s terena »ta pafba rej.^^ V samem razpravljanju pa uporablja tudi splošno^ običajno ime »rej pod lipo«.^^ Riliard Orel, Slovenske narodne pesmi iz Benečije, Ljubljana 1921, str. 69 -76. Baudouin-de-Courtenay, Materialy dia južno-slavjanskoi dialekto- logii i etnografii, St. Peterburg 1895 (v cirilici). Lasten terenski zapis v Zagi leta 1952 (Etnografski muzej v Ljubljani, Teren 8. — Trenta, inv. št. 24). Primerjaj zapis F. Marolta (Gibno-zvočni obraz Slovencev, Lj. 1954, 4*). Izraz konta je verjetno romanskega izvora. »Conto« pomeni račun, ki je bil pravica in dolžnost fantovske družbe, da je pobirala od udeležencev pri- spevke za organiziranje običaja in plačevaila račune za godce, pijačo itd. France Kotnik, Potovanje po Koroškem leta 1795 (SE III—IV, 1951, 361 s.). J.H. G. S. (= J. H. G. Schlegel), Reise durch einige Theile vom mit- taglichen Deutschland und dem Venetianischen, Erfurt (1798). =« SE III—IV, 1951, sliko^Tia priloga XXVIII. Gl. tudi prejšnjo opombo. Fr. Š. Kuhač, Južno-slovjenske narodne popievke III. kuj., Zagreb 1880, št. 1133. — Dr. Karefl Štrekelj, Slovenske narodne pesmi III. zv., Lj. 1904—1907, št. 5212. France Marolt, Tri obredja iz Zilje (Slov. narodoslovne študije I. zv.), Ljubljana 1935, 14. Ibid., str. 16. 186 Pomen ritmičnih kvantitet v slovenskih ljudskih napevih Po* Ma jar ju, Kuhaču in končnoi po Maroltu je postalo ime »Visoki rej« označba za ta ples v sodobni slovenski literaturi, čeprav tega izraza na terenu ne uporabljajo kot ime za ples. Med Kuhačem in Maroltom pa so številne razlike v navajanju teksta k plesu. Prav tako se raz- ločujeta predvsem v ritmu obe melodiji. Najteže je pa najti skladnost \ navajanju gibnih prvin glede na to, da je celo Marolt sam nedosleden v raznih objavah, ki omenjajo ta ples. Zlasti velike so razlike med njegovim opisom in koreogramom. Tako vidimo, da so po različnih navedbah problematični tako ime kakor tudi tekst, melodija in kine- tika tega plesa. Ker pa je mogoče rej pod lipo šteti med tipične pri- mere obravnavanih ritmičnih oblik, je treba omenjeni problematičnosti posvetiti nekaj besed. Razen že navedene omejitve se v literaturi na splošno in na terenu uporablja ime rej (ali raj) pod lipo. Na terenu najdemo tudi označbo »to pafbe« rej. Torej bi celotni naziv bil »prvi rej pod lipo«. Vendar glede na vse okolnosti zadostujeta označbi kot sta v praksi. Ime plesa označuje splošni lokalni naziv za ples (rej), kraj plesanja (pod lipo) in čas glede na vrstni red (prvi). Majarjevo navedbo sicer uporabljajo na terenu v raznih slovenskih pokrajinah, toda ne kot ime plesa, temveč kot način plesanja, pri katerem se plesalci vzdignejo visoko od tal, torej pri poskoku. Razlago z uporabo tega izraza sem prvič dobil na Hudi polici na Dolenjskem.^" To me je napotilo, da sem iskal dalje in našel sem tudi drugod še novih izrazov za poskočno plesanje. Ti izrazi pa se ne uporabljajo kot imena za posamezne plese. Vzrok za to je v tem, ker plešejo v istem kraju razne plese (torej več plesov) »visoko« ali poskočno in bi s tem imenom ne mogli specificirati dolo- čenega plesa, ki ga je mogoče plesati tudi »nizko« (to je brez po- skokov). To nam more pojasniti tudi označba poskočnice (okrogle) za razne plese, čeprav nisem zasledil na terenu posameznega plesa s tem imenom. Dandanes plešejo na terenu prvi rej pod lipo brez obveznih poskokov. Poskoki se pojavljajo le, če se ob koncu plesa posamezen plesalec razvname, kot se to dogaja pri kakršnem koli plesu na vasi. Zato ga tudi ne označujejo kot visoki rej. Pač pa so plesali poskočno v času, ko je videl plesanje pod lipo Majar, kar je razvidno iz Ku- hačeve objave opisa: »Pri tom prave mužkarci razne skokove...«.'-^ O tem priča tudi opis ziljanskega plesa iz leta 1838: »... die Paare meistens von einander getrennt hupfen...«.'"' Zato je bila Majarjeva oiznačba »visoko« za plesanje pravilna, verjetno pa ni bila ime plesa. Čeprav se vsi doslej zapisani teksti reja med seboj zelo razli- kujejo, pa so si vendarle podobni v tem, da se v njih družijo najrazno- vrstnejše sestavine. Marolta je silno motila »sestavina stilno razno- Lasten terenski zapis na Hudi Polici pri Šmarju leta 1953 {Etnografski muzej v Ljubljani, Teren 2. — Šmarje-Sap—Polica, inv. št. 20). Glej opombo 51. Poročido okrajne gosposke iz Podkloštra iz leta 1838. Gl. op. 71. 187 Radoslav Hrovatin vrstne, motivično neenotne, vsebinsko in formalno porušene snovi, ki je ni mogoče več restavrirati, ker nimamo več nobenih starejših za- pisov .. Vendar je mogoče to raznovrstnost teksta razložiti iz poteka in funkcije plesa razen začetka, ki ima verski značaj, kar je za ples nenavadno. Razlago za ta verski začetek dobimo v podatkih s terena. Na Kobariškem so nekoč imeli prvi ples za vražji (»škratov«).*^* Podobno velja tudi pri Zilji. Tako pravi koroška ljudska pravljica, da so na župnikov nasvet zapeli na začetku reja sveto pesem in tako vražjo moč odčarali.**" To potrjuje, da je bil začetek teksta dodan šele v no- vejšem času."" Ostali tekst reja pa je sestavljen iz različnih pesmi, in sicer ne v celoti, temveč le iz posameznih strof. Ta sestava pa se od izvedbe do izvedbe menja. O tem nam pričajo vse dosedanje objave (Majar, Kuhač, Marolt itd.) in še živo petje na terenu. Pri tem plesu namreč plesalci podobno kot pri izvajanju znanih poskočnic izmenoma lekst sproti improvizirajo na osnovi tradicije v skladu z »ujerbarsko« (snubaško) funkcijo običaja. Pri tem pridejo v poštev le pesmi, ki imajo enako ali vsaj podobno metrično strukturo teksta in ki po vse- bini ustrezajo intencijam običaja. Zato ni treba omalovaževati »nekaj prirejenih vrstic novejšega datuma, ki jih narod sproti improvizira, ker ne povedo nič bistvenega in že itak porušeno ostalino stilno še bolj kva- rijo«."' Tako razumemo, zakaj se pojavljajo v reju vedno novi teksti, čeprav se nekatere tradicionalno priljubljene strofe stalno pojavljajo. To velja za uvod, kar je že bilo pojasnjeno, pa tudi nekatere druge strofe iz preteklosti se še dandanes pojo v reju. Tako sem že ob drugi navedel tipično strofo: »Ste kei bidla iazbaca .. .«,"^ ki sem jo potem tudi na terenu slišal. Zato se ne smemo čuditi, da nekateri godci imenujejo plesni napev reja »jazbec«. (Glej note št. 30.)"** Ce upoštevamo pripombe k tekstu, vzbuja tudi vprašanje napeva veliko zanimanje, ker se oba napeva, ki sta ju objavila Kuhač in Ma- rolt pod imenom visoki raj (rej), med seboj silno razlikujeta po rit- mični osnovi. Kuhačev napev ima dvoternarno (glej note št. 27),"* Ma- roltov pa peterodobno (glej note št. 29)"^ osnovo. Vendar je mogoče v tem nasprotju najti neki zvezni člen. Na to navaja slika iz leta 1795, po kateri je sporočeno, da so verjetno podoben rej plesali na ziljski " Glej v op. 52, str. 11. ^ Lasten terenski zapis v Robiču pri Kobaridu leta 1951 (Etnografski muzej v Ljubljani, Teren 7. — Kobarid, inv. št. 60). Georg Graber, Sagen aus Karnten, Graz 1941, 237 s. "* Cerkev je v srednjem veku tudi na Slovenskem prepovedala ples. Šele od 16. stoletja ga je dopuščala. Zato moramo od tedaj dalje iskati nastanek današnje začetne strofe reja. " Glej v op. 52, str. U. "= Glej v op. 4, str. 286. "' Lasten terenski zapis v Sovčah pri Podkloštru na Koroškem leta 1952. "' Glej op. 51. Note št. 27—33 str. 189. Glej v op. 52, str. 10. ¦ 188 Pomen ritmičnih kvantitet v slovenskih ljudskih napevih svatbi.Še dandanes pa izvajajo na »gostiivanjih« (svatbah) v vzhodni Štajerski in Prekmurju obredni ples z »bosmani« (pleteniki), katerega napev je melično zelo podoben reju."^ (Gl. note št. 28.)*"* Vsi ti napevi so si podobni v meličem poteku zlasti v začetku, tako da jih moremo šteti za variante. Pač pa so si trije napevi različni po ritmu. Vendar pa najdemo v njih sorodnost, če jih opazujemo po obli- kovanju ritmičnih kvantitet. Glede na to moremo ugotoviti, da so v Kuhačevem primeru (glej note št. 27) podaljšani vsi več ali manj po- udarjeni toni Zacherlovega napeva (glej note št. 28). Pri tem so v smislu "« Glej op. 49 in 50. Primerjaj vpirašanje Borisa Orla: »Koliko je melična črta štajerskega plesa z bosmani podobna ziljskemu Visokemu re ju...?« v njegovi študiji »Ča- rodejni obred in mit iiakolenčioa ter bosmana ...« (Et XV, 1942, 55). "* Zapis Franca Zacherla, bivšega učitelja v Ljutomeru (glej v prejšnji op., str. 31). 189 Radoslav Hrovatin melodičnih variant nastale tudi nekatere melične spremembe. V Ma- roltovem primeru (glej note št. 29) pa sta po načinu že obravnavanega plesnega figuriranja »podaljšana« tretji in četrti ton melodične fraze, predzadnji in zadnji pa sta »skrajšana« (ali kot je bilo obrazloženo, nista podaljšana). Marolt ni iskal zveze med svojim in Kuhačevim na- pevom, temveč je menil, da je Majarjev napev v Kuhačevi stilizaciji pripadal drugemu plesu, to je »običnemu raju«. Verjetno je tako skle- pal iz tega, ker je Kuhač objavil še nekatere druge napeve v 6/8-skem taktu in jih označil kot »obične raje«."^ Ker Kuhač ni slišal reja na sa- mem terenu, Majar pa ni znal melografirati in je le mogel zapisovalcu zapeti, je tako sklepanje opravičeno, čeprav ne dovolj prepričljivo. Pač pa je mogoče, da je Kuhač razne napeve, ki jih je Majar morebiti nejasno zapel, po svoje stiliziral. To dokazuje cela stilizacija Kuha- čevega »Visokega raja«, ki obsega kar pet melodično različnih kitic. Tem je dodanih tudi prav toliko različnih mediger. Te medigre pa govore same po sebi za način izmenjajočega se petja in plesanja, zna- čilnega za prvi rej pod lipo in ne za »obične raje«.'" Ker je Kuhačev zapis Majarjevega napeva vsaj deloma nezanesljiv dokument, se ozrimo še na že omenjeno pričevanje iz leta 1838. Tedaj je okrajna gosposka iz Podkloštra poslala ljubljanskemu guberniju poročilo o ziljski folklori.'^ V tem dokumentu je omenjen kot najznačilnejši zi- Ijanski ples v 2/4-skem taktu. Dalje je razvidno, da so bili poročevalcu znani plesi, ki so jih tedaj plesali pri Zilji in po ostali Koroški. Zato moremo sklepati, da je s tem najznačilnejšim plesom menil rej pod lipo, ker je edino ta znan predvsem pri Zilji. Da je označil ples kot dvodoben, čeprav ima rej še dandanes dejansko peterodobno melodijo, ni presenetljivo, če pomislimo, da je današnjo peterodobno melodijo označil kot »geradtaktig« celo tak strokovnjak, kot je R. Wolfram, potem ko je rej (»Lindentanz«) videl in slišal na Ziljski Bistrici leta 194972 "Pako vidimo, kako je bil ritem reja vsem opazovalcem trd oreh, čeprav je vsaj Marolt pravilno stiliziral ritem melodije. V čem so te tezk(Me, nam pojasni kinetika tega plesa. Glej v opt 51, št. 1134 in 1135 pri Kuhačtv ™ V notah št. 27 je objavljen le vokalni pjrtrt samo 1. kitice plesa. '"- Poroöilo okrajne gosposke iz Po&loštra z dne 17. junija 1838 ljubljan- skemu guberniju pravi med druigim: »Der Tanz der Gailthaler so wie ihre Musik ist übrigens von dem Tanze und der Musik der übrigen Kärntner ganz verschieden. Die Musik spielt auf ^/i-tel Tackt, nach welcher die Paare mei- stens von einander getrennt hupfen, und nur zeitweise sich umschlungen mit- einander drehen, es ist eine Art ungarischer und kroatischer Tanz — Die Musik besteht aus 2 Violinen, 1 Klarinet, einer Bassgeige abwechselnd mit Waldhorn und Trompeten. — Sonst tanzen die Gailthaler auch steyrisch und deutsch nach der gewöhnlichen Musik.« (ODAS »Prezidialni arhiv« ljubljanskega gu- bernija iz leta 1838, fase. VI, aikt 1570). Primerjaj: Boris Orel, Novo gradivo... iz... 19.stoletja (SE II, 1949, 68s.). Richard Wolfram, Die Volkstänze in Österreich und verwandte Tänze im Europa, Salzburg 1951, 62 s. Primerjaj tudi mojo oceno tega dela (SE VI—VII, 1954, 353 s.). 190 Pomen ritmičnih kvantitet v slovenskih ljudskih napevih Seveda so opisi gibov pri reju pod lipo še bolj nezanesljivi in ne- popolni ko zapisi melodije, teksta in naziva. Tako moramo ugotoviti, da doslej še nimamoi povsem strokovna zanesljivega in natančnega zapisa tega plesa. To izvira deloma iz dosedanjih težav kinetografije same. Vendar so pa še posebni problemi, ki so povezani z že zgoraj obravna- vano problematiko. Doslej je največ truda vložil Marolt, da bi vse prvine reja pravilno dojel in zadovoljivo zapisal. Njegovi opisi in za- pisi gibov pri tem plesu pa se med seboj razločujejo, kar priča o nje- govih težavah. Poleg tega si je delo otežil še s tem, da je verjetno imel za enako nezanesljivo ono, kar so o tem plesu pred njim že drugi po- ročali, kot tudi to, Rar še dandanes plešejo na terenu pri Zilji. Da- našnje plesanje namreč ne vsebuje kot rednih figur poskokov, ki se improvizirano pojavijo le, kadar se plesalci razživijo. Torej ne gre za »visoki« način plesanja in je zato v nasprotju z označbo »visoki rej«. Stvarnemu poteku plesa na terenu še najbolj ustreza opis iz leta 1935, ko je Marolt imel še živo v spominu avtopsijo.Pozneje je Marolt prešel po umetniški intuiciji v svojevoljno stilizacijo, kot kaže koreo- gram v objavi iz leta 1954 in skušal z vzdiganjem plesalke v višino opravičiti označbo »visoki rej«.'* Glede na to, da so si v nekaj osnovnih stvareh gibnosti edini tako Majarjevi in Kuhačevi kot Marcitovi opisi s sedanjim, še živim izva- janjem na terenu, naj le-to rabi kot osnova za opazovanje. Po vseh teh virih izvajajo ples izmenoma tako, da plesalci korakoma najprej za- poje eno kitico, nato pa zaplešejo na instrumentalno medigro. (Glej note št. 30.) Potem sledi druga kitico in medigra. Tako se ples nada- ljuje do konca. Enotno je torej mišljenje glede korakanja v krogu med petjem. V tem se ujemajo tudi razne Maroltove verzije. Pač pa je nesoglasje glede načina plesanja na instrumentalno medigro (ali in- strumentalni del reja), in to celo v raznih Maroltovih objavah. Potem- takem je najbolje uporabiti kot izhodišče opazovanja peto kitico s korakanjem ali bolje rečeno peti del plesa. Zadnji zapisi s terena ka- žejo, da je tako napev pete kitice kot tudi instrumentalne medigre dejansko peterodoben (glej note št. 29 in 30), medtem ko je korakanje dvodelno, torej dvodobno. Prav to zadnje je mogel zaslediti vsak do- jemljiv ofiazovalec. Zato govori poročilo iz leta 1838 o 2/4-»kem taktu, zato je Kuhač napisal napev v dvoternarnem taktu'^ in zato je tudi Wolfram označil melodijo reja kot »geradtaktig«'" (dvodobno). Torej so vsi navedeni opazovalci zaradi dvodelnega korakanja označili tudi napev kot dvodoben, pa čeprav je peterodoben, kakor ga je Marolt Glej v op. 52, str. 13 s. '* France Marolt, Gibno-zvočni obraz Slovencev (Slovenske narodoslovne študije III. zv.), Ljubljana 1934, 41 s. Kuhač sicer piše "/s-ski takt. Števno enoto tempa pa označuje s četrtinko s piko ( = 100). Glej op. 72. 191 Radoslav Hrovatin pravilno stiliziral. Če pomislimo na »Rezjansko«,'' potem moramo tndi za rej pod lipo ugotoviti, da gre za primer obravnavane polimetričnosti, ker opažamo tudi tu dvodelno korakanje na peterodobno melodijo. Zaradi tega je razumljivo, da tudi ostali del plesa izvajajo polime- trično. Ne smemo pa izključiti možnosti, da plesalci instinktivno ob- čutijo pri izvajanju plesnih gibov heterometrično strukturo napeva, kot je mogoče sklepati iz Maroltovega opisa iz leta 1935.''** Po tem opisu se izvaja peti del plesa polimetrično, a instrumentalni izometrično (simultano). Vendar bo dvomijivost tega prikazana kasneje, kajti sama spontana instinktivnost ne more dopuščati nepotrebne kompliciranosti. Nikakor pa si ni mogoče predstavljati na terenu tako kompliciranega plesa, kot ga prikazuje Maroltov koreogram iz njegove zadnje objav- ljene redakcije »visokega reja«.'" Zavedati se moramo, da na terenu ni racionalne zavesti o peterodobnosti rejevega napeva. Zato govorijo o reju kot o dvokoračnem plesu. Prav tako pravi B. Orel na osnovi lastnega opažanja o »visokem reju«: »Ko pari odpojo nekaj vrstic, za- igra godba, pari pa zaplešejo poseben ples, ki je močno podoben polki.. .'