ISSN 0354 - 042 1
S L O V E N S K A  P E D A G O Š K A  R E V I J A
212
marec, 
april 2021
(dvojna številka)
Letnik XXXI  I  www.didakta.si 
FOKUS: Poučevanje v času korone
Učitelj kot čigumi ali o prožnih učiteljih v prožnih časih mag. Barborič
Intervju: Bronja Žakelj na Srednji zdravstveni šoli Ljubljana Butina 
Kulturno-zgodovinska dediščina in otroška ustvarjalnost Koder 
Ovire pri uresničevanju inkluzije Zakrajšek | Pasti ocenjevanja redne delovne 
uspešnosti učiteljev mag. Mandič | ZOOMTVI mag. Petelin
objavlja
JAVNI RAZPIS
programov Šole v naravi in drugih programov v okviru 
javne službe in prostorskih zmogljivosti CŠOD za šolsko 
leto 2021/2022
PROGRAM
I. PROGRAMI ZA VRTCE
II. PROGRAMI ZA OSNOVNE ŠOLE
1. Naravoslovna šola v naravi
2. Družboslovna šola v naravi
3. Športna šola v naravi in veščine preživetja v naravi
4. Smučarska šola v naravi
5. Šola v naravi s teki na smučeh
6. Plavalna šola v naravi
7. Jahalna šola v naravi
8. Programi med vikendi
9. Šola v naravi za šole s prilagojenim programom
III. PROJEKTNI TEDNI
IV. TEMATSKI TEDNI
V. PROGRAMI ZA NADARJENE
VI. PROGRAMI ZA SREDNJE ŠOLE
1. Terensko delo / Šola v naravi / Projektni tedni / Tematski tedni
2. Spoznavni program za dijake
3. Obvezne izbirne vsebine 
4. Priprave na maturo, drugi programi med vikendi
VII. PROGRAMI MEDNARODNE IZMENJAVE
VIII. ENODNEVNI PROGRAMI
(naravoslovni, kulturni, tehniški, športni dnevi) za OŠ in SŠ
Pripravljamo pestro ponudbo programov šole v naravi, projektnih tednov, tematskih tednov in programov za nadarjene, 
kjer se osnovna tema medpredmetno povezuje z naravoslovnimi, družboslovnimi in športnimi aktivnostmi.
Celotno besedilo razpisa z razpisnimi pogoji in prijavnico je objavljeno na www.csod.si .
Prijavite se preko spletne prijavnice do 10. aprila 2021.
Informacije: rezervacije@csod.si 
01 2348 627, 01 2348 632
WEBINAR Šola v naravi v CŠOD 
v sredo, 17. marca 2021, od 10.00 do 11.15 ure 
Za ravnatelje osnovnih in srednjih šol 
Uvodnik Vsebina
KOLUMNA
Učitelji kot čigumi ali o prožnih učiteljih 4
v prožnih časih
»Nobena stvar na svetu ni vredna, da bi se človek mag. Darja Barborič Vesel
zaradi nje odrekel ljubezni.«
INTERVJU
Albert Camus, Kuga »Sprejetje tega, kar čutiš, je neverjetno 6
pomembno«: Bronja Žakelj na Srednji 
zdravstveni šoli Ljubljana 
Lidija Butina
ČAS ZA RAZMISLEK POUČEVANJE V ČASU KORONE
Poučevanje na daljavo v preteklem letu 12
Karolina Jenko
Vsak trenutek bomo zakorakali Akcija Zbiramo kilometre: skrb za zdravje 
v drugo leto, odkar je na našo strokovnih delavcev v času zaprtja šol 14
celino priromal virus, ki že celo Barbara Bedjanič
leto obvladuje in posega tako v »Pogrešal bom, da delam v miru« 
medosebne kot družbene od- ali o potrebi po tišini v šoli 16
nose. Pri tem šolski sistem ni no- mag. Darja Barborič Vesel
bena izjema. Še več, zdi se celo, da Izzivi učitelja praktičnega pouka frizerstva 
je na to občutljivo področje posegel še pri poučevanju na daljavo 20
bolj kot drugje. In prav zato je fokus pričujoče re- Renata Strmec
vije usmerjen v poučevanje v času koronavirusa. Kako ohraniti povezovalne odnose 
v šoli na daljavo? 25
V tej številki se tako s svojo prvo v seriji kolumn mag. Janka Bergel Pogačnik