č" (torej metrično dvodobnemu plesu). Tako je treba tudi o plesu na instrumentalno medigro misliti, da gre v splošnem za polime- tričnost, kakor so si vsi navedeni viri edini o tem glede petega dela plesa. Ta edinost je podana iz poročil samih, čeprav ni noben poroče- valec izpričal, da se je polimetričnosti zavedal. To je v skladu tudi z zavestjo na terenu. Po vsem tem je treba poudariti, da so dosedanja opažanja in opisi v skladu z obravnavano polimetričnostjo glede pe- tega dela reja pod lipo, medtem ko bo treba gibnost instrumentalnega dela še nadrobneje razjasniti z vnovičnim terenskim raziskovanjem. Ob vsem tem pa se bo- vendarle komu porodilo vprašanje, kako je mogoče, da v tej spontani polimetričnosti obstaja instiniktivno soglasje med godci, pevci in plesalci. Saj bi vendar morale nastati motnje pri tistih, ki intenzivno dojemajo napev in jasno občutijo gibanje telesa in ki se nedvomno zavedajo, ali se na določen ton pojavi vedno isti gib ali ne. Dejstvo je, da se navzlic polimetričnosti na določen gib pojavi vedno isti ton. To je mogoče zaradi tega, ker je skupno število vseh metričnih enot (dob) napeva sodo, kot je sodo tudi skupno število vseh plesnih gibov ali korakov, ki so izvedeni med vsem napevom. Tako nastopi začetek napeva in vsakega melodičnega oddelka (fraze) vedno na enak gib. S tem je razrešena uganka, zakaj mnogi opazovalci pri- pisujejo tudi napevu dvodobnost, kot jo opažajo pri plesanju. Prav tako pa je s tem opravičen dvom v obstoj nepotrebnega izmenjavanja polimetričnosti z izometričnostjo, kot je bil izražen v zvezi z Marol- tovim opisom reja iz leta 1935. " Glej op. 46. '» Glej v 'op. 52 str. 13 s. ™ Glej op. 74. *** Boris Orel, Naš kmet v okrilju svetega drevesa (Slov. koledar za 1.1943, Ljubljana 1942, 49). 192 Pomen ritmičnih kvantitet v slovenskih ljudskih napevih Obrazložena skladnost med napevom in gibi v opisanem polime- tričnem razmerju nam more pojasniti tudi obhode kolednikov na Ko- bariškem, ki ob tem pojo svoje melodije na peterodobni ritmični osnovi (glej note št. 31)*^ pri dvodelnem korakanju. Tako moremo razumeti slovenske matere, ki uspavajo svoje otroke tudi s peterodobnimi uspavankami in drugimi heterometričnimi napevi. Vse to pa ni značilno zgolj za ožje območje slovenske zemlje, tem- več je precej splošna slovenska značilnost, ki se je manifestirala tudi v času osvobodilne vojne v partizanski pesmi. Izmed številnih primerov naj bodo omenjeni le nekateri splošno znani. Še dandanes pogosto sli- šimo priljubjeno pesem »Janes, krainski Janes...« (glej note št. 32)*^ pri korakanju ob množičnih manifestacijah. Pesem je preoblikovana kontrafaktura dalmatinske »Marjane, Marjane!«"« Ob primerjavi obeh variant vidimo, kakoi je iz sodobnega napeva nastala svojevrstna heterometrična struktura, v kateri se iz- menjujeta šesterodobna in sedmerodobna fraza. Pri tem se pa niti enako dolge fraze metrično ne krijejo. Navzlic temu se napev slo- A enskemu pevcu čudovito prilega pri korakanju v skladnem simulta- nem polimetričnem sožitju. Tudi za to sožitje veljajo opisane zakonitosti. Zaradi te navidezne »nepravilnosti« ni napev v časteh pri strokov- njakih, ki organizirajo množično petje. Zato tudi ni našel prostora v najbolj razširjenih pesmaricah, pač pa napev še vedno bujno živi med najširšimi sloji. Pojav polimetričnosti moremo zaslediti tudi v zvezi z neštetokrat objavljenimi partizanskimi pesmimi. Tak primer je znana partizanska koračnica »Slovenci kremeniti...«, ki je v dosedanjih objavah stilizi- rana dosledno v 3/4-skem taktu.*" Čeprav je napev že v tej obliki lep primer polimetričnosti, je še bolj zanimiva ljudska dikcija napeva, ki ima s vojsko podobo. (Glej note št. 33.)*' Tako globoka zakoreninjenost pojava polimetričnosti zasluži ne- dvomno vso pozornost. Vzroke zanjo je treba iskati v svojevrstnih živ- ljenjskih pogojih slovenskega ljudstva v nadtisočletnem trdem boju za obstanek na svoji zemlji. Pri tem je treba upoštevati razne okolnosti, iz katerih se je razvila svojevrstna muzikalnost v sukcesivni hetero- metričnosti kot nedv^omnem pogoju za razvoj simultane polimetrič- nosti. Uporaba heterometričnega napeva pri premikanju zahteva od človeka posebno prozornost in koncentriranost, torej aktivno sodelo- Lasten terenski zaipis v Kredu pri Kobaridu leta 1951 (Etnografski mu- zej v Ljubljani, Teren 7. — Kobarid, inv. št. 57 in 62). Lasten terenski zapis v Zgornjem Lakencu pri Mokronogu leta 1951 (Etnografski muzej v Ljubljani, Teren 6. — Mokronog, inv. št. 20 in 23). Pjesme borbe za mješoviti zbor. Muzička naklada Hrvatske, Zagreb 1945, str. 16. Partizanska pesem. Uredil dr. Radoslav Hrovatin, Ljubljana 1953, 28. *5 Lasten terenski zapis v Soči leta 1952 (Etno^grafski muzej v Ljubljani, Teren 8. — Trenta, inv. st. 20 in 23). 15 Slovenski etnograf 193 Radoslav Hrovatin vanje. K vsestranski pozornosti so slovenskega človeka navajali ne- nehni socialni, politični in vojni pretresi, ki so pogostokrat razburkali našo deželo. Pri tem ne smemo pozabiti, da ima naša dežela edinstveno lego v Evropi kot važno križišče, kjer se stikajo tri najvažnejše evrop- ske etnične skupine in kamor mejijo celo priseljenci iz Azije. Z vsemi temi smo Slovenci tekmovali v raznih bojih. Med raznimi sosednjimi območji so večje razlike zlasti v ritmu. Tako prevladuje na zahodu rastoči, na vzhodu pa padajoči ritem. Kot premagovanje teh nasprotij so bile oblikovane obravnavane ritmične j>osebnosti. K temu je pripo- mogel v neki meri tudi pretežno hriboviti teren dežele. Tak teren pa zahteva posebno pazljivost pri premikanju, ki ise izvaja neenakomerno in je pogoj za ritmično nesimetričnost.*" Zato imamoi na najbolj goratem se- verozahodnem območju slovenskega ozemlja še ohranjene polimetrične plese v Reziji in pri Zilji. V takih terenskih bojnih pogojih je delovala tudi partizanska vojska. Zato si moramo na podoben način razlagati pojav heteronietričnosti in polimetričnosti v partizanski pesmi. Sukcesivna heterometričnost in simultana polimetričnost sta zna- čilna pojava slovenske folklore, ki sta pogojena drug v drugem, in iz- hajata iz ustreznih življenjskih pogojev ljudstva naše dežele v davni in neposredni preteklosti. Ker v umetni baročni in klasicistični glasbi zahodne Evrope, ki je sicer močno vplivala na kulturo naše dežele, redko najdemo le nekatere primere omenjenih ritmičnih pojavov, mo- remo v opisani tvornosti videti značilno muzikalno ustvarjalnost slo- venskega delovnega človeka najširših družbenih slojev. Ta ustvarjalnost je zajela tudi najbolj splošna družbena gibanja, kot jo kaže naj- slavnejša doba naše zgodovine v narodnoosvobodilni vojni. Seveda pa ne smemo misliti, da drugod, zlasti v neposredni bližini, ni podobnih pojavov. B. Bartok je ugotovil heterometričnost tudi kot značilnost napevov srbsko-hrvatskih »ženskih« pesmi.*' Tako moremo glede tega govoriti kot o jugoslovanskem pojavu. To je važno prav zaradi tega, ker je B. Bartok izločil del Hrvatske in Slovenijo iz svo- jega razpravljanja kot nekako tujerodno folklorno območje.** Seveda bo treba šele ugotoviti, katere vrste heterometričnosti so skupne raznim pokrajinam Jugoslavije in katere so samosvoje za posamezna območja. Menim, da so v gornjih opažanjih bili izbrani primeri, tipični za Slo- *" Na geofizični činitelj pri oblikovanju gibnosti je opozoril že F. Marolt (glej op. 74). Vendar ga ni treba tako mehanično upoštevati, temveč le v sploš- nem, kot sem nakazal že v SE III—IV, 1951, 293. " Glej op. 8. ** Primerjaj tudi študijo: Bartok Béla, Népzenénk és a szomszéd népek népZenéje (Naša ljudska glasba in ljudska glasba sosednjih ljudstev), Buda- pest 1934. 194 Pomen ritmičnih kvantitet v slovenskih ljudskih napevih veiiijo, čeprav jih najdemo tudi drugod. Sele nadaljnja raziskovanja pa bodo to morala dokončno potrditi. Prav tako je treba omeniti glede polimetričnosti, da so je zasledili tudi v raznih drugih pokrajinah Jugoslavije, zlasti v Makedoniji.*'' Omenim naj vsaj primer iz naše neposredne soseščine v Hrvatski, kjer plešejo trodobni ples na heterometrični napev »Kada se Pavle že- njaše .. .«*"' v opisanem polimetričnem razmerju. Torej je treba pribiti, da sta tako heterometričnost kot polimetričnost znani na raznih ob- močjih jugoslovanske folklore in ne zgolj lokalna pojava na Slo- venskem. Opisani pojavi tvorbe ritmičnih kvantitet v slovenski ljudski kulturi so značilni tako za napeve pesmi kakor tudi za napeve plesov. Pri petju in pri plesanju se pojavljajo različne oblike podaljševanja im skrajšanja ritmičnih kvantitet. To oblikovanje je formalna sesta- vina ustvarjalnega procesa, v katerem se uveljavljajo tradicionalne kolektivne in individualne težnje posameznega ljudskega ustvarjalca kakor tudi ljudske skupnosti. Nekatere oblike modificiranja ritmič- nih kvantitet so bolj značilne za pesmi, druge bolj za plese. Več vrst teh pojavov pa zasledimo tako v pesmih kot v plesih. Podobna misel se izraža v trditvi, da v teh pojavih pogosto opažamo vzajemno učin- kovanje med petjem in plesanjem, ki sta bila v davnini tesno pove- zana. V tej ustvarjalnosti, ki se odlikuje v napredku ljudskega izraza, so se namreč v večstoletnem procesu postopoma diferencirale razne pesmi in razni plesi, pa tudi razvitejše dblike govora kot je pripoved- ništvo in podobno. Tako more metoda, ki ne obravnava ritmičnih odnosov le z vidika poudarkov, to je ritmičnih kvalitet, temveč ki v večji meri upošteva raznovrstnost trajnosti, to je ritmičnih kvantitet, razjasniti vzajemno pogojenost in sorodnost mnogih pojavov, ki se zde pri enostranskem opazovanju kot neodvisni in raznovrstni. Ta metoda more pojasniti, da posamezni pojavi sukcesivne heterometričnosti in simultane poli- metričnosti niso le formalno raznovrstne in zanimive kategorije, ka- terih pokrajinska značilnost in številčna razprostranjenost je razvidna že iz raznih statistik. Nasprotno! Šele z razumevanjem notranje za- konitosti moremo povezati navidezno raznovrstne pojave, ki so odsev iste ustvarjalne težnje. V tej težnji odsevajo tako materialni pogoji kot razna doživljanja v vzajemni povezanosti, čeprav smo opazovali predvsem pojave psihičnih proizvodov v pesmih in plesih. Primerjaj: Miodrag A. Vasiljević, Jugoslovenski muzički folklor II. Na- rodne melodije koje se pevaju u Makedoniji, Beograd 1953. Živko Firfov, Makedonski muzički folklor. Pesni I, Skopje 1953. Živko Firfov i Gainčo Paj- tondžiev. Makedonski narodni ora, Skopje 1953 (v cirilici). Zapis dr. Vinka Zganca v Novem (Hrvatske narodne pjesme i plesovi. Uredili dr. Vink* Zganec i Nada Sremea Seljačka Sloga, Zagreb 1951, 28). 13* 195 Radoslav Hrovatin Gornje obravnavanje je seveda le omejen poskus, ki naj da novih spodbud raziskavanju ritma, to je področju, ki še ni izoblikovalo ob- sežnejše sistematike, niti še ni dognalo dovolj zanesljivo posameznih etap v svojem zgodovinskem razvoju. Dalje naj gornje vrstice služijo kot dokazilo, da je potrebno v obravnavanje področja ritma pritegniti tudi v večji meri ustvarjanje na območju ljudske kitlture in da ome- jevanje na območje visoke umetne glasbe ne more zajeti problemov ritma v vsej obsežnosti. Omenim naj še, da je nujno potrebno še na- daljevati raziskovanja značilnih posebnosti v oblikovanju ritma slo- venskega ljudskega petja in plesanja, kar bo odkrilo še nove podrob- nosti, in da pomenijo posamezni rezultati tega dela vsaj skromen do- prinos k splošnemu človeškemu problemu dojemanja in pojmovanja ritma. Résumé L'IMPORTANCE DES QUANTITÉS RHYTHMIQUES DANS LES MÉLODIES POPULAIRES SLOVENES Récemment encore, on stylisait les mélodies populaires Slovenes, en partant des accents rhythmiques et en bourrant les mélodies, d'ordinaire, en des me- sures égales. Les mélographes remarquaient bien que de différentes modifi- cations dans la quantité du rhythme s'y présentaient, qui ne correspondaient pas a la disposition réguliere des accents des mesures égales. Ils marquaient ces modifications par des signes qui ne désignaient pas, d'une maniere suffi- samment précise, les quantités rhythmicjues. Seulement, dans les cas ou ces modifications étaient considérables et constantes, vis les exprimaient par des mesures mixtes. Mais, dans ces cas aussi, ils tendaient toujours a l'égalité de toutes les mesures. Comme cette méthode qui part des qualités rhythmiques ne donnait pas toujours des résultats satisfaisants, l'auteur traite la formation des quantités rhythmiques qui apparaissent dans les mélodies populaires Slovenes comme une loi immanente et traditionnelle. Toutefois, ils laisse a part les modifica- tions rhythmiques inconstantes, ayant une valeur secondaire d'interjection ou d'interprétation. Celles-ci caractérisent plutôt le chant solo et moins le chant choral qui, lui, est surtout typique pour le folklore slovene. Les formes sta- bilisées de modification des quantités rhythmiques dans les mélodies men- tionnées sont le prolongement et la réduction. La conséquence en est la dispo- sition des accents proportionnés ou disproportionnés. Dans les mélodies populaires Slovenes, les exemples a disposition disproportionnée sont typiques surtout. Les prolongements apparaissent, de préférence, a deux positions de la partie mélodiqeu: a la fin (d. les exemples nos. 1 et 2), au début (o. les exem- ples nos. 6 et 7), ou bien, en meme temps, au début et a la fin de la phrase (v. les exemples nos. 4 et 5). Ces prolongements apparaissent en meme temps que l'accent ou bien apres lui. Au début, on prolonge, d'ordinaire, un seul ton, a la fin, on en prolonge aussi deux ou meme trois (d. l'exemple no.J). On ren- contre deux prolongements au début de la phrase dans des cas particuliers de figuration (d. l'exemple no. 8). Les quantités et les manieres de prolongement different selon les contrées folkloriques (d. les exemples nos. 9 et 10). Le sens des prolongements consiste dans le renforcement des accents, ils permettent des phrases concises et des repos. i% Pomen ritmičnih kvantitet v slovenskih ljudskih napevih Les réductions telles qu'elles sont traitées ici ne comprennent pas la di- vision ordinaire des valeurs rhythmiques dans la figuration; l'auteur y voit, par contre, ceux des tons brefs des mélodies, se présentant la ou l'on attendrait des prolongements, c'est a dire, surtout a la fin de la phrase. Par suite des réductions, des mélodies typiques a cinq temps résultent (v. les exemples nos. 6, 7, il, 12), en de diverses variations, mais aussi des modeles rhythmiques de genre différent (v. l'exemple no. 13). Les réductions dans les mélodies a cinq temps ont pour but de lier les phrases en des ensembles rhythmiques ininter- rompus. C'est une particularité du folklore slovene d'y rencontrer, dans la meme mélodie, a la fin de quelques phrases des prolongements, et ailleurs des réduc- tions. De la maniere, des césures prononcées se présentent, ça et la, tandis qu'ailleurs, les phrases sont liées de différentes manieres (v. les exemples nos. 14, 15, 16, 17, 18). Les especes particulieres des formes mentionnées sont typiques pour les particulieres contrées folkloriques. Toutefois, on rencontre, chez le meme chan- teur, une rhythmisation différente de la meme chanson, ce qui dépend de son état d'âme qui est soumis aux changements (v. les exemples nos. 19 et 20). Les différences sont encore plus considérables chez des chanteurs différents et dans des contrées différentes (v. les exemples nos. 22, 23, 24). Bien que la pro- sodie du texte influence le rhythme de la mélodie, elle ne définit pas la for- mation des ciuantités rhythmic^ues (v. l'exemple no. 25). Comme les quantités rhythmiques résultent de ce qu'on viodatki o zbranih predmetih. Vemo n. pr., da pigmejci dobivajo v zameno za slonovo kost železne osti od svojih »gospodarjev« — sosednjih črnskih plemen. Kako zanimiv predmet na tej razstavi je n. pr. glasbilo (kar v dveh inačicah), ki ima na lesenem resonančnem