predstavlja mag. Darja Barborič Vesel, v kateri Učenje na daljavo in razmislek 
tematsko in na iskriv način piše o težavah in pro- o prihodnosti šolanja 28
žnosti učiteljev v času pandemije, ki ste jo v ve- Barbara Cerkovnik
čji ali manjši meri občutili vsi delavci in delavke  
Izobraževanje na daljavo v času 
v vzgoji in izobraževanju. Prav tako tematsko o epidemije covid-19 33
bolezni in soočanju z njo, čeprav o trenutno bolj Maja Krajnc
spregledanem raku, je na obisku na Srednji zdra- Zadovoljstvo in obremenjenost učiteljev 
vstveni šoli Ljubljana v intervjuju spregovorila v času pouka na daljavo 39
kresnikova nagrajenka Bronja Žakelj. dr. Vesna Trančar
ŠOLSKA PRAKSA
Srž tokratne revije pa sicer predstavljajo vtisi, iz- Po poti pesniškega ustvarjanja 47
kušnje in raziskave vaših kolegic, ki so nastali v Brigita Fridl
teh nenavadnih časih. Kako se soočiti s poučeva- Kulturno-zgodovinska dediščina in otroška 
njem na daljavo? Kako ohraniti motivacijo učen- ustvarjalnost v OPB 51
cev in obenem obvarovati učiteljice in učitelje Metka Koder
pred izgorelostjo? Kako, če sploh, lahko poteka MED TEORIJO IN PRAKSO
pouk praktičnih predmetov v izolaciji najstniških Uganke nekoč in danes ter njihova uporaba 58
sob? Je mogoče tudi na daljavo ohraniti poveza- v predšolskem obdobju
nost in dobre sovrstniške odnose posameznih Barbara Bednjički Rošer
oddelkov? In še naprej, so vodstva šol naredila Ovire pri uresničevanju inkluzije
dovolj za prilagoditev svojih zaposlenih na nove Tatjana Zakrajšek 63
razmere? So otroci v času šole na daljavo delali Plesna dejavnost kot izbirna vsebina na 
manj ali več kot običajno ter ali jim tak način dela posebnem programu vzgoje in izobraževanja 68
ustreza? Ter nenazadnje, sta nam šola na daljavo Mateja Žvokelj Kostanjevec
in okrnitev učnih vsebin pokazala, kaj pravzaprav ŠOLSKA TEORIJA
zares šteje za izobrazbo in vzgojo bodočih rodov, Kakšne metode učenja prinašajo najboljši učni 70
ki bodo živeli v precej drugačni prihodnosti v pri- uspeh na splošni maturi?: anketna raziskava 
med študenti pedagogike
merjavi s trenutnim svetom? Eva Bonifarti, Tinkara Pec in dddr. Joca Zurc
 
Želim si in upam, da vam bo tokratna številka s Pasti ocenjevanja redne delovne uspešnosti 
učiteljev
svojim skrbnim izborom prispevkov utrla pot k 75
mag. Davor Mandič
razmisleku na zgoraj zastavljena vprašanja. 
REPORTAŽA
Projekt Turizem v vrtcu: 78
urednik revije Didakta, Festival naj bo – Odprta kuhinja
dr. Martin Uranič Lidija Slana
ŠOLSTVO IN PRAVO
ZOOMTVI 80
mag. Domen Petelin
3
Didakta
KOLUMNA
Učitelji kot čigumi 
ali o prožnih učiteljih v prožnih časih
mag. Darja Barborič Vesel
Darja Barborič Vesel je magistrirana socialna pedagoginja, zaposlena na osnovni šoli kot učiteljica 
dodatne strokovne pomoči in svetovalna delavka. Zadnja leta sodeluje pri izvajanju študijskega 
programa Pedagoške fakultete. Občasno svetuje staršem ob vzgojnih zagatah ter predava sku-
pinam staršev, vzgojiteljic in učiteljev. Posebej jo zanimajo teme avtentičnosti, asertivnosti in av-
toritete, kompleksnosti človeka in preprostosti rešitev. Če se ji zdi kaj še posebej zanimivo, napiše 
članek, zadnje čase tudi zgodbe. Življenje si deli s soprogom, tremi hčerami in nemogočo psičko. 