zabojčku mon- tirane različno dolge železne ploščate paličice, in po zvoku spominja na ksilofon! Eno je označeno kot predmet sudanskega plemena Baleze (zahodno od Albertoivega jezera). Zakaj so na podobnem glasbilu iz Ugande, kjer žive že plemena Bantu, paličice preluknjane, zakaj jih je enajst, medtem ko jih je na onem plemena Baleze samo osem in to nepreluknjanih? Kje je izvor tega glasbila? Zanimivi pa so tudi mnogi ženski »zapasniki«, lepo izdelan ščit plemena Nkundu itd. Iz Gabuna je manjša zbirka materialne kulture plemena Fang ali Pa- huin; zanimivi so razni noži (zlasti bi opozoril na kovinski nož) ter obe harfi in druga glasbila na strune. V tej veliki dvorani imamo tudi dve lepi leseni maski s Slonokoščene obale ter zanimivo žensko masko iz kože (še nedolo- čenega izvora) in drugo, leseno, tajnih moških združb iz Nigerije. Tudi tu pa bi kazalo za bližnjo bodočnost izpopolniti predvsem zbirke materialne kul- ture plemen, ki jih ima muzej že zdaj v večji meri na razpolago, n. pr. kul- turo pigmejcev, morda vsaj enega plemena, kajti zanje je značilna primitivna lovska pragozdna ekonomika (brez kovin). Poleg tega bi se kazalo potruditi za iizpopOlnitev kulture Barijcev. Lepo bi bilo, če bi se dala dobiti popolnejša zbirka o grmičarski kulturi, pa o kakšni više razviti pastirski ali poljedelski; o beininski smemo za zdaj pač samo sanjati. Toda s časom bi se dalo morda organizirati gostovanja z začasnimi razstavami. Vse to je »muzika pri- hodnosti«. Vprašanje je le, kakšen bo odziv in kakšna bodo sredstva ter sotrudniki prizadevnega vodstva Etnografskega muzeja, ki se pomanjkljivosti te razstave popolnoma zaveda, ki pa je hotelo vzbuditi zanimanje za izven- evropske kulture tudi v naši javnosti. Za zaključek naj povem, da se mi zdi ta začasna razstava v marsikaterem pogledu pomembna. Ne da bi ponavljal, kar sem že uvodoma omenil, je ta razstava {K>kazala, da ima tudi naš Etnografski muzej že precej zbirk, ka- terih del je zdaj prvič pokazal. Jasno je, da potrebuje prostor, mnogo več prostora. Ljubljana je univerzitetno mesto, je kulturni center naroda in ima vso pravico do sicer morda majhnega, a sistematično urejenega etnografskega muzeja, ki bi v stalnih osnovnih zbirkah poleg izvrstno prikazane domače stvarne kulture moral prikazati v dobrih vzorcih tudi druge kulture. Šele primerjava bi obiskovalcem odprla pogled v svet in bi jim pokazala, koliko je domača kultura povezana z drugimi, koliko je samonikla in kje stoji v svetu tako pestrih kulturnih prizadevanj človeka. Pokazala bi tudi, kakšna je kultura na raznih stopnjah ekonomike, ob sodobnih primerih bi jim od- grnila pogled tudi nazaj v zgodovino razvoja kultur in s tem konkretizirala povezavo materialne kulture z ekonomskimi in družbenimi formacijami. Treba pa je odslej razvijati zbirke po sistematičnem, mnogoletnem načrtu. V tem vidim pomen te začasne razstave, ki bi ne smela izginiti spet v nedostopna, mnogo pretesna skladišča brez odmeva v naši javnosti. 214 Poročilo o terenskem raziskovanju Pokrajinskega muzeja v Mariboru v letu 1936 Summary SOME THOUGHTS ON THE EXHIBITION OF OVERSEA COLLECTIONS IN THE ETHNOGRAPHICAL MUSEUM OF LJUBLJANA From October 1956 till May 195? in the Ethnographical Museum of Ljub- ljana there mas a temporary exhibition of its oversea collections. These stem mostly from Slovenian missionaries and sailors and mere not systematically gathered from the thirties of tlie past century; some of tlie items cannot be identified quite surely anymore. Nevertheless, the exhibition presents a picture, though not a complete one, of the material cultures of the Ojibma, Bari (south- ern Sudan), and some Central African peoples; there are items also from Oceania, tlie Philippines, China, Himalayan cultures, etc. mhich, though in- complete, may serve as a nucleus for further systematic collecting. At any rate, this first exhibition of oversea cultures in the Ethnographicail Museum mhich up to the present specialized in collecting cultural items of Slovenia itself, shoms to the visitors mho liave no other opportunities the great variability of culture, partly at least. This, homeoer, is an important task. So it may stimu- late the Ethnographical Museum of Ljubljana to'organize, step by step, a steady exhibition of more complete, though small, samples of different cultures to enable the visitors to compare them in connection mith various economic and social levels. POROČILO O TERENSKEM RAZISKOVANJU POKRAJINSKEGA MUZEJA V MARIBORU V LETU 1956 Tončica Urbas V nadaljevanju etnografskega raziskovanja Pohorja se je etnografska skupina Pokrajinskega muzeja v Mariboru v preteklem letu znova napotila na južno pobočje Pohorja, kjer je imela svojo stalno postojanko na Tinju nad Slovensko Bistrico. Struktura geografskega terena na tem delu Pohorja je precej podobna terenu, ki ga je skupina obiskala leta 1955, t. j. vasi Kuni- gundi nad Zrečami, le da je v pogledu naseljenosti in raziskovanja naselij nekoliko ugodnejši, ker ima več zaselkov in nekoliko manj samotnih kmetij. Etnografsko skupino so sestavljali člani lanskega leta z izjemo tehničnega risarja Golija Bojana, ki je bil v poletnih mesecih odsoten na študiju v Nem- čiji, zato ga je nadomestil akademski kipar in slikar Kolbič Gabro. Skupina je pričela z delom dne 8. julija, vrnila pa se je 22. julija, tako da je bila na terenu skupno 14 dni. Razen Velikega Tinja, kjer je imela bazo, je raziskala naslednja naselja oziroma samotne kmetije: Malo Tinje, Rep nad Tinjem, Jurišno vas, Turiško vas pri Tinju, Sv. Urh, sedaj naselje Pod Vrhom in nekaj samotnih kmetij v Planini za Velikim Vrhom. Poudariti je treba, da je bila letošnja bera precej obilnejša in pestrejša od lanske, t. j. s terena nad Sv. Kunigunde, to pa predvsem zaradi tega, ker je bilo vreme v mesecu juliju ugodno, mimo tega pa so, kakor sem že ome- nila, naselja v obliki zaselkov in tudi samotnih kmetij na tem delu Po- 215 Tončica Urbas horja bolj strnjena, zato ni bilo treba izgubljati toliko dragocenega časa za hojo od izpovedovalca do izpovedovalca. Skupina je kakor v preteklem letu posvetila dovolj pozornosti posa- meznim gospodarskim panogam ljudske materialne kulture. Posebej je pro- učevala poljedelstvo, ki je na tem delu Pohorja dobro razvito, čeprav potekajo v tej višini tudi že gornje meje nekaterih poljedelskih kultur, n. pr. koruze, fižola idr. Precej podatkov je dala tudi živinoreja s svojimi panogami, po- sebej ovčereja, ki se je prav na tem delu Pohorja v znatni meri ohranila do današnjih dni, z njo v zvezi pa še pridobivanje volne in njena predelava v preteklosti in sedanjosti. Obilo podatkov je dalo prav tako raziskovanje pre- voznih in prenosnih sredstev, ki so tudi tu dokaj raznovrstna in zanimiva. Podatki o gozdarstvu so v primerjavi z onimi iz lanskega leta precej skopi, ker se kmetje na tem delu Pohorja ukvarjajo pretežno s poljedelstvom in živinorejo, medtem ko gojijo izključno gozdarstvo le redki lastniki velikih samotnih kmetij, katerih gospodarstvo temelji pretežno na izkoriščanju ve- likih kompleksov gozda. Zanimive primerjalne podatke je dalo tudi proučevanje ljudskega stav- barstva tako v pogledu zunanjosti kakor glede notranjega tlorisa pohorskih hiš in drugih gospodarskih poslopij in notranje hišne opreme pa raznega orodja in delovnih naprav, ki so povezane z različnimi gospodarskimi de- javnostmi in notranjimi hišnimi opravili. Tako smo v opis zajeli temeljito tudi pohorsko coklarstvo, ki je še danes v znatni meri razširjeno tudi na tem delu Pohorja. Tudi gradivo, ki ga je skupina nabrala s področja duhovne kulture po- horskega človeka, je tako po obsegu kakor po kvaliteti prav zadovoljivo, čeprav po obilici in raznolikosti tudi tu občutno zaostaja za tistim, ki ga je skupina nabrala v letu 1954 na delu po Prekmurju. — Kljub temu lahko omenim, da je izročilo o Povodnem možu in o vilah tu mnogo obsežnejše in tudi bolj živo kakor na delu Pohorja nad Zrečami, pač pa so tu mnogo manj razširjene pesmi ljudskih pevcev, n. pr. Jurija Vodovnika, ki je tod skoraj že povsem izginil iz zavesti tudi starejših oseb. Obseg zbranih ljudskih pesmi je bolj skromen, bolj živa pa je še predanost vražam in verovanjem med starejšim ženskim svetom. Zapisovalka in članica ekipe, M. Senjorjeva, je poleg drugih pesmi, ki so povezane z raznimi delovnimi običaji in navadami iz človekovega življenja, zapisala tudi zbirko prav čednih ženitovanjskih pesmi in nagovorov pri pohorskih poročnih običajih, ki so se ohranili do danes prav posebno tu, na Tinju. Zapiski s področja socialne kulture, ki go- vorijo o medsebojnih odnosih posameznikov in vaške skupnosti, bodo rabili predvsem za dopolnilo h gradivu, ki je bilo že doslej nabrano po drugih delih Pohorja. Tehnična dokumentacija je bila kljub težavam, ki jih ima v tem po- gledu etnografska skupina Pokrajinskega muzeja vsako leto — saj ne raz- polaga s samostojnim fotografom in posebej izurjenim in veščim tehničnim risarjem — izvedena kar zadovoljivo. O tem govori nedvomno nabrano teh- nično-dokumentarno gradivo, ki je sedaj že popolnoma urejeno, tako v po- gledu fotografij, kakor risb, skic in tlorisov. V pogledu risb se pri izdelkih 216 Poročilo o terenskem raziskovanju Pokrajinskega muzeja v Mariboru v letu 1956 namreč čuti žal pomanjkanje rutine, ki je lastna predvsem poklicnim tehnič- nim risarjem, kakršni so na voljo n. pr. Etnografskemu muzeju v Ljubljani. Pokrajinski muzej v Mariboru pa vsako leto dobi za delo v ekipi akadem- skega slikarja, ki je sicer izveden v svojem delu, a izvedbi tehničnih risb mnogokrat povsem ne ustreza, ker je predvsem umetnik, ki opazuje pred- mete, in jih tudi slika oziroma riše skozi prizmo lastnih, umetniških oči in čustev. Poklicnega tehničnega risarja Pokrajinski muzej v Mariboru žal še vedno nima, čeprav bi bil nujno potreben poleg dela v etnografiji, še posebej za tehnično risanje v referatu za arheologijo. Ce se bo posrečilo dobiti ga v tem letu — denarna sredstva s sistemizacijo službenega mesta so že zagotov-' Ijena — in gre sedaj samo za to, da se najde človek, ki bi bil pripravljen sprejeti v Pokrajinskem muzeju mesto, potem se bo ugodno rešilo tudi vpra- šanje tega člana etnografske skupine, ki ga je bilo treba doslej vsako leto znova iskati. Materialno stran v pogledu prenočišča in prehrane je bilo možno ure- diti povsem zadovoljivo. Skupina je prenočevala v šoli na Tinju, kjer ji je izkazal vse hvale vredno razumevanje šolski upravitelj Vladimir Gal, ki mu izrekamo tudi s tega mesta iskreno zahvalo. Tople obroke hrane so za člane skupine oskrbovali v vaški gostilni pri Bizjaku. Drugi obisk in terensko raziskovanje južnega piobočja Pohorja v letu 1956 je vsekakor izpopolnilo sliko o stanju etnografije v tem delu pohorskega sveta, ki jo bo vredno pozneje primerjati z naselji na severnem pobočju, kamor se namerava etnografska skupina odpraviti že v letu 1957. Résumé RAPPORT SUR LES RECHERCHES AU TERRAIN DU MUSÉE PROVINCIAL DE MARIBOR, EN 1956 - On informe sur les recherches au terrain, effectuées par l'équipe du Musée Provincial de Maribor. L'équipe a visité, en 1956, les versants méridionaux du Pohorje (Styrie Inférieure). DVOJE POSVETOVANJ ETNOGRAFOV-MUZEALCEV V SLOVENIJI Pavla štrukelj Etnografska sekcija pri Društvu muzealcev in konservatorjev LRS, Ljub- ljana, je organizirala do sedaj že dvoje posvetovanj. Prvo je bilo dne 25. ju- nija 1956, drugo pa 30. marca 1957. Ob začetku prvega posvetovanja je Boris Orel, vodja etnografske sekcije, poudaril pomen takih strokovnih posvetovarkj. Po osvoboditvi se je namreč povečala splošna in specialna muzejska problematika z ustanovitvijo večjega števila muzejev. V zvezi s tem potrebujejo zlasti etnografski oddelki novih 217 Pavla Štrukelj krajevnih muzejev v kar največji meri strokovne pomoči pri izpolnjevanju raznih tako rekoč osnovnih muzejskih nalog. Na prvem posvetovanju dne 23. junija 1956 so udeleženci razpravljali o zbiranju etnografskega gradiva, inventariziranju, urejevanju slikovnega gra- diva in o zaščiti etnografskih spomenikov. Tončica Urbas je v prvem referatu govorila o zbiranju etnografskih pred- metov, v katerem je predvsem pojasnila, kdaj in čemu zbiramo etnografske predmete, kakšne so metode zbiranja in kdo naj zbira etnografske predmete na terenu. Predavateljica predlaga, naj zbiranje etnografskih predmetov opravljajo samo strokovno usposobljeni muzealci-etnografi, ki naj bi posve- tili vso skrb načrtnemu zbiranju in natančni dokumentaciji predmetov. Referat Marije Jagodic je obsegali inventarizacijo in shranjevanje muzejskiii predmetov. Jagodičeva je pravilno poudarila, da je dobro opravljena inven- tarizacija v nekem pogledu že pravzaprav zametek znanstvene razprave. Vsak predmet mora biti inventariziran tako, da vsebuje vse osnovne podatke, ki so potrebni za znanstveno obdelavo ali za razstavljanje. Zato mora imeti vsak muzej knjige, ki so povezane z najrazličnejšimi stopnjami pravilne mu- zejske inventarizacije. Fanči Šarf je v tretjem referatu načela problem urejevanja slikovnega gradiva v muzeju. Šarfova je obravnavala praktično stran tega notranjega muzejskega dela in pojasnila pomen dobro urejene fototeke in ilustracijskega gradiva, ki muzealcu pomaga pri reševanju rajrazličnejših vprašanj. Tudi za ilustracijsko gradivo so potrebne razne inventarne knjige. Boris Orel je v zadnjem referatu govoril o vprašanju etnografsko-spome- niškega varstva o Sloveniji. Ta problem je že temeljito obdelal v referatih, ki sta bila objavljena v dveh strokovnih revijah, in sicer prvi v Zborniku za- štite spomenika kulture in drugi v VI—Vil letniku Slovenskega etnografa. Boris Orel se je na tem posvetovanju omejil predvsem na nove predloge, ki naj bi pravzaprav spomeniško-varstveno delo v določenem pogledu revidirali in ga postavili na realnejšo osnovo. Glede na dosedanja izkustva pri zaščiti nepremičnih etnografskih spomenikov je predlagal tole: v čim krajšem času bi bilo treba zbrati gradivo za nekakšno topografijo nepremičnih etnografskih spomenikov, zaščititi spomenik in situ, če so za to dani ugodni pogoji, in končno razmisliti tudi o morebitnem prenosu etnografskega spomeniškega objekta z določenega območja v neposredno bližino muzeja. Drugo posvetovanje, dne 30. marca 1957, je bilo nadaljevanje prvega. Udeleženci so razpravljali o znanstvenem etnografskem delu in o razstavah v muzeju. Angeles Baš je govoril o etnografskem znanstvenem delu v muzejih. Ob- delavo gradiva, ki je zbrano v muzeju, si predavatelj zamišlja takole: pri- dobljeni viri, ki naj bi bili izčrpno inventarizirani in opremljeni s kar najbolj poučno kartoteko in fototeko, bodo imeli zadostno podlago za raziskave, če se bodo upoštevali še zadevni pisani in umetnostni viri. Takšne raziskave, ki izvirajo iz gradiva, zbranega v muzejih, lahko povsem drugače oblikujejo razstavne zbirke. Posredovanje raziskovalnih izsledkov pa ne more biti ome- jeno edino na razstavne zbirke. Vzporedno z urejanjem študijsko zasnovanih 218 Dvoje posvetovanj etnografov-muzealeev v Sloveniji tematskih razstav je treba objavljati tudi obravnave za strokovno javnost, ki hoče natančneje spoznati vprašanja, ponazorjena v zbirkah. Boris Orel je v svojem referatu o razstavljanju etnografskih predmetov poudaril predvsem pomen dobro urejenih etnografskih razstav. Vprašanja smotrno urejene etnografske razstave nikakor ni mogoče uspešno reševati, če nismo poprej posvečali zadostne pozornosti pravilnemu sistematičnemu zbi- ranju, inventariziranju ter zlasti znanstvenemu proučevanju etnografskih predmetov. Predavatelj se je lotil raznovrstnih vprašanj, pri čemer pa se je večidel naslanjal na svoja lastna izkustva iz muzejske prakse, na lastna opa- žanja in dognanja. Dotaknil se je nekaterih osnovnih pogojev, ki so potrebni za razstavo, dalje raznovrstnih pomožnih tehničnih sredstev, gradiva in raz- stavnih vidikov. Poleg najvažnejših načinov razstavljanja kot so etnografsko- geografski, razstave interjerjev in skansen, meni Boris Orel, da ima pravilno pojmovani koncentracijski razstavni način še veliko možnosti razvoja in da pomeni v resnici najvišjo stopnjo etnografskega razstavljanja predmetov. Po končani izčrpni diskusiji je bilo drugo posvetovanje zaključeno s programom za naslednje, ki naj bi med drugim obsegalo tudi vprašanje raz- mejitve med muzeji v etnografskem pogledu. Summary THE TWO CONSULTATIONS OF ETHNOGRAPHERS- MUSEUM'S WORKERS OF SLOVENIA The report refers to the tmo consultations of ethnographers-museum's workers of Slovenia, which was organized by the Ethnographical Section of the Society of Museum's Workers and Conservators Pop. Rep. of Slovenia in 1956 and 1957 in Ljubljana. The members of consultations discussed tiiis: Gathering ethno- graphical objects, inventorying and preserving museum's objects, arranging pictures and photographies, preserving ethnographical material and monuments in Slovenia, ethnographical scientific work in museums and exhibitions of ethnographical objects. 219 KNJI2NA POROČILA IN OCENE Kotnikov zbornik. Narodopisni zapiski z Gornjegrajskega in Koz/anskega. Prispevke so napisali člani narodopisne skupine celjskega muzeja. Uredila France Kotnik in Vlado Novak. Izdal in založil Mestni muzej v Celju. Celje 1956. Str. 159 + 12. Pri nas zborniki razprav, posvečeni pomembnim znanstvenikom ob njih jubilejih, niso tako pogosti kot drugod po svetu. Pa še tisti, kar jih imamo, so letniki revij, ki jih označuje kot prigodni zbornik le posvetilo. Kotnikov zbornik, prvi te vrste pri nas, je dobil svoje ime spričo smrti prvega urednika, ki je zbral in vodil »narodopisno skupino celjskega muzeja,« ki mu je plod svojega v glavnem triletnega terenskega dela s posvetilom povezala kot do- stojen spomin njegovi pobudi, vodstvu in nesebični prijateljski pomoči (po- svetilo). Za posvetilom je slika Franceta Kotnika po Stovičkovi plaketi. V »ure- dniškem poročilu« seznanja drugi urednik Vlado Novak (ki sicer s svojim delom ni udeležen v zborniku) z nastankom knjige, o Kotnikovih pripravah za objave v zborniku, kakor tudi o vrzelih, ki so jih pustila neobdelana pod- ročja (planšarstvo na Menini, kašče v okolici Gornjega grada). Sedanji način objave vsega gradiva v eni knjigi je gotovo primernejši, kakor pa bi bile prvotno zamišljene posebne »knjižice o vsakem izmed obdelanih krajevnih območij.« »Kotnikov zbornik« je prva objava gradiva ene izmed delovnih skupin naših muzejev, ki so v zadnjem desetletju pričele sestavno raziskovati od vasi do vasi našo ljudsko kulturo. Knjiga je v celoti vse hvale vredno pri- zadevanje, saj je prva vsaj delna mnogostranska podoba dveh zaključenih krajevnih območij v naši etnografiji. Upravičeno pritrjujemo urednikovemu mnenju, da kako primerjalno obravnavanje nabranega gradiva ni nikoli na- loga nobenega priobčevatelja. Gradivo samo, če je pravilno zapisano, je do- volj dragoceno, da ga damo na razpolago vsem, ki ga bodo doma ali na tujem pritegnili v svoja raziskavanja. Zbrano etnografsko gradivo moremo objaviti ali v poročilu z glavnimi podatki, ali pa nadrobno v celoti. Podoba je, da so v objavljenih prispevkih objavili zapisovalci svoje celotno gradivo. V prvem delu zbornika objavlja z Gornjegrajskega šest avtorjev gospo- darsko-socialni pregled občine Florijan, oznako stavb in pravnih šeg (J. Bo- žič); o pustotah (Fr. Kotnik); o domovih z opremo, požarjenju, setvi in žetvi, košnji, mlinih, lanu, tkalstvu in pletenju vrvi (D. Predan); o metju prosa, štrihanju rži, o skupnosti »sosedov«, ženitovanju, »svečarjih«, hišnih balih (St. T e r č a k) : o šegah ob rojstvu, smrti, namežniku, verovanjih, le- gendah (J. Lekše). Panjske končnice je skopo snovno označil A. Stupica. V ta obsežnejši del zbornika (str. 7—102) sta vključena članka o savinjskem splavarstvu (Hribe rnik. Žemljic), ki segata krajevno tudi izven ob- delanega ozemlja. V drugem delu knjige (str. 105—149) objavljajo v glavnem isti avtorji gradivo iz vasi Gornji Valus, Lahov graben. Poiana, Podsreda in okolice: o 220 Knjižna poročila in ocene oglarjenju in lončarstvu (Predan); o kolinah in polšjem lovu (Terčak); o vi- nogradništvu (Vreze) ; o šegah, zdravilstvu, zapiske o verovanju in ljudskem pesništvu (Terčak, Lekše). Zelo koristno je kazalo pojmov in imen, kakor so potrebni tudi kratki nemški povzetki, dodani ob koncu zbornika s posebnim štetjem strani (12), ker so namenjeni le izvodom za tujino. Kritične misli, ki se nam vzbujajo ob tem razveseljivem pojavu v našem strokovnem slovstvu, ki bo imel tudi velik vzgojni pomen, so predvsem te, da so raziskovalci ljudskega življenja iskali bolj vidne, »posebne« strani v njem, kar je delno umljivo zaradi kratkega časa, ki so ga mogli prebiti v ob- ravnavanih krajih. Tako bi radi še kaj izvedeli o nabiralništvu, živinoreji, o raznih drugih vrstah domače delavnosti, o noši, prehrani itd. Ne bilo bi prav, ko bi sedanji sestav Kotnikovega zbornika vzbujal vtis pri slabo po- učenih bralcih, da je snov, obravnavana v njem, edini predmet etnografskega raziskavanja. Podnaslov knjige »Narodopisni zapiski...« sicer skromno ozna- čuje njen značaj, vendar bi bila o tem vprašanju potrebna jasnejša beseda v urednikovem poročilu. Poleg teh načelnih pomanjkljivosti pa nas glede načina objave najbolj moti to, da so nekateri zapisi tako kratki, obstoječi komaj iz nekaj vrst, n. pr. str. 31, 93, 120, 131—152, 133, 138. Mnogo učinkoviteje bi bilo, ko bi opise šeg ob raznih prilikah in še zapise verovanj združili pod istim naslovom. — Pri raznih ljudskih nazivih si želimo čim natančnejšega fonetičnega zapisa, kar so avtorji redko upoštevali. Predvsem pa je nujno, da označijo v takih be- sedah mesto poudarka. Pogrešamo pa imen za posamezne dele n.pr. v opisu stavb na str. 13—18. Uredništvo bi moralo poskrbeti za čistejši jezik (n.pr. se nahaja, odgo- varjajoče število, prilike, dočim, iz Tlorijana itd.). Tako slike na 20 prilogah, kakor tudi vrsta risb predmetov in orodij posrečeno dopolnjuje besedilo in si jih želimo le še več. Celjski narodopisni skupini voščimo srečo pri vnetem nadaljevanju dela in dovolj umevajočih podpornikov pri objavljanju gradiva. Vilko Novak Tončka Urbas, Narodopisni zapiski. Žetev Svobode v Sladkem vrhu, Ma- ribor 1956, str. 50—75. Avtorica nas seznanja v krajšem sestavku z nekaterimi poglavji iz ljudske duhovne kulture. V letu 1956 nabrano gradivo se nanaša na osrednji del Slovenskih goric, vasi Velko, Sladki vrh. Vranji vrh in Šomat. Pod naslovom Ljudski običaji v Slovenskih goricah, so obravnavani živ- ljenjski (porod, poroka in smrt) in letni običaji, ki so povezani z raznimi vsakoletnimi pomladanskimi, poletnimi, jesenskimi in zimskimi prazniki. V po- glavju Ljudske uvere, vraže in predstave pa so navedene najrazličnejše zgodbe in praznoverne predstave o coprnicah. urokih, delanju toče, škratcu ali škopniku, hudourniku ali movju, divjih nočnih psih, brezvernem nočnem jagru, mori ali truti, hudiču in hoji v ris. Prispevek sicer ni obsežen, je pa kljub temu pomemben, tako zaključuje avtorica svoj uvod v Narodopisne zapiske. Najpomembnejša vrednost gra- diva je predvsem v tem, da izvira le-ta iz etnografsko prav malo obdelanih vasi y S ovenskih goricah in da je spričo zelo omejenega obravnavanega te- ritorija (samo 4 vasi) etnografska dokumentacija kar najbolj krajevno opre- deljena. Tak način kritično podanega gradiva naj bi dobili za vsako slo- vensko vas in šele na osnovi teh bodo etnografi lahko pisali primerjalne in sintetične študije. In končno, v članku zasledimo vsaj deloma nekaj popol- noma novega gradiva o ljudskem praznoverju, tako pri verovanjih (uverahi in vražah kot tudi pri običajih. 221 Knjižna poročila in ocene Priznanje ne zasluži samo avtorica, ki je zbrala in primerno obdelala gradivo, ampak tudi Delavsko prosvetno društvo »Svoboda« v Sladkem vrhu, ki je uvrstilo prispevek v svojo publikacijo. Marija Jagodic Rudolf Badjura, Bloško starosvetno smučanje in besedje. Državna za- ložba Slovenije, Ljubljana 1956. Str. 32, U fotografij in 14 črtežev. Z drobno, a po temi, ki jo obravnava, toliko bolj pomembno knjižico je hotel avtor opozoriti predvsem slovenske športnike-smučarje na staro bloško smučanje. V uvodu govori o pomembnosti te edinstvene športne dejavnosti v preteklosti in poudarja potrebo po zbiranju nadaljnjih podatkov o zgodo- vini bloškega smučarstva. Povsem pravilno pa dodaja tudi, da bi stvar uteg- nila zanimati še marsikoga drugega mimo slovenskih smučarjev. Res so prav etnografi med prvimi, ki bloškim smučem posvečajo mnogo pozornosti. Avtor nas v svojem delu seznanja najprej z oblikami in ustrojem starih bloških smuči. V prvem poglavju govori o lesu in obdelavi desak, o streme- nih in kolcih. Posebej nas seznanja s krpljami, za katere meni, da so pred- hodniki smuçi. V drugem delu razpravlja o smučarskem besedju, ki je v rabi na Blokah pri smučarskih pripravah in smučanju, dalje pri razgovoru o smu- čarskem svetu, snegu in smuki. Resumé je dodan v nemškem, angleškem in francoskem jeziku. Delo je pripravljeno predvsem po popotnih zapisih o Blokah med obema vojnama, deloma pa tudi o spominu. Ker se je avtor torej za bloško smučanje zanimal že v času, ko se niti etnografi niti kdo drug ni zavedal te slovenske etnografske posebnosti, nas more knjižica poučiti o marsičem, kar danes na terenu že težko doženemo. Etnograf bi sicer v Badjurovem delu želel najti še marsikaj, predvsem pa večjo jasnost glede pristnih ljudskih izrazov, ven- dar se moramo zavedati, da avtor obravnava staro bloško smučanje pred- vsem kot športnik-pedagog, ne pa kot etnograf. Etnografski muzej v Ljub- ljani se je v zadnjih letih lotil sistematičnega raziskovanja bloškega smu- čarstva. Rezultate tega raziskovanja je B. Orel objavil v Slovenskem etno- grafu IX (Ljudske smuči na Bloški planoti, v Vidovskih hribih in v njih soseščini) ter z njimi v veliki meri dopolnil delo R. Badjure. fanči Šarf Marijana Gušić, Tumač izložene građe, Izdal Etnografski muzej v Za- grebu. Zagreb 1955, str. 195, si. prilog 46. Predlanskim je Etnografski muzej v Zagrebu izdal knjigo z naslovom iTumač izložene građe«, ki jo je napisala ravnateljica Etnografskega muzeja, prof. Marijana Gušićeva. Naslov sam nam ob že znanih predstavah, ki jih imamo o muzejskih vodnikih, ne odkriva, pa tudi ne pomeni kaj posebnega. Ko pa prelistavamo knjigo ali se v njeno vsebino pçzorneje poglobimo, se nam bo j in bolj utrjuje prepričanje, da v tem primeru ne gre za šablonsko, po znanih vzorcih sestavljeno delo, marveč da ta »Tumač« visoko presega raven običajnih muzejskih vodnikov. Avtorica sama pove že v uvodu, da opis razstavljenega gradiva ni podan po načinu muzejskega vodnika, v katerem bi bili po vrsti našteti in poime- novani vsi razstavljeni predmeti in posamezne skupine. Tak način nizanja, piše dalje, strokovnjaku ni potreben, ostalim obiskovalcem muzeja pa po- meni samo suhoparno navajanje. Z navedeno publikacijo je bilo treba rešiti težjo nalogo: zadovoljiti vse obiskovalce muzeja, tako strokovne in znan- stvene delavce, kakor tudi vse najrazličnejše priložnostne obiskovalce. V ta namen se je bilo treba izogniti doslednemu sistematičnemu podajanju etno- grafskega gradiva in ne napisati samo etnografski priročnik. Kako je avtorica rešila to vprašanje, naj v^novič povzamemo iz uvoda, kjer jasno nakazuje cilj, ki ga skuša doseči v svojem delu: predvsem opisati razstavljeno gradivo in dati na osnovi tega stvaren odgovor na vprašanje, 222 Knjižna poročila in ocene kakšno vlogo naj bi imeli danes etnografski muzeji. Predvsem zadnji ugoto- vitvi je posvetila avtorica že v uvodu precej pozornosti, ko ugotavlja, da vladata danes pri nas v odnosu do etnografije dve skrajni mnenji: prvo senti- mentalno ugotavlja, da »živa starina« izginja, drugo pa vidi v folklori edinole znak naše kulturne zaostalosti. Avtorica zavzema jasno stališče, da naša etno- grafija ne more soglašati z nobenim od navedenih mnenj. Treba je za obe najti objektivne, dejali bi kulturne kriterije in najvažnejše merilo naj bo, da etnografski spomeniki, enako kot vsi zgodovinski ali splošnokulturni spo- meniki ne govorijo samo o negativnih in zaostalih pojavih v naši preteklosti, marveč pogosto pojasnjujejo vlogo ljudskega prizadevanja in ambicij, ki so jih nešteta pokolenja vtisnila v temelje naše ljudske kulture. Iz »Tumača« je razvidno, da je gradivo razvrščeno po regionalni razpro- stranjenosti etnografskih tipoloških območij. Tako bi ločili kot prvo večjo skupino eksponate iz severnih nižinskih predelov Hrvatske, ki nosi skupno geografsko ime Panonska nižina. Ta razstava se začenja s prikazovanjem gradiva iz najbližje okolice Zagreba, severne in južne okolice Zagreba ter ostale severne Hrvatske, posebno Hrvatske Posavine in prehaja preko kar najbolj zgoščenega prikaza Slavonije do prav kratkega pregleda ljudske noše v Baranji. Nato pa se razstava nadaljuje s prikazovanjem gradiva iz dveh južnih etnografskih območij Jadranskega primorja in Dinarske planine. Obravnavane kulture, ki se — razumljivo — le redko krijejo s politično in upravno mejo, zato niso natančno omejene na Ljudsko republiko Hrvatsko in vsaj ponekod segajo nekoliko čez njene meje z namenom, da bi obiskovalci muzeja dobili čim popolnejšo sliko vseh treh teritorijev. Medtem ko začenja razstava prikazovati notranjost kmečke hiše iz okolice Zagreba, Hrvatskega Zagorja. Podravine in Brodske krajine, opazimo dalje, da izrazito prevladu- jejo eksponati noše in domače obrti, lončarstvo, tkalstvo, čilimarstvo in čip- karstvo, kar vse je značilno za navedena etnografska območja. Različni dekorativno izdelani predmeti uporabnega ali okrasnega materiala, kot so omamentirane slavonske buče, rogovi panonskega goveda in pastirske lesene čaše, so obravnavani vmes le kot večja ali manjša značilnost posameznih jredelov. Če še omenimo notranjost istrske hiše in hercegovske pastirske ko- ibe, je s tem že podan pregled razstavljenih in v vodniku obravnavanih mu- zejskih eksjK>natov. Jedrnato nanizani zgodovinski, družbeni in gospodarski činitelji, ki so navedeni pred vsakim večjim poglavjem, dovolj nazorno predočujejo, zakaj se je neko etnografsko območje razvijalo vsaj do neke meje pod njihovimi vplivi v bistveno drugačni smeri kot drugo. Razstavljene eksponate razlaga avtorica kar najbolj verno, vendar brez pretiranega nadrobnega opisovanja in naštevanja posameznih nazivov. Po- sebno vrednost pa daje delu popolnoma nov kriterij o podajanju razstavlje- nega gradiva, kjer se prikazujejo posamezne materialne dobrine ne kot prvo- bitne tvorbe, ampak kot posledica najrazličnejših činiteljev. Primerna oprema in pestri slikovni material bodo kar najbolje pred- stavili hrvatsko ljudsko kulturo tudi onim, ki muzeja ne bodo obiskali. Marija Jagodic M. Panić-Surep, Odabrane narodne pripovetke, četvrto, dopunjeno izda- nje, Beograd, Nolit, 1956. Ovo četvrto izdanje razlikuje se od prethodnoga samo po jednoj izosta- loj i pet dodanih priča. Ali kako ni ranija izdanja nisu doživjela recenziju u stručnom časopisu, dobro je učiniti to bar sad. Zbirka je namijenjena prvenstveno omladini i svojoj svrsi uglavnom od- govara. Odabrani su dobri i karakteristični tekstovi, prikladni za čitaoca kome su upućeni, grafički zgodno i čitko reproducirani. Izbor je taj, uostalom, potpuno standardan, na razini nekih ranijih, a vjerovatno i budućih naših 225 Knjižna poročila in ocene zbirki, bez originalnih novih kriterija, uzimajući kao glavnu svoju osnovu klasične Vukove tekstove. Takvom izboru ne bismo mogli ništa zamjeriti, kada autor ne bi malo neskromno u predgovoru sam isticao svoju zbirku kao uspjeliju od ostalih sličnih zbornika i antologija. U kratkom predgovoru, pisanom lakim pristupačnim stilom, autor je mladom čitaocu pokušao prikazati postanak i razvitak narodne pripovijetke. U nekoliko opće razumljivih i zanimljivih stranica izložiti takvu tešku i slo- ženu i zapravo još nerazjašnjenu problematiku nije lak zadatak. Panić je tu potpuno uspio u načinu pisanja, ali nije ipak mogao izbjeći izvjesnim sim- plifikacijama (u tome nisu dosada uspjeli ni drugi, pa ne smijemo prestrogo suditi). Jednoj se autorovoj omašci zaista čudimo. Prema njegovim riječima »u prvoj knjizi Vuk je objavio dvanaest, a u drugoj pedeset pripovedaka. Sa onim kratkim u Rječniku to je sve što je V. Karadžić skupio od pripovedaka.