Ljubi morje, filmske zgodbe, knjige vseh vrst in svojo kuhinjo.
Nekako se mi zdi, da je slovensko učiteljstvo pri- Tudi učiteljice DSP smo najprej samo nemočno 
šlo v dobo neverjetne fleksibilnosti. Če bi pred ka- sedele pred ekrani in se gledale, kako za Boga mi-
kšnim letom slišala, da so učitelji v velikem delu lega ali pa za vraga naj se lotimo tega. Pa smo se. 
države v torek prišli po dobrih dveh mesecih v Kot je rekla kolegica, kaj pa naj. In smo. Če se zdaj 
bolj ali manj polne razrede prve triade, v četrtek ozrem leto nazaj, so bili naši začetki nerodni, zme-
še načrtovali pouk za teden naprej, in sicer od po- deni, delale smo na vseh mogočih platformah, 
nedeljka – kot navadno teče delovni teden –, nato pač glede na to, do katerih so imeli učenci do-
izvedeli, da se v ponedeljek testirajo in je pouk stop. Ali pa pripravljale materiale in upale, da jih 
ponovno na daljavo, v petek pred odhodom do- bodo starši ali učenci lahko uporabili in mogoče 
mov pa, da je v ponedeljek pouk v razredih, testi- imeli kaj od njih. Tako kot drugi učitelji. Pogosto 
ranje pa po razporedu, ki ga še ni, bi pričakovala je bilo kar ganljivo spremljati učiteljice razredne-
hudo negodovanje in nerganje z resno tendenco ga pouka in kolege, ki učijo umetniške predmete 
k uporu. in šport, kako so iskali načine, da ostanejo učitelji. 
V naši zbornici je novica, ki jo je prinesla pomoč- Pa smo se priučili spletnih učilnic, Zoom-ov, Goo-
nica ravnatelja v petek ob 13.30, povzročila zavija- gle Classroom-ov in vsega, kar vse je še mogoče 
nje z očmi, trenutek tišine, nato pa glasen smeh. uporabiti. Pri tem, da nas velik del na dan, ko smo 
Nič ne uniči človeka, ki se lahko smeje! Posebej, prešli na šolanje na daljavo, ni bil vešč niti osnov-
ko bi bilo absolutno mogoče ali celo bolj logično, nega skeniranja in nalaganja dokumenta v elek-
da bi se jezil, počutil izigranega ali kaj podobnega. tronsko obliko. Pa smo naredili. Nekako. Da sploh 
Da niti ne govorim o kolegih iz regij, ki iz tedna v ne omenim za učitelja ključne stvari – kje so učen-
teden preučujejo epidemiološko sliko, se trudijo ci? Navajeni smo jih imeti pred seboj, jih videti, 
s spremljanjem medijev in čakajo, kdaj se bodo slišati, čutiti. Se jih veseliti in se soočati s tem, da 
ponovno vrnili v svoje naravno stanje. V razred. nam gredo na živce. Aprila smo jih že pogrešali. 
Nekateri že prej. Pa smo še ocenjevali po drugih 
Ko sem odhajala proti domu, sem premišljeva- kriterijih, urejali dokumentacijo drugače, sodelo-
la, koliko je bilo od začetka epidemije že takšnih vali s starši, tudi zelo nenavadno. Celo na klopcah 
trenutkov! Ko smo bili na vrat na nos soočeni s v parku?! Nič ni bilo tako, kot smo vajeni, pa smo 
spremembami, ki so do temeljev zamajali in tudi vse naredili. Nekako. 
obrnili na glavo naš, učiteljski način razmišljanja 
in delovanja. Zgodaj poleti, konec šolskega leta, smo še upali, 
da bo jeseni spet, kot je bilo, da bomo lahko žive-
Začelo se je že lani, 2020, ko smo na vrat na nos li naše pedagoško poslanstvo na način, ki smo ga 
ostali doma. Kar preko vikenda. Ne bom pozabi