« Činjenice su ove: u izdanju 1853. Vuk je objavio pedeset priča, a u posmrtno izdanje 1870. unesena je još šezdeset jedna priča iz njegove ostavštine (među tekstove ovih dviju zbirki uključeno je i ono dvanaest pripovijedaka iz Vu- kova izdanja 1821.). U prvo državno izdanje 1897. uneseno je još devet priča iz Vukovih »Danica«. U drugo državno izdanje 1927. (prestampano 1935 i 1937.), unio je urednik Milivoje Bašić još sto pedeset jednu priču, uzetu iz Vukove zbirke poslovica. Rječnika i drugih Vukovih djela, tako da je u ovom do danas najpotpunijem izdanju Vukovih pripovijedaka ukupno objavljena dvije sto sedamdeset jedna priča. Radi se o ostavštini našeg klasičnog, slavnog, u svakoj prilici isticanog skupljača narodnih pjesama i priča, pa je malo nerazumljivo kako su se kroz četiri izdanja Panićeve zbirke mogle održati ove pogrešne informacije o broju Vukovih prikupljenih i publiciranih pripovijedaka. Panić navodi da je Vuk »skupio još jednu zbirku narodnih pripovedaka, ali je za svog života nije mogao objaviti zbog slobodnih tema i jezika kojim su ispričane; ta se zbirka i danas nalazi u rukopisu u Srpskoj akademiji nauka.« Ne znamo je li točno da se tu radi o jednoj cjelovitoj i do danas nepo- znatoj Vukovoj zbirci ili je bliže istini obavještenje M. Mojaševića, prema kojemu se Vukovi papiri s pripovijetkama, objavljenim kao i neobjavljenim, čuvaju u arhivu Srpske akademije nauka svi pod istim brojem, nesređeni, ne- popisani, tako da se zapravo i ne zna šta oni sve sadrže (v. Zbornik Etnograf- skog muzeja u Beogradu 1901—1951, Beograd 1953, str. 301). Bilo kako bilo. činjenica da mi ni danas, gotovo sto godina poslije Vukove smrti, ne znamo niti kakva je Vukova ostavština, a kamoli da smo je svu objavili, žalosna je i mora deprimirati. U predgovoru svojoj zbirci citira Panić poznatu Vukovu izreku, prema kojoj, objavljujući narodne pripovijetke, valja »riječi namještati«, t. j. stilski dotjerivati, što su za Panica »trajna pravila kako treba zbirati narodno pre- danje.« Uz puno poštovanje za Vukovo djelo, kao i za djelo njegovih bližih i daljnih suvremenika Grimma, Afanasjeva i drugih, mi ipak prema današ- njem stanju nauke ne možemo nikako više »namještanje riječi« smatrati pravilom za folkloristički rad, pa se u tome na žalost ne slažemo s autorovim mišljenjem. Na kraju još jedna mala najKvmena, koja nam se čini izvanredno važnom, jer se ne odnosi samo na Panić-Surepovu zbirku, nego i na većinu ostalih naših izdanja narodnih pjesama i priča: autor smatra da je dovoljno na kraju knjige dati sumaran i ne sasvin potpun pregled djela kojima se služio pri- likom odabiranja prijjovijedaka. Među djelima što ih navodi ima i neko iko antologija i sličnih zbornika, što znači da su u ovu zbirku unošene pripo- vijetke iz druge ruke. čime se uvijek olakšava mogućnost različitih pogre- šaka. Ali glavni grijeh nije u tome. U svakoj knjizi koja se izdaje, bile to dječje pjesmice, poljoprivredne upute, strip, avanturistički roman, izdavač 224 Knjižna poročila in ocene je dužan navesti ime autora. Jedino se narodne umotvorine nekom čudnom praksom oslobađaju te obaveze. Onaj koji prvi objavi neku priču dužan bi bio navesti ime kazivača i zapisivača, a onaj tko preštanipa taj tekst dužan je u najmanju ruku točno navesti ime i publikaciju prvog objavljivača. To je obaveza prema autoru, pitanje korektnosti. Podsjećamo ovom zgodom na ne- davno napisane riječi: »I jedanput prestati sa uzimanjem priloga iz starih izdanja a da se ne naznači odakle je prilog uzet. Ja ne znam kako se to drukče može nazvati sem na lijep način prisvajanje tuđega.« (Vladimir Miju- šković. Na lep način. Književne novije, 31. marta 1937.) Osim moralne obaveze prema autoru ovi su podaci potrebni i iz drugih razloga. Panić-Surep na primer kaže u svom predgovoru da je u tekstove priča unosio neke sitnije pravopisne, grafičke i druge izmjene. Razumije se samo po sebi da su se tekstovi, uzeti s raznih strana, morali među sobom pravopisno uskladiti, a možda izuzetno i uz najveći oprez, s obzirom na pu- bliku kojoj su namijenjeni, ponegdje i neznatno dotjerati. Ali ako je to uči- njeno, treba svakom čitaocu omogućiti kontrolu i ocjenu da li su učinjeni zahvati uvijek bili opravdani. Bez navođenja izvora takva je kontrola one- mogućena ili bar beskrajno otežana. Svaku i najmanju izmjenu smijemo u takvom slučaju smatrati falsifikatom. ^^-^ Bošković Stulli Narodne pripovijetke, uredio Tvrtko Čubelić, drugo, izmijenjeno izdanje. Školska knjiga, Zagreb, 1955. Hrvati i Srbi nemaju još dosada suvremene sintetičke studije o narodnim pripovijetkama, a_ jedini je zbornik pripovijedaka, uređen po znanstvenim principima, onaj Čajkanovićev iz 1927. Zbog toga školske zbirke narodnih pripovijedaka, kada su popraćene opširnijim uvodima, nadomještavaju koji puta udžbenike, a donekle i znan- stvene studije. Takva je i Cubelićeva zbirka. Uvod obuhvaća većinu važnijih problema u ispitivanju narodne pripo- vijetke: historijat zapisivanja, pregled važnijih teorija o porijeklu, primjedbe o stilskim značajkama, pokušaj klasifikacije, prikaz nekolikih motiva, na- pomene o ulozi pripovjedača, zatim o specifičnosti naših pripovijedaka, te pregled ostalih proznih vrsta. Prikazati opće razumljivim i privlačnim na- činom sva ova složena i dosada još nedovoljno proučena pitanja nije lak zadatak. Bez obzira na to koliko je autor u svom pokušaju uspio, pozitivna je činjenica što je pristupio svoj toj problematici. Šteta je što je autorov stil donekle apstraktan i suhoparan, đacima često nerazumljiv, tako da će njegova težnja da objasni i približi mladim ljudima ljepotu i vrijednost pripovijetke ostati više puta bez punoga odjeka. U ovom kratkom prikazu ne možemo se zadržati na svim autorovim po- stavkama, bilo da ih odobravamo ili ne odobravamo, jer bi to značilo pisati novu studiju o svim iznesenim pitanjima. Govorit ćemo stoga posve kratko samo o onim pitanjima za koja mislimo da nužno zahtijevaju kritičnu pri- mjedbu. Čiiii nam se neosnovanom piščeva tvrdnja da su u Indiji i Engleskoj pripovijetke živjele samo na dvorovima vladara i feudalaca, te da su ih kod većine ostalih naroda pretežno prenosili profesionalni pripovjedači. Nije točno da su pripovijetke kod Nijemaca »još davno nestale« (dovoljno je pregledati najnovije zbirke Gottfrieda Henssena i drugih). Mislim da prema tome nije osnovano autorovo mišljenje po kome se pripovijetke jugoslavenskih naroda odlikuju među drugima nekim svojim posebnim općenarodnim karakterom. Na osnovu svog dosadašnjeg poznavanja naših narodnih pripovijedaka ne bih se mogla složiti s mišljenjem da svaki od naših naroda ima svoj odre- đeni nacionalni inventar (kod Srba i Hrvata taj se inventar gotovo potpuno stapa, a i kod ostalih je veliki dio tipova i motiva zajednički). 15 Slovenski etnograf 225 Knjižna poročila in ocene U autorovu pokušaju kratkoga prikaza najvažnijih teorija o porijeklu pripovijetke Grimmova je mitološka škola prikazana donekle nejasno. Osni- vača znamenite engleske antropološke škole E. B. Tylora naziva pisac ame- ričkim učenjakom; njegovo fundamentalno djelo »Primitivna ku tura« nije spomenuto, već se navodi samo popularni priručnik »Antropologija«, citiran iz nepoznatih razloga francuskom transkripcijom i uz pogrešnu godinu ob- javljivanja. Mišljenja francuskog učenjaka J. Bédiera unesena su nespretno u kontekst, pa će svaki neupućeni čitalac odatle zaključivati kao da je i Bé- dier bio pripadnik antropološke, t. j. etnološke škole. Mislim da pristupanje pripovijeci kao umjetničkom djelu, za što se s pravom autor zalaže, ne bi trebalo predstavljati negaciju mitološke podloge čudesnih bajki, kako to proizlazi iz autorove stilizacije. A i misao o poje- dincima kao tvorcima narodne pripovijetke opravdana je samo utoliko ako se nijednoga časa ne zaboravi kolektiv pod čijim neposrednim utjecajem po- jedinci stvaralački djeluju kao dio te zajednice. Na više mjesta autor govori o etičkim idealima narodne pripovijetke: dobru, pravdi, poštenju... Ti se ideali nesumljivo mogu naći u narodnim pričama, ali one često izražavaju i moralna shvaćanja daleka od naših, čak i suprotna našima. Autor to također primjećuje pa iznosi kako je bilo raz- doblja »kad je zloća i pakost odnosila pobjedu nad dobrotom i iskrenošću.« Kao primjer tih pojava navodi autor poslovicu »Bez osvete nema posvete.« Mislim da su već i ranije mnogi autori pogrešno ocjenjivali moral narodne književnosti sa stanovišta jedne idealizirane, apsurdne, a ustvari naše etike. Poslovica o osveti nije odraz zloće i pakosti, nego izražava zakonita i nužna moralna shvaćanja i etiku jedne patrijarhalne, plemenske, ratničke zajednice. Ovu relativnost morala na različitim društvenim stupnjevima trebalo bi uzi- mati više u obzir kod tumačenja narodne književnosti. Poglavlje o stilskim značajkama pripovijedaka čini nam se prilično uspje- lim. Razumije se da na onom skučenom prostoru autor nije mogao o tim pi- tanjima reći sve ono što bismo željeli. Međutim, poglavlje o klasifikaciji dosta je nesretno. Pisac tu daje pri- kaze dosadašnjih klasifikacija, koji nisu uvijek dovoljno točni (Aarneova klasifikacija, na primjer, prikazana je ovako: »Bajke o životinjama, čudesne bajke, bajke u obliku legendi i novela, bajke o glupom đavlu i šaljive bajke (Schwanke).« O većini dosadašnjih klasifikacija pisac misli da su se oslanjale na sa- držajne elemente u pripovijetkama, dok je po njegovu shvaćanju za klasifi- kaciju prvenstveno bitna l«>mpozicija, a ne toliko sadržaj priče. Slažemo se da je kompozicija i struktura tu zaista veoma važna, ali je nikada ne bismo suprotstavili sadržaju priče; čini nam se da je to oboje nedjeljiva cjelina, a da su dosadašnje klasifikacije, pa i Aarne-Thompsonova, i te kako uzimale u obzir i formalne značajke pripovijedaka. Čubelićev pokušaj klasifikacije, međutim, koji je inače sažet vijedaka moglo bi biti veoma značajno, ali je nažalost dosta apstraktno. Govoreći o ostalim proznim vrstama, autor iznosi poznata, ali nedovoljno provjerena, pa čak i netočna mišljenja prema kojima je u Hrvatskom pri- morju i na otocima oskudno razvijena epska pjesma, u Crnoj Gori lirika, dok u Hercegovini basna navodno preteže nad bajkom itd. U podjeli poslovica i zagonetki pisac, uz neke druge skupine, razlikuje potpune i nepotpune poslovice i zagonetke. Čini nam se da pojam nepotpune književne vrste načelno nije prihvatljiv (A i čime je nepotpuna poslovica «ko se davi, za slamku se hvata«?). Ostalim, poznatim vrstama narodne proze autor dodaje i opise narodnih običaja. Tu je zaista dobro primijećeno da usmeni opisi običaja mogu imati izvrsne literarne kvalitete. Postavlja se tek pitanje može li se smatrati sa- mostalnom književnom vrstom ono što samo po sebi zapravo ne postoji. Na- rodni običaji postoje nesumljivo kao oblici pučke drame, ali do njihova usmenog opisivanja dolazi tek umjetno, kada se stručnjaci o njima raspituju. Osim toga, dosadašnji opisi naših narodnih običaja, i onda kada su bili ob- javljivani dijalektom, pa i oni što ih navodi Čubelić, mogu se kao književni tekst pripisati jedino svom sakupljaču i izdavaču; nikako ne direktnom na- rodnom kazivanju. Ipak nam se čini pozitivnim piščevo upozorenje da bi i takve tekstove (u slučaju njihova autentičnog zapisivanja), trebalo također uzimati u obzir kao književne i umjetničke. Ovome bismo dodali i kazivanja o uspomenama, doživljajima, autobiografijama, ukoliko su književno vrijedna. Na kraju bismo ostavili jedno otvoreno pitanje: da li su zdravice, za- gonetke, bajanja čista proza ili bismo ih u mnogim slučajevima mogli uvrstiti u liriku? I to prvorazrednu, blisku našem modernom doživljaju lirskoga. U izboru pripovijedaka osjeća se jedan nedostatak koji zapravo izvire i iz uvodne rasprave: autor nije obratio dovoljnu pažnju na autentičan stil narodnog pripovijedanja. Samo je tako moglo doći do toga da pisac u bilješci uz priču »Dram jezika« oduševljeno govori o jakim strastima likova, o di- jalogu koji djeluje kao da je scenski, a ne vidi ili ne obraća pažnju na okol- nost da je osim narodnog folklornog sižea, poznatog inače i u književnosti, ova pripovijetka svojini izrazom potpuno knjiška i izvještačena, daleka od stilskih odlika prave narodne proze. tf cjelini, uz neke izuzetke, izbor tekstova zadovoljava. Priče su oda- birane s ukusom i većim dijelom, iako ne sve, predstavljaju dobre i tipične tekstove iz našeg klasičnog repertoara (koji je, kako znamo, ipak tek djelo- mično vjeran izvornom narodnom kazivanju). U jednom je pogledu ovo izdanje nazadak prema prethodnome. Dok su u prvom izdanju bili pregledno navedeni izvori odakle su pojedine priče uzi- mane, nažalost više puta tek iz druge ruke, t. j. iz različitih zbornika i anto- 15* 227 Knjižna poročila in ocene logija, dotle to u ovom novom izdanju nije ni u tom obliku učinjeno. Načelno vrijedi za sve takve postupke isto ono što je rečeno i o Panić-Surepovoj zbirci. Istina je, Čubelić donosi o svojim tekstovima više informacija nego Panić. On nastoji u ovom drugom izdanju informirati čitaoca prvenstveno o kazivačima i mjestu zapisa, što je veoma jwzitivno, ali je rađeno nepotpuno, bez ujednačenog kriterija i redovito bez osnovnog podatka o prvom obljav- Ijivanju i objavljivaču. Negde se navodi kazivač, drugi put godina (o kojoj čitalac često ne zna na što se odnosi), koji put se navodi mjesto zapisa, ili zapisivač, ili izdavač, ili po dva podatka zajedno ili nikakav podatak. Od svega toga čitalac će, svejedno da li đak ili stručnjak, imati zapravo malo koristi. Evo dva primjera: Đak će na primjer nančiti da je priču Baš-Čelik zabilježio Maksim Škrljić u Boki, ali ne će saznati da ju je objavio Vuk. Stručnjak će o priči »Kako je od čovika krt postal« saznati da potječe iz Stativa kod Karlovca i povjerovat će možda podatku uz priču da je objav- ljena (ili zabilježena?) 192?. U kronološkom pregledu važnijih zbirki na kraju knjige naći će podatak da je Strohal 1. knjigu, I. svezak svojih pripovijedaka objavio 1923., a 1. knjigu, II. svezak 1927. i zaključit će možda da je odatle uzeta navedena priča. Priča je zaista odatle uzeta, ali je kronološki podatak i uz priču i u pregledu pogrešan. Radi se tu o četvrtom, nevažnom i iz komer- cijalnih razloga u dva dijela podijeljenom izdanju prve knjige Strohalovih pripovijedaka, koje su sve zajedno bile objavljene već 1886. Razumije se da se tekstovi mogu citirati i prema kasnijem izdanju neke zbirke, ali se ne bi smjela unositi kronološka zabuna, koliko radi stručnjaka, toliko radi đaka. Od ukupno 94 pripovijetke u ovoj zbirci 46 ih je uzeto iz prvog izdanja, a ostale su iz različitih drugih izvora. Kod nekih od tih novounesenih priča redaktor je dao napomenu odakle su uzete, a za one gdje je napomena ne- određena ili je nema, pokušat ćemo ovdje iznijeti odakle potječu. Pri tome ne navodimo zbornike koji su mogli poslužiti kao neposredan izvor, nego djela gdje su spomenute priče prvi puta bile objavljene. Ovi novouneseni tekstovi potječu iz slijedećih zbirki: Vuk (ovdje br. 2, 24, 25, 43) ; V. Cajkanović, Srpske narodne pripovetke, Beograd 1927 (br. 9) ; D. Tošović, Iz carskih krajeva, Beograd 1933 (br. 16 = J. Prodanović, Antolo- gija narodnih pripovedaka, Beograd 1931, br. 30 — odakle uzimamo podatak) ; Đ. Kojanov Stefanović, Srpske narodne pripovetke. Novi Sad 1871 (br. 18); M. Stojanović, Pučke pripoviedke i pjesme, Zagreb 1867 (br. 23); M. Stojanović. Sala i zbilja, Senj 1879 (br. 38); Archiv fur slavische Philologie XXV1I/1905 (br. 26) ; Kićine priče, Beograd 1923, IV. knj. (br. 35 = Prodanović, br. 80 — odakle uzimamo podatak) ; S. M. Ba jić, Srpske narodne pripovetke iz Banata, Novi Sad 1905 (br. 27, 41, 83); Behar, IV/1903—4 (br. 54, 61); Zbornik za na- rodni život i običaje X/1905 (br. 64) ; Bosanska vila XVIII/1903 (br. 68) ; V. Vrče- vić. Srpske narodne pripovijetke, ponajviše kratke i šaljive, Beograd 1868 br. 44, 46. 59); Vrčević, Narodne basne, Dubrovnik 1883 (br. 78, 82, 84, 93; izd. 1867 nismo mogli provjeriti); Vrčević, Srpske narodne pripovijetke, knj. 2, Du- brovnik 1889 (br. 40 = Prodanović, br. 86 — odakle uzimamo podatak); Vrčević, Narodne satirično-zanimljive podrugačice, Dubrovnik 1883 (br. 62). Priči br. 65 nismo našli izvor (po stilu i sadržaju reklo bi se da nije naša narodna); priču br. 4 uzeo je Čubelić po svoj prilici iz Prodanovićeve zbirke, dok po- četni izvor nismo mogli utvrditi (Prodanović tu pogrešno navodi kao vrelo Ostojićevu zbirku). Ocjenjujući'Čubelićevu knjigu, iznijeli smo dosta kritičkih primjedbi, a manje smo govorili o njezinim dobrim stranama. Napominjemo da smo u svojim sudovima polazili od maksimalnih zaitjeva, što donekle već implicite sadrži i priznanje vrijednosti djela o kome govorimo. Maja Bošković Stulli 228 Knjižna poročila in ocene Joel M. Halpern, Social and Cultural Change in a Serbian Village. Pre- publication Monograph. Izdanje: Human Relations Area Files. Inc.. New Ha- ven, Conn., 1956, XXVI -f 619. Nije u običaju da se prikazuju i ocenjuju dela koja su »štampana kao rukopis«, kakvo je i delo pod gornjim naslovom, koje uopšte nije namenjeno prodaji i od kog je dospelo u Jugoslaviju samo nekoliko primeraka, Iju- baznošću autora i izdavača. Delo je umnoženo po mašinski pisanom tekstu. Ono uopšte još ne pretstavlja konačan tekst, koji će dobiti kad bude publi- kovano na uobičajeni način, štampom, i predano javnosti. Imajući sve to u vidu, prikazaću ukratko to delo, jer je ono, i u obliku u kom je sada, od višestrukog interesa za nas. Neću ulaziti u iznošenje sitnih nedostataka i propusta kao što su: pogrešno napisana neka naša reč i izraz, nešto pogrešeno shvaćeno i si. Svoje napomene te vrste dostavio sam ne- posredno autoru da bi mogao da se koristi njima prilikom pripremanja ko- načne redakcije za štampu. Kod nas je ranije mnogo rađeno na proučavanju sela, i to naročito s obzirom na poreklo stanovništva i narodni život seoskog stanovništva, ali tako da su za predmet proučavanja uzimane manje ili veće predeone celine, pa su se pojedina sela utapala u celini. Malo je rađeno na proučavanju pojedinih naselja na široj osnovi (poglavitno pok. d-r Aleksandar Petrovič). Tek se stvaraju uslovi za takav rad. Na Zapadu, osobito u SAD (a otskora nešto slično i u SSSR), u poslednje vreme obraća se u njihovoj etnologiji velika pažnja proučavanju manjih zajednica (small community; community study), kao pretstavnika tipa socijalne organizacije i života u nekoj široj oblasti. Tim proučavanjima su obuhvaćeni gotovo svi delovi sveta. Joel Halpern je pošao da prouči jedno selo u Srbiji i izabrao je selo Orašac u Šumadiji. To je bio veoma sretan izbor, jer je Orašac tipično šumadisko selo, čiji su se postanak i razvitak mogli da prate bez naročitih teškoća kroz punih 150 go- dina. Orašac je, pored drugih razloga, bio veoma podesan za ta proučavanja i stoga što je tu pokrenut Prvi srpski ustanak i što su ta proučavanja vršena baš u vreme kad je proslavljana 150-godišnjica tog ustanka. Pošto je u Beogradu savladao srpski jezik i upoznao se temeljito sa našom etnološkom literaturom, koju je uspešno i obilato koristio, autor je, u pratnji svoje žene, koja mu je bila pomagač u skupljanju građe, proveo punu godinu u selu Orašcu, živeći u sredini koju je proučavao i vršeći neposredna pro- matranja narodnog života u toku čitavog godišnjeg ciklusa. To je jedini me- todski ispravan način za proučavanje celokupnog narodnog života, koji se kod nas, nažalost, još ne primenjuje u punoj meri. Ne stoga što ne bi bilo sretstava nego samo zbog održavanja zastarelih shvatanja. U opširnom Predgovoru (str. III—XV) autor je dao nekoliko^ obaveštenja, namenjenih američkim čitaocima, o tome zašto je pošao da vrši proučavanja baš u Jugoslaviji, kao i o svome boravku i načinu rada u Orašou, a u Uvodu (1—18) izložio je bliže zadatak svog dela i osvrnuo se na savremenu etnološku teoriju o menjanju kulture i o proučavanju manjih zajednica. Za razliku od drugih ddla te vrste, Halpern ističe da je on promatrao' kulturu (narodni život) prilazeći tome poglavito istoriski. I zaista, on se nije ograničio na to da prika- zuje samo današnje stanje narodnog života u Orašcu nego je pratio raz^ritak i menjanje Orašca i svih grana narodnog života u tom mestu kroz punih 150 godina u zavisnosti od opšteg istoriskog razvitka zemlje i, u isto vreme, u odnosu na dalju okolinu i prilagođavanje sredini. Pojedini odjelci prikazuju: Istorisku i geografsku osnovu (19—72); Srbiju i Orašac u 19 veku (73—106); Selo Orašac danas (107—132); Ekonomske prilike i zanimanje (133—222); Stanovanje, odeču i ishranu (223—281); Društveno uređenje (282—334) ; Pitanje klasne podele (335—340) ; Životni ciklus (541—434) ; Veru, praznike i narodna verovanja (435—457); Upravu i selo (458—521); Svet izvan sela (522—545) i Etos (546—552). Na kraju su Zaključci (553—564). 229 Knjižna poročila in ocene Potrebno je da istaknem da autor č-injenice i stanja utvrđena u Orašcu, često jKJredi sa stanjem u bližoj ili daljoj okolini, pa u Sribiji i Jugoslaviji. Sva su izlaganja bogato ilustrovana obiljem tabela, crteža i originalnih foto- grafija. Na osnovi svojih promatranja u Orašcu, Halpern je došao do nekih teo- riskih rezultata o seoskom društvu koji su znatno drukčiji od onih koje su izveli neki naučnici (G. Foster, R. Redfield i dr.) koji su'se bavili sličnim proučavanjima na američkom tlu. Vredi naročito pomenuti njegov poslednji zaiključak, a naime da se Orašac može smatrati pretstavnikom seoske kulture ne samo predela Jasemice nego i većeg dela seoske Šumadije, u manjoj meri i ostale Srbije, a u ograničenom ekonomskom smislu i čitave Jugoslavije. Delo J.Halperna poslužilo je svom autoru kao doktorska disertacija na Kolumbiji univerzitetu u Nju Jorku (Columbia University, New York, N. Y.). To je uopšte tek drugo takvo delo na engleskom u kom se iznose rezultati proučevanja sela na Balkanu na širokoj osnovi. U tome je i njegov glavni značaj za nas: na engleskom jeziku ima uopšte veoma malo dela o narodnom životu na Balkanu, a još manje dobrih (čemu smo krivi i mi sami), pa će ovo delo mnogo doprineti širenju dobrih obaveštenja i zadovoljavanju intereso- vanja kot čitalaca koji ne vladuju slovenskim jezicima. Prvo delo ove vrste koje se odnosi na Balkan je delo američkog naučnika Irwin T. Sandersa Balkan Village (Lexington, 1949), u kom je obrađeno, kao pretstavnik balkanskih sela uopšte, selo Dragaljevci kod Sofije, u Bugarskoj. Međutim, Drag'aljevci su stvarno pretstavnik tipa istočnobalkanskog seoskog života i organizacije sela, koji se znatno razlikuje od zapadnobalkanskog. Ne samo da je selo u istočnom i središnjem delu Balkanskog Poluostrva ve- ćinom zbijeno u pogledu na razpored kuća, nego ono ima i veoma izgrađenu organizaciju sela: stanovnici jednog sela pretstavljaju u mnogome društveni i ekonomski kolektiv. Na zapadu prevlađuju sela razbijenog tipa, čije stanov- ništvo nije socijalno tako uobličeno u jedan izrazit kolektiv, što se ne može pripisivati samo uticajima geografskih ili samo ekonomskih činilaca. Halpern nije ulazio u poređenja i razmatranja o razlikama u organizaciji i životu istočnobalkanskog i zapadnobalkanskog ili, u manjem razmeru, između bu- garskog i šumadijskog sela. Takva razmatranja znatno bi podigla vrednost delu. Pisano sa mnogo simpatija i razumevanja za naše prilike i veoma ob- jektivno, delo zaslužuje da bude objavljeno što pre u konačnom obliku. Mil. S. Filipović Masken in Mitteleuropa. Volkskundliche Beitrage zur europaischen Mas- kenforschung. Herausgegeben von Leopold Schmidt. lm Selbstverlage des Vereines fur Volkskunde, Wien 1955. Str. 253 + XXVII si. prilog. Navedeno delo, zajeten zbornik etnografskih prispevkov k raziskovanju mask v Srednji Evropi, je izšlo ob 60-letnici Etnografskega društva (Verein fiir Volkskunde) na Dunaju, ki je zanj, kakor tudi za avstrijski etnografski muzej na Dunaju značilno, da je njun nastanek tesno povezan z zbiranjem ljudskih mask. Le-te pomenijo po sodbi urednika zbornika prof. Leopolda Schmidta poglavitno področje celotne ljudske kulture. Zbornik vsebuje tele razprave: Leopold Schmidt, Die osterreichische Maskenforschung 1930—1955 (1. Zur Geschichte der Maskenforschung, II. Zur Geschichte des Maskenwesens, III. Bestandaufnahme, Sammlung und Dar- stellung, IV. Maskenbrauchtum in und um Osterreich); Leopold Kretzen- bacher, Schlangenteufel und Satan im Paradeisspiel (Zur Kulturgeschichte der Teufelsmasken im Volksschauspiel); Hans Moser, Zur Geschichte der Maske in Bayern (I. Zeugnisse aus friih- und hochmittelalterlichen Quellen, II. Die Ubersetzung von »larva« in bayerischen Vokabularien des 13. bis 15. Jahrhunderts, III. Maskenzeugnisse in theologischen Handschriften des 250 Knjižna poročila in ocene 15. jahrhunderts, IV. Maskenzeugnisse der stadtischen Fasnacht des aus- gehenden Mittelalters, V. Zum Nurnberger Schembartlaufen, VI. Masken- zeugnisse des 15. und 16. Jahrhunderts, VII. Masken in Schauspiel und Pro- zession des 16. Jahrhunderts); Kari Anton Nowotny, Das Nurnberger Schembartlaufen. Eine neue aufgefundene Handschrift (L Die Zeit der Hei- schegange 1449—1459, II. Die Zeit der bunt bemalten Leinenkleider 1460—1492, III. Die Zeit der Tiirme als Hollen und der wollenen Kleider 1493—1499, IV. Die Zeit der Hollen von theatergeschichtlicher Bedeutung und der StrauBenfedern 1503—1539, V. Auszug aus dem neuen Wiener Schembart- buch, VI. Bibliographie) ; Robert Wildhaber, Fastnacht und Holzmasken in Walenstadt, Schweiz; Niko Kuret, Aus der Maskenwelt der Slowenen (I. Der pannonische Raum. Das Draufeld, II. Das Alpenland, a) Das Obere Bohinjer Tal, b) Die Bergwelt von Cerkno, III. Der Unterkrainer Boden. Das Tal von Dobrepolje, iV. Das Faschings-Tier in Slowenien) ; Adolf Mais, Die Tiergestalten im polnischen Brauchtum (I. Die Inventarstiicke des Mu- séums, IL Die Tiermasken des polnischen Brauch'tums, III. Die polnischen Tiermaskenbrauche, IV. Die Tiermasken im polnischen Volksglauben, V. Hi- storische Quellen fiir das polnische Maskenwesen, VI. Die polnischen Mas- kenbrauche im Rahmen der Nachbarvoiker) ; Leopold Schmidt, Zur so- genannten Tonmaske von Ossarn. Med pomembnejše prispevke v zborniku je šteti uvodno rapravo prof. dr. Leopolda Schmidta o avstrijskem raziskovanju mask. Poučno je v tej razpravi predvsem prvo poglavje (K zgodovini raziskovanja mask), ki obsega kratek pregled razvoja teorij o maskah. Najprej se je Michael Haberlandt lotil mask z vidika raziskovanja ljudske umetnosti; zatem jih je Arthur Haberlandt spravljal v zvezo s totemizmom in pastirsko kulturo, zlasti s starostnimi razredi in moškimi zvezami, Rudolf Much in Švicar Kari Meuli pa naposled s kultom mrtvih. V četrtem poglavju (Običaji mask v Avstriji in okoli nje) je posvetil avtor 20 vrstic Sloveniji, ki terjajo dve tri kritične pripombe. Najprej naj o hudičevi (morda tudi Perhtini) maski, ki jo je Jasna Belović označila v svoji knjigi »Die Sitten der Stidslawen« (1927) za kuren- tovo masko, ugotovim, da ta maska nikakor ni istovetna s kurentovimi ali hudičevimi maskami iz vzhodne Štajerske oziroma z Dravskega polja. Veliko vprašanje je celo, ali je ta maska, objavljena v knjigi Jasne Belović, sploh iz Slovenije. Verjetno je k nam zašla od drugod, moigoče iz Gornje Štajerske ali Koroške. — Dalje bi pripomnil k maskam »zvončari« iz Kastva, da ni- kakor ne sodijo v odstavek o Sloveniji, ker so pač hrvatske, to je iz Kastva v Hrvatskem Primorju, opisal pa jih je svoj čas Božidar Širola, hrvatski glasbeni folklorist. Prispevek prof. dr. Nika Kureta »Iz sveta mask Slovencev« pomeni prvi večji pregled mask v Sloveniji, z njim je bil v avstrijskem etnografskem zborniku načet zelo važen predmet iz slovenskih ljudskih običajev. Razprava je v vsebinskem in metodičnem pogledu neoporečna, napisana je večidel na osnovi recentnega gradiva ter obsega 20 strani, 18 res odličnih fotografij, 2 risbi Toneta Ljubica in 1 karto mask v Sloveniji. Zdaj se bo treba lotiti nadaljnjih nalog raziskovanja naših mask (izvor, razvoj, vplivi, zveze), ki jih je avtor na kratko nakazal na koncu svoje razprave. Tudi bo objavljene opise mask mogoče še izpopolniti z novimi podatki (n. pr. cerkljanski »Pust« je imel na sebi tudi obleko iz smrečja, ne samo iz mahu; bohinjskemu za- platniku so dejali v Stari Fužini »puatož« itd.), razen tega pa z novim gra- divom o masikah, ki nam iih bo uspelo še »odkriti« na našem podeželju, kakor to pričajo etnografska raziskovanja iz zadnjega časa. — Na koncu pripombe 8 na str. 204 je pomotoma bilo izpuščeno citiranje Narodopisja Slovencev, I. del, str. 317. Z avstrijskim zbornikom razprav o maskah je oživelo raziskovanje mask y Srednji Evropi. Želimo, da bi v naslednji drugi knjigi, ki je menda v na- črtu, bile obravnavane maske še iz raznih drugih dežel v Evropi in da, bi se 231 Knjižna poročila in ocene dosedanja tako uspešna raziskovanja nadaljevala z obdelavami novih vpra- šanj. S tem bo nedvomno oipravljeno veliko delo, katerega pomen bo mogoče šele s časom pravilno oceniti. Boris Orel Eugen Fehrle, Feste und Volksbrauche im Jahreslauf europaischer Vol- ker. Johann Philipp Hinnenthal-Verlag, Kassel 1953, str. 219 + 36 celostran- skih slikovnih prilog. Če poznamo etnografsko dejavnost letos umrlega nemškega etnografa prof. dr. Eugena Fehrleja iz Heidelberga med prvo in drugo svetovno vojno, bomo vsekakor dejali, da sodi Fehrle v vrsto tistih nemških etnografov, ki bi bili najmanj poklicani za takšno delo, kakršno je obdelava evropskih ljudskih običajev. E. Fehrle je že .1916 obdelal nemške običaje med letom v knjižici z naslovom »Deutsche Feste und Jahresbrauche«, ki je doživela zatem še tri izdaje. Zadnji, četrti izdaji (1936) se močno poznajo senčne strani tendenčne nemške etnografije v tedanji hitlerjevski Nemčiji. Pri obdelavi praznikov in letnih običajev evropskih ljudstev je Fehrle znatno uporabil svoje staro delo o nemških letnih običajih, ki ga je, kakor sam pravi v sklep- ni besedi, novim nalogam ustrezno spremenil in zelo razširil. Dodal je zlasti mnogo novega gradiva iz sveta nemških in nordijskih ljudskih običajev. Povsem nova so poglavja, kakor lan in konoplja, vsi sveti in vseh vernih duš dan itd. V teh dostavkih je zelo pomembno gradivo o ljudskih običajih, citi- rano iz starejše, malo znane literature (n. pr. Joannes Boemus: Mores, loges et ritus omnium gentium, 1520). Pozitivni del knjige so tudi sestavki, ki obravnavajo antične osnove nekaterih običajev, pri čemer je v večji meri prišla do izraza klasično-filološka izobrazba avtorja, kakor v starejši knjigi o nemških letnih običajih. Nazadnje pa je avtor seveda dodal letne običaje iz mnogih drugih dežel, kakor n. pr. iz Avstrije, Svice, Francije, Irske, An- glije, Madžarske, Italije, Slovenije, Hrvatske itd., toda večidel v izredno skromnem obsegu, dejali bi, da jih je pripisal tako rekoč na rob nemških običajev. Tako sestavljena knjiga zatorej ne kaže med nemškim in večino drugega gradiva nekega sorazmerno pravilnega ravnovesja, ki bi ga bilo povsem upravičeno pričakovati od dela s takšnim naslovom, zakaj nemški običaji znatno prevladujejo nad običaji drugih narodov tako v besedilu kakor tudi v slikovnem gradivu. Ne moremo se znebiti vtisa, ko da imamo, pred seboj knjigo o nemških, ne pa o evropskih ljudskih običajih. Avtor se glede te prevelike nesorazmernosti le deloma opravičuje v sklepni besedi, kjer pravi med drugim, da je pri omejitvi gradiva na malo zgledov upošteval običaje v Srednji Evropi, kjer jih je mnogokrat sodoživljal in zategadelj mogel najbolj razumevno prikazati. V svojem novem delu se je Fehrle skušal otresti neznanstvene tendenčne nemške etnografije iz časa med dvema vojnama. V tem pogledu je njegova knjiga o evropskih letnih običajih še posebej zanimiva in poučna. Tako ni med drugim v tem delu nikakega sledu več o tendenčno pisanih odstavkih o kljukastem križu, zlasti pa ne šari v njem več toliko Germanov in ger- manskih kultnih postav, kakor v prejšnji knjigi. Celo enostranski strokovni izraz »indogermanski« je zamenjan s pravilnejšim in stvarnejšim izrazom »indoevropski«. Pri vsem tem pa je nekaj starega duha vendarle ostalo v delu. Mimo tega je avtor izrazil marsikatero novo, nepremišljeno sodbo ozi- roma domnevo. Za zgled navajam odstavek na str. 78, v katerem avtor takole pravi: »Das Scheibenschlagen scheint eine Eigenart germanischer Volker zu sein, denn es findet sich in keinem der romanischen, auch nicht ostlih des germanischen Gebietes, bei den Slawen.« Avtorju torej ni znano, da kresni običaj metanja šib poznajo med drugim Slovenci, razen njih pa romanski narodi na alpskem ozemlju. Takšne in podobne pomanjkljivosti pričajo, da se Fehrle ni nadrobneje seznanil z marsikaterim delom etnografske litera- ture, ki jo navaja na str. 207/8. 252 Knjižna poročila in ocene Treba pa je priznati, da smo Slovenci v primeri z drugimi narodi še kar dobro zastopani v Fehrlejevi knjigi. To velja seveda samo za slikovno gra- divo, ki ga je podpisani poslal avtorju s kratkimi opisi in raznimi drugimi podatki. Od poslanih fotografij oziroma reprodukcij je Fehrie objavil slike tehle naših letnih običajev: Svetoštefanski ofer konjičkov v okolici Ljub- ljane, Gregorjeve barčice v Kropi, boga strašijo (M.Gaspari), belokranjski Zeleni Jurij (M.Gaspari), belokranjska plesna igra »most« in belokranjske kresnice, torej skupaj 6 slik iz Slovenije, kar je precej, če upoštevamo, da je v knjigi objavljenih skupaj 95 slik, od katerih prikazuje nemške in av- strijske običaje 63, običaje drugih evropskih narodov pa samo 30 slik. Samo Nordijci z 8 slikami jih imajo več kakor Slovenci, medtem ko je stanje pri drugih narodih v tem pogledu takšno: Grčija 5, Švica 5, Hrvatska 3 (zvončari, velikonočni ogenj in pisanice). Irska 1, Španija 1 in Ukrajina 1. Besedilo k poslanim slikam slovenskih letnih običajev je avtor le delno upošteval (ponekod napačno), rekel bi, da največ v seznamu slik na str. 209—213. Ker so v Fehrlejevi knjigi tako pomanjkljivo prikazani in obdelani letni običaji evropskih narodov, se povsem upravičeno vprašujemo, koliko bo to delo navzlic njegovim pozitivnim stranem v prid etnografom, ki primerjalno obravnavajo evropske ljudske običaje. Vendar če nič drugega, naj bi nas ta knjiga vsaj spodbudila, da bi mislili na izdajo večjega in kajpada popolnej- šega dela o evropskih ljudskih običajih. Izdaja takšnega dela pa bi vsekakor najprimerneje sodila med naloge mednarodnega etnografskega sodelovanja. Boris Orel Johannes Hubschmid, Schlauche und Fasser. Wort- und sachgeschichtli- che Untersuchungen mit besonderer Beriicksichtigung des romanischen Sprachgutes in und ausserhalb der Romania sowie der tiirkisch-europâischen und tiirkisch-kaukasisch-persischen Lehnbeziehungen. — Romanica Helveti- ca, vol. 34. — (A.Francke AG. Verlag.) Bern, 1955. — Šv. fr. 22.70. Može se kazati, da je to sada prva sinteza ove vrste ne samo lingvistička, nego i kulturno-historijska i etno oška o bačvama i mješinama, jednako ko- risna svim tim granama znanosti. Gotovo u svakom odsjeku ovoga djela ima štošta, što se odnosi i na Balkan odnosno južne Slavene, pa stoga zavređuje da mu se ovdje posveti prikaz (tako se pretresaju i nazivi badanj, ba- rigla, betač, bukila, buča, boca, burica, kopanja, krčak. kubur, kuljar, putrih, sulj, torba, tul, v u čija, ilir. puti- na — da se ne spominju i riječi kao mijeh, bačva i t. d.). Dosta ima mjesta i izvoda autorovih, na koje bi se moglo nadovezati i dalje raspravljanje o riječima i stvarima, kojih se dotakao bilo u tekstu bilo o bilješkama s raz- ličnim, često dalekosežnim ekskurzima (tako na pr. o našim izrazima kom, maškalič i dr.). No šteta je, što indeks riječi na kraju knjige ne iscrp- ljuje sve izraze, spominjane u bilo kojoj vezi, nego je to samo razborito udešeni izbor. Mnoštvo je tema zahvatio autor i u ovom svom radu — slično kao i u drugim nekima — često samo usput, pa tim mnogo puta dao i nove pobude ili osvježio na novo neki stari problem ili tezu, u koje već dugo nije dirano ili su izgubile aktuelnost. To može nagovijestiti već sam pregled sadržaja: Uvod (pozajmice »kulturnih« riječi — dosadašnji radovi o mješinama i bač- vama — o metodu proučavanja pozajmica) — Riječi za mješine i bačve i s tim vezani problemi (s nizom odsjeka većinom o romanskim izrazima, dalje o nekim grčkima, baskičkim, germanskim, otočno-keltskim, pa dalje za naše područje znatnijim odsjekom o izrazima za mješine u albanskom, južnosla- venskim jezicima, rumunjskom, turskom i t. d. te nekoliko odsjeka o istim takvima u bližih i daljih azijskih i afričkih naroda) i potkraj djela završna poglavja, napose o međusobnim odnosima mješina i drugih posuda, o utje- 253 ¦ Knjižna poročila in ocene caju turskog- jezika na susjedne jezike, o povijesti riječi za bačve u indo- evropskim i neindoevropskim jezicima te na kraju završna razmatranja. Autor dotiče u vezi s ovim predmetom i po koje pitanje najširega zna- čaja i zastupa gotovo bez rezerve s punim uvjerenjem, a i argumentima, svoje stajalište. Tako na pr. u pogledu podrijetla odnosno ishodišta davnih Indo- evropljana, koje i on nalazi u Aziji u najbližem susjedstvu s tursko-altaj- skim narodima. U uskom njihovu kontaktu vidi mogućnosti i za velik broj jezičnih pozajmica — od kojih neke ovdje utvrđuje i obrazlaže nadovezujući ih na riječi i stvari u vezi s mješinama i bačvama. Tu se nalaze i ekskurzi o konoplji, o pivu i hmelju i dr. I za stare Slavene zastupa tezu, da su im istočni susjedi bili turski narodi (no tu navodi jamačno kao osnovno kao polaznu točku te teze samo Miklošiča a ne uzima novije radove o tome u pomoć kao što su na pr. K. Moszyiîskoga »Badania nad pochodzeniem i pier- wotna kultura Slo\vian« I., gdje ima mnogo pojedinosti, koje su u prilog toj tezi. Nužno se u svojim ekskurzima oslanja i na rezultate drugih, susjednih nauka, napose etnološke — pa i takve pojedinih proučavača iz najnovijega vremena, tako da se i u ovakvim autorovim izvođenjima čita riječ baš po- sljednjih proučavača onih tema, kojih se dotiče. A što svladava neobično raznovrsnu literaturu, ne samo lingvističku nego i kulturno-historijsku, etno- lošku itd., to daje djelu značaj najvišega naučnog niveaua. Raspon autorovih lingvističkih vidika lako je vidljiv gotovo u svakom odsjeku teksta, gdje se nižu potvrde za pojedine izraze od korejskoga pa tunguskih i mongolskih jezika sve do irskoga pa baskičkoga, od starosibir- skih do arapskoga ili indijskoga ili izumrlih jezika kao što je pelazgički, stari egipatski, stari dalmatski i drugi (a za orijentaciju čitačima, od kojih će mnogi biti slabije orijentirani na pr. o jezicima Azije i Afrike, služi na kraju djela orijentacijska karta). Kao naročito svijetla strana mora se pored uzorna i čista sloga zabilježiti jedva koja, i to beznačajna štamparska po- Milovan Gavazzi Felix Hoerburger, Die Zwiefachen. Gestaltung und Umgestaltung der Tanzmelodien im nordlichen Altbayem. Deutsche Akademie der Wissenschaf- ten zu Berlin. Veroffentlichungen des Instituts fiir deutsche Volkskunde. Band 9. Akademie-Verlag, Berlin 1956. 195 str. Cena DM 32,50. Slovenci so že kmalu po naselitvi na današnje ozemlje prišli v tesnejše družbene, politične in kulturne stike z Bavarci, ki so jim posredovali marsi- katero značilnost. Tako je študij bavarske, zlasti ljudske kulture važen tudi za nas, in zato je razprava F. Hoerburgerja o melodijah v izmenjajočih se taktih »dvostrokih« ljudskih plesov na severnem Bavarskem poučna tudi za slovensko etnologijo. Tudi v slovenskih ljudskih napevili so nekaj vsakda- njega heterometrične strukture. Razlika pa je v tem, da v naših napevih za- sledimo heterometričnost zelo različne vrste, medtem ko se obravnavane ba- varske melodije»dvostrokih« plesov opirajo na dve vrsti plesnih figur, ki se v posameznem plesu izmenjujeta na razne načine. O tem pojavu so že razpravljali Anton Bauer, Viktor Junk, Arthur Nowy, Otakar Zich in drugi, pa tudi sara avtor, ki je v tej razpravi povzel dosedanja dognanja in jih dopolnil z novimi izsledki kot pripravo za obsežnejšo izdajo obravnavanih plesov. Glede na to se je dotaknil raznih problemov, ki so po- vezani s temi napevi, zlasti po metodološki plati. Tako ima to delo širši pomen za študij ljudskih napevov nasploh. Uvodoma pojasnjuje avtor značilnosti »dvostrokega« plesanja (»Zwie- fachtanzen«). To se izvaja na napeve z izmenjajočimi se sodo- in lihodobnimi takti, s katerimi se vzporedno izmenjujejo trodobno valčkovi in dvodobno vrtenični koraki, torej sočasno izmenjavanje taktov in korakov, to je glas- benih in plesnih prvin. To lepo izražajo nekatera imena plesov poleg splošno 234 Knjižna poročila in ocene znanega »Bavrischer« že »Mischlich« (mešano), in zlasti češki naziv »Dvojak« ali »Dvojak s trojakem«. Izmenjava raznih taktov nastane, če se del trodob- nega takta podaljša v sododobnega ali če se dvodobni takt raztegne v tro- dobnega. Ker so mogoči različni načini, je potrebno neko sporazumevanje med godci in plesalci, da se spremembe izvedejo vzporedno v napevu in plesu. Metrične spremembe imajo namreč pog'osto značaj improvizacije in niso tako stalne kot v citiranem slovenskem ljudskem napevu »Dekle pere srajčki dve ...«. Glede izvora meni avtor, da se je »dvostroko« plesanje raz- vilo iz starejših prvin pred kakimi 150 leti, ko sta nastala tudi valček in polka. V poglavju o »Simetričnem oblikovanju« postavlja za izhodišče obravna- vanih plesov znane poskočnice, ki imajo osnovo v zaporedju harmonskib sozvočij v četvero členih. Tej osnovi se običajno podrejata ritem pa tudi me- lodija, ki ni ustaljena in ki najde v improvizaciji razne individualne odtenke. Poskočnice imajo v tej osnovi običajno vse člene enake, medtem ko se v «dvostrokih« plesih izmenjavajo dvo- in trodelne metrične skupine na razne načine. Tako je znanemu modelu napeva poskočnic najbolj podoben enotni monopodični tip (T D D T), medtem ko ima razširjeni dipodični tip dve va- riaciji (T TDD — DDTT in TTTD —D DDT). Popolnoma svojevrstni sta obliki »Saulocker-Typ« (T T D T) in »Nachsatz-Typ« (D T D T), ki ji je osnova le zadnji stavek. Poleg teh ustaljenih tipičnih oblik (»Typenzwie- fache«) obstaja tudi drug način prostejšega ustvarjanja. Vendar ni mogoče med obema načinoma potegniti ostre črte, ker so v praksi nešteti prehodi. Za nadaljnje razvrščanje teh napevov je treba upoštevati kombinacije raz- nih metričnih skupin posameznih ali tudi po več taktov kot nosilcev osnovnih četvero harmonskih členov, s čimer se videz simetrije lahko »raztegne« v zelo individualne poteze, ki dobe svoje težišče v najraznovrstnejših melodičnih variantah često le razloženih akordov. Ustvarjalnost v okviru simetričnega oblikovanja je obravnavana v po- glavju o »Celotnem preoblikovanju«. Pri ustaljenih tipih je osnova ustvar- janja in razpoznavanja zvočni model, medtem ko je melodijski profil nestalen in plod trenutne domiselnosti izvajalcev, in le nekatere stare melodije so bolj trdožive. Deloma velja to tudi za ritmično oblikovanje. Sprememba zvočne osnove vodi k novim tipom, kar se dogaja le redko. Tako je celotno preoblikovanje v večji meri vezano na ustaljene harmonske tipe in se kaže predvsem v meličnem in ritmičnem preoblikovanju v tvorbi neštetih pestrih variant. Nasproten ustvarjalni proces je prikazan v poglavju o »Asimetričnem oblikovanju«, ki vodi stran od ustaljenih tipov. Pri tem opazimo marsikaj nenavadnega, kar ima značaj individualnega. Uveljavlja se fantazija v pro- stejši ustvarjalnosti v nesimetričnem številu zvočnih členov. Prav to je zna- čilno za »dvostroke« plese s težiščem na posameznostih. Seveda se pri tem lahko ustali določena praksa bolj izrazitih načinov oblikovanja, med katerimi so zlasti zanimive tročlenske fraze. Vse to pa ima bolj lokalen značaj. V poglavju o »Delnem preoblikovanju«, ki je nasprotno celotnemu pre- oblikovanju simetričnih tipov, je prikazano, kako se z dodajanjem ali iz- puščanjem vse tri sestavine oblikovanja (to je melodijski profil, zaporedje harmonskih funkcij in ritmično ogrodje) spremenijo. Tako je asimetričnost večinoma vezana na delno preoblikovanje. Seveda obstajajo med enim in drugim procesom ustvarjanja prehodi. Ob delnem preoblikovanju vidimo, kako se v ljudski ustvarjalnosti prepleta težnja po konstantnosti s težnjo po variabilnosti. V tem poglavju je citiran slovaški napev, ki je verjetno ne- hote označen kot slovenski. (V slovaščini pomeni »slovenskv« isto kot v slo- venščini »slovaški«.) Poglavje »Glasba in ples« pojasnjuje, da napeve »dvostrokih« plesov pi- šejo drugače, kot jih izvajajo glede na ritmične kvantitete. Vsakemu ples- 235 Knjižna poročila in ocene iiemu koraku ustreza v pisavi ena četrtinka, vendar pa se ta na vrtenični ko- rak (»Dreherschritts) raztegne v dvojno ritmično vrednoto. Tako je podana skladnost med napevom in plesom. Toda to ne velja vedno. Včasih sc na isti napev izvajajo različni plesi. Zlasti v posameznostih se pogosto napev in ples razvijata vsak po svoji logiki. V poglavju o »Napevih v enakih in spremenljivih taktih« je izražen dvom v enotnost homogenega kompleksa ljudskih napevov, ki se ob kritičnem pre- gledu često izkaže kot varljiva. Kajti še dandanes morejo godci preoblikovati napev enakih taktov v napev izmenjajočih se taktov. Vendar pa tak postopek ni stalen, temveč je odvisen od načina preoblikovanja. Princip metričnega preoblikovanja ima na splošno improvizacijski značaj, čeprav je mogoče vča- sih tudi nasprotno. V »Razprostranjenosti in pokrajinskih tipoloških raziskavah« je poudar- jeno, da je območje »dvostrokih« plesov obsežnejše, kot so kazale dosedanje objave. Mogoče je namreč dobiti zveze med posameznimi oddaljenimi centri od Čeških gozdov ob Juri do Črnega lesa (Schwarzwald) tudi na severnem Bavarskem z novimi terenskimi raziskovanji. Za razne dele tega območja je značilno raznovrstno oblikovanje. Na jugovzhodu, severozahodu, in zlasti na jugozahodu, prevladuje asimetrično oblikovanje, na severovzhodu s prehodom na Češko pa simetrično oblikovanje. V »Preoblikovanju, sorodnosti in spajanju« se izživljajo »dvostroki« plesi na razne načine. Treba pa je razločevati med sorodnostjo v melodijskem profilu in ono v harmonskem zaporedju. Prehod med sorodnimi napevi je mogoč po celotnem ali delnem preoblikovanju. Sorodnost kažejo tudi ka- denčne formule ali motivi ali ritmično ogrodje itd. Spajanje različnih prvin daje nove oblike, tako da je v okviru preoblikovanja nešteto možnosti. »Sistematično razvrstitev dvostrokih napevov« je glede na veliko število raznovrstnih prehodnih primerov težko določiti ali najti neko ustrezno na- čelo za razporeditev. A. Nowy je predlagal razvrstitev po ritmičnih variantah, kar pa bo j ustreza koreografiji ko muziki. Ostali raziskovalci so izhajali iz nazivov plesov. Za napeve pa mora biti izhodišče muzikalna struktura. Ob- staja sicer že več sistemov za ureditev napevov, toda nobeden ne ustreza v vseh primerih. Zato meni avtor, da je treba za vsako gradivo najti poseben ustrezni način ureditve. Poleg tega je treba razlikovati med razvrstitvijo na- pevov v zbirki in melodijskim registrom. (Podobna načela sem še nadrobneje razvil na konferenci folkloristov v Puli leta 1952 v svojem predavanju o leksikografiranju narodnih melodij, ki bo v kratkem izšlo v prvem zborniku Zveze društev folkloristov Jugoslavije v Zagrebu.) Za razvrstitev »dvostrokih« napevov predlaga avtor kot osnovo četveročlenske harmonske modele, kot so bili navedeni. Pri tem se omejuje na dve funkciji: toniko in dominante. Subdominanto vključuje v dominanto. Paralelo za upravičenost tega po- stopka nudi tudi slovensko ljudsko večglasje, v katerem se subdominanta pogosto vključi v nepopolni dominantni undecimakord. Ta sistem se bo do- končno izkazal šele pri ureditvi obsežne zbirke napevov. Ob zaključku avtor vnovič pokaže na obe obravnavani načeli simetrič- nosti in asimetričnosti, ki ju je uporabil za označbo različnih območij »dvo- strokih« plesov, kar pomeni psihološko poglobitev v prikazovanju ustvarjal- nega procesa v življenju bavarskega ljudstva. Prav ta ugotovitev dveh različnih ustvarjalnih kompleksov, ki imata tudi psihološko utemeljitev, pa odpira vprašanje, ali bi ne bila potrebna dva raz- lična kriterija za obravnavanje gradiva »dvostrokih« plesov. Sicer je avtor poleg osnovnega harmonskega kriterija, ki mu rabi kot izhodišče pri raz- vrstitvi napevov, upošteval tudi ritem pri ix>ddelitvi. Vendar pa ostane ne- rešeno vprašanje, ali ni treba pri obravnavi teh dveh različnih ustvarjalnih načel upoštevati tudi zgodovinski razvoj in ne zgolj nazvočno diferenciacijo. 256 Knjižna poročila ia ocene Seveda bo odgovor na to dala šele objava obsežne zbirke z ustrezno študijo, ki bo upoštevala tudi tekste sorodnih napevov, in v večji meri kinetiko. Te opombe so seveda mišljene v prvi vrsti kot spodbuda za nadaljnje delo avtorju, ki je vložil mnogo truda v komplicirano področje »dvostrokih« ple- sov, ki je kritično uporabil izsledke svojih predhodnikov in ki ga odlikuje tudi stvaren odnos do folklore sosednjih slovanskih območij. Zato z velikim zanimanjem pričakujemo njegovih nadaljnjih izsledkov s tega področja. Ob koncu razprave je avtor dodal tabele za razvrstitev napevov, shemo razmerja ples—glasba, preglednico razširjenosti stalnega repertoarja, shemo vzajemnega pronicanja med melodijskimi krogi in zemljevid razprostranje- nosti. Dalje sledijo napevi v sinoptičnih tabelah in praktičen miniaturni po- izkus razvrstitve napevov po predloženih kriterijih. Vendar se zdi, da ni so- glasja s tabelo na str. 99. Tako pripadajo napevi št. 5—7 (str. 140) tipu 3322, ki ga ni v tabeli monopodičnih, pač pa je v tabeli dipodičnih napevov. (Mo- rebiti teh primerov ni treba šteti med osnovne ustaljene tipe ali pa skladnost ni bila v intenciji avtorja?) Pregled virov in literature ter register plesov zaključuje obsežno dokumentacijo, ki odlikuje skrbno pripravljeno izdajo. Radoslav Hrovatin Gerhard Wurzbacher, Das Dorf im Spannungsfeld industrieller Ent- M'icklung; Ferdinand Enke Verlag, Stuttgart 1934; XII. 307 str. Ovo djelo je prvi rad u nizu monografija, što će ih izdavati UNESCO-v Institut za socijalne nauke u Zapadnoj Njemačkoj. Prva sveska, o kojoj je ovdje riječ, donosi izvještaj o ispitivanju života općine u Njemačkoj. Izabra- na je seoska općina, koja obuhvaća više sela i zaselaka. I po svojoj privred- noj strukturi su ova mjesta karakteristična za velik broj onih sela u za- padno-njemačkoj republici, ali i u drugim evropskim industrijaliziranim zemljama, koje su odredjene sitnim seljacima i industrijskim radnicima. Redaktor ovog Zbornika, kao i njegovih deset suradnika polaze sa sta- novišta, da se na selu kao i u gradu snažno mijenja socijalni život. Zapaža se, da se mnogi socijalni problemi općina dobrim dijelom mogu svesti na taj proces socijalnih izmjena. Bila je zadaća ovih studija, da pronadju, što se u tom procesu izmjena dogadja s pojedincem, porodicom, susjedstvom i drugim socijalnim institucijama u životu općine. U periodima socijalnih izmjena ima redovno pozitivnih i negativnih faza. To je pwtvrdilo i ovo ispitivanje problema seoskih općina, koje se nalaze u području upliva gradske industrijalizacije. Ovdje se pokazuju mnogi znaci desintegracije i pogriješne adaptacije, susreću se stare ustanove u borbi za održanje i mnoge stare ustanove, koje se raspadaju. Lako bi se moglo ovako ispitivanje koncentrirati u prvom redu, na ove pojave raspadanja. Ali time bi se slika izobličila. Zbog toga ovaj izvještaj prelazi okvir ispitivanja nega- tivnog i obuhvaća i pozitivne ili integralne faze socijalnih izmjena u selja- čkoj općini. Problematika socijalnih izmjena u selu (kao i odnos sela prema industrijskom gradu) i kod nas je aktuelna. Istina, uslijed specifičnosti našeg ekonomskog i socijalnog razvoja, ta se problematika ukazuje u drugim obli- cima izmjene strukture sela. Ali se svakako elementi tih izmjena kao: po- ložaj sela u industrijskom društvu, novi oblici radinosti, položaj porodice, društveni faktori susjedstva, zadruga, crkva, politički uplivi, kulturno uzdi- zanje, mogu uspješno komparirati. Conrad M. Arensberg (profesor na Columbia-univerzitetu, New York) podvukao je u svom pogovoru baš tu komparaciju i ocijenijo rezultate ovih studija njemačkih seoskih općina u medjunarodnom razmjeru. Time je i djelo specifičnih nacionalnih odlika primilo i neosporno internacionalno \ rijednost. Mirko Kus-Nikolajev 257 Knjižna poročila in ocene R. J. Bouman, Einfiihrung in die Soziologie; Ubersetzung der 6. hollan- disehen Auflage von Maria Fuchs; Eerdinand Enke Verlag, Stuttgart 1955; VIL 172 str. Osim kratkog historijsikog pregleda iknjiga ne sadrži sistematsku obradu autora i sistema. To nije bila ni namjera autora: on se zadovoljava da nje- gova knjiga bude uvod u pojmove i probleme sociologije, kao samostalne nauke, tim više što neispravno postavljanje problema na sociološkom pod- ručju stalno dovodi do nesigurnosti u terminologiji. Prema mišljenju autora možemo se društvenom životu približiti s više strana i kod njegovog ispitavanja primjeniti raznolikost onih nauka, koje služe kao polazna tačka tog ispitivanja. U okviru brojnih socijalnih nauka, kao i prirodnih nauka primjenjenih na čovjeka, neosporno postoji socio- logija kao samostalno područje društvene spoznaje. Ona se bavi društvenim pojavama, i to prvenstveno ljudskim životom u grupama. Kod toga se uvijek ne radi o tumačenju ođredjenih aspekta tog života u grupama, već o što boljem razumijevanju društva u njegovoj cjelini. A to zahtjeva vlastitu, specifičnu sociološku problematiku. Naravno, da to još ne znači, da se sociologija treba odreći ođredjenih naučnih metoda srodnih naučnih područja, samo treba voditi računa, da budu podredjene vlastitim sociološkim pojmovima i problemima. Ovdje dolazi naročito do izraza odnos izmedju etonologije i sociologije, koji može biti toliko intiman, da se njihove problematike naprosto presijecaju i unakršta- vaju. Etnosociologija je danas u tolikoj mjeri sastavni dio opće etnologije, da se bez analize društvenih odnosa primitivnih naroda (odnosno primitivnih grupa unutar jednog naroda) ne može ni zamisliti ocjena socijalnih kretanja. I baš na tom graničnom području sociologije i etnologije Boumanova knjiga pruža etnologu interesantne aspekte. U tom pogledu su važna nje- gova iz aganja, obzirom na odnos pojedinca prema zajednici (čovjek kao društveno biće, tipovi društvene strukture, vlast i podaništvo, društvene norme), kao i ocjena grupa i nestalnih kolektiva. Mirko Kus-Nikolajev Hans Weinert, Der geistige Aufstieg der Menschheit vom Ursprung bis zur Gegenwart; Zweite umgearbeitete Auflage; Ferdinand Enke Verlag. Stuttgart 1951; VIL 297 str. Gornjom knjigom završava H. Weinert svoju trilogiju, od koje su ranije objavljeni radovi: »Ursprung der Menschheit« i »Entstehung der Menschen- rassen«. Autor se priključuje shvaćanju, da dokazom o tjelesnom razvoju čovjeka još nije riješena zagonetka čovječanstva. Naprotiv najvažnije na čitavom pitanju još nije rasvijetljeno: ocjena ljudskog duha. U ranijim dje- lima autor je izložio svoja gledanja o tjelesnom razvoju, a u ovom zadnjem pristupa problemu duhovnog razvoja čovjeka. Medjutim, sveska nije psihološko djelo, kao što nije ni prethistorijsko ni etnološko. Podloga je antropološki kriterij. Za autora je razjašnjen tje- lesni razvoj čovjeka i sada pristupa dokazu, da tjelesnoj formi redovno od- govara duhovni razvojni stepen. Drugim riječima, duh od početka razvoja nije išao vlastitim putem, već je uvijek bio vezan uz tjelesne razvojne oblike. Zbog toga je autor i porijeklu ljudskog duha u prethistorijsko doba posvetio najviše pažnje i prostora. T pokraj toga djelo je od značenja i za etnologa, ne samo obzirom na komparativne momente, već i obzirom na činjenicu, da su u životu primitiv- nih naroda sačuvani nizovi prethistorijskih životnih, duhovnih (religija, umijetnost i dr.), tehničkih, ekonomskih i socijalnih oblika. Sa tim oblicima nas autor upoznaje, jer oni i sačinjavaju bitnost njegove opće duhovne pro- blematike u odnosu na tjelesne razvojne oblike. Time nam olakšava i po- znavanje recentnog primitivnog čovjeka. Kus-Nikolajev 238 Knjižna poročila in ocene J. Žontar, Znr Problematik der Rechtsarchaologie bei den Volkern Jugo- wiens, Wiener Archiv fiir Geschichte des Slawentums und Osteuropas — Veroffentlichungen des Instituts fiir osteuropâische Geschichte und Siidost- forschung der Universitat Wien, herausgeg. von Heinrich Felix Schmid und Giinther Stoki — Bd. II, Studien zur âlteren Geschichte Osteuropas — l.Teil: Festschrift fur Heinrich Felix Schmid; Graz-Kôln 1956, stran 170—202. Začetki pravne arheologije se močno mešajo z začetki pravnega narodo- pisja kot posebne veje etnografije. Kiinssberg posveča v svojem sistemu pravnega narodopisja posebno poglavje predmetnim spomenikom pravnega življenja. Predmetne pravne starine na Slovenskem je na podlagi zbranega anketnega in drugega gradiva v doslej najobsežnejši meri obdelal že Žontar pred drugo svetovno vojno. Po Kiinssbergovem zgledu sem pravne starine sprejel tudi v svoj Očrt slovenskega pravnega narodopisja. Pozneje sem v Pravniku (1954) svoje pojmovanje pravnega narodopisja glede namena, ob- sega in sistema vede precej bistveno spremenil ter obseg pravnega narodo- pisja (etnografije) glede predmetnih pravnih starin skrčil, samo obdelavo teh starin v obsegu narodopisja pa postavil na drugačno zasnovo in v siste- matski okvir. Medtem je že Schwerin pravno arheologijo nekoliko emancipiral in začel razvijati iz nje posebno vejo pravne zgodovine. Ta tendenca je v bistvu pozitivna. Prigovarjati je le, da se konvencionalno pojmovanje naziva »arheolgija« v tej zvezi ne prilega popolnoma danemu okviru in predmetu vede. Arheologija se'praviloma ne ukvarja s poslednjimi stoletji in muzejski razstavni oddelek, ki prikazuje recimo pohištvo iz 16. stoletja, pač ne bo nosil naziva »arheološki oddelek«. Pravno »arheologijo« je treba torej razu- meti z dobršnim zrncem soli, saj so njeni predmeti prav lahko šele iz 19. ali celo 20. stoletja. Morda bi bil ustreznejši naziv »pravno spomeništvo« (Rechts- denkmalkunde), pri čemer bi kajpada pod spomeniki razumeli premične in nepremične spomenike. Z gornjo razpravo uvaja avtor pravno — ostanimo pri tem izrazu — arheologijo pri Jugoslovanih. Strinjava se v tem, da ta veda ni več identična s pravnim narodopisjem, čeprav je stičnih točk gotovo mnogo. Mnogo spo- menikov — kakor ljudska zborovališča, rovaši, hišna znamenja in podobno — so gotovo predmet obeh panog, vendar enkrat bolj kot pravni predmet, drugič bolj kot predmet ljudske tradicije. Različna zorna kota vplivata na različno sistematično povezavo in delno tudi omejujeta obseg interesa posamezne panoge na določenem predmetu. Dočim zgodovina mer obravnava mere in njihov obseg v celoti in v polni genetični in funkcionalni zvezi, se pravna arheologija ozira bolj na ohranjena merila, medtem ko pravnega narodopisja dekretirana matična merila v mestih ne bodo zanimala v taki meri kot na primer različne kmečke mere. Prepletanje je nujno, težišče po- samezne panoge pa dovolj jasno opredeljeno. Z izredno razgledanostjo po literaturi je avtorju uspelo izdelati izčrpen prikaz pravne arheologije pri Jugoslovanih: Materija je razdeljena v na- slednje glavne skupine: kraji (zborovališča, sodni prostori, kraji izvršitve kazni, prangerji), predmeti (tepežne klopi, nošenje sramotilnih kamnov, merila, rovaši, cehovske starine), simboli (žezla), znaki (živinska zna- menja, mejniki), oblična dejanja. Po sami dosedanji zasnovi vede je v bistvu ostalo še pri deskriptivnem informativnem prerezu, kar je v pionirskem in obenem sintetičnem delu te vrste nujno. Kljub temu je avtorju uspelo, da v danem okviru iz deskripcije poseže tu in tam v funkcionalno povezavo, ki pa je v tem okviru ne smemo v polni meri zahtevati, saj gre v bistvu le za pomožno vedo pravne zgodo- vine, kateri pripada naloga, da dopolni historično-funkcionalno razlago pravno-arheoloških predmetov. Največja avtorjeva zasluga pa je gotovo, da je z že omenjeno široko razgledanostjo po literaturi ustvaril bogato zbirko pravno-arheološkega gradiva trajnega pomena. Da je kaka malenkost iz- 239 Knjižna poročila in ocene ostala (n. pr. podgorski volilni rovaš, ki je menda edini po obliki in postopku točneje znan), je pri tako razsežnem predmetu nujno. V precejšnji meri se je avtorju tudi posrečilo, da se je izognil neki ne- varnosti, ki so ji izpostavljeni vsi poskusi te vrste: lovu za kuriozitetami. V tej zvezi pa se nam postavlja neko načelno vprašanje: Ali je predmet pravne arheologije resnično v celoti izčrpan? Kje je časovna meja te vede? Da navedemo konkreten zgled: Avtor navaja na primer trogirsko in splitsko sodno loggio, pa tudi arkadno preddverje v dubrovniški rektorski palači, alegorični kip justitie iz 13. stoletja ter podobno. Mestne posvetovalnice so sicer le omenjene, vprašanje razvoja upravnih prostorov občin na splošno pa ni postavljeno. Ta koncept se mi še ne zdi popolnoma dosleden, ker sicer pri drugih predmetih ni opaziti načelne omejitve na srednji vek. Namera- vana je sicer gotovo neka omejitev na arhaične pojavne oblike. Toda taka omejitev je včasih nekoliko tvegana, saj je arhaičnost dokaj labilen kriterij. Razen tega se mi pa zdi, da bi morala vsaka historična disciplina brez vna- prejšnje omejitve zasledovati razvoj svojega predmeta skozi daljša razdo^bja, ne da bi se načeloma zadovoljevala samo z nekaterimi primitivnejšimi ali starejšimi in zato kurioznimi pojavi. — Podobno se mi zdi Kiinssbergov koncept narodopisja premočno usmerjen v izbrane zanimivosti. Avtor se je v glavnem držal uveljavljenega koncepta. Če mi ta koncept vzbuja neke pomisleke, le-teh ni razumeti kot kritiko vestno opravljenega avtorjevega dela, marveč kot pobudo za razmišljanje o vedi pravne arheo- logije kot taki ter o njeni teoretični koncepciji. Ob tej priložnosti bi bilo treba postaviti tudi vprašanje, koliko oblična dejanja sodijo v arheo- logijo. Svoje pripombe o zamisli vede stavljam ob tej priložnosti na diskusijo. Naj imam z njimi prav ali ne — Zontarjeva razprava bo vsekakor ostala temeljno sintetično delo te vrste pri Jugoslovanih, in to po vsej pravici s svojo kvalitetnostjo tudi zasluži. Sergij Vilfan TISKOVNI POPRAVEK V članku I. Grafenauer ja »Slomškov rokopis narodne pesmi ,Juri s pušo'« (SE IX, 1956, str. 198, v. U; str. 202, v. 14 in v. 6 od sp.) zelo moti tiskovna napaka v datiranju Slomškovega potovanja po Kranjskem (in Slomškovega zapisa): od 1. do 10. septembra 1834 namesto 1837. Ivan Grafenuaer. SLOVENSKI ETNOGRAF ] X/1937 Izdal in založil Etnografski muzej v Ljubljani Za izdajatelja in založbo Boris Orel ; Natisnila Triglavska tiskarna v Ljubljani Naklada 800 izvodov J Dotiskano v oktobru 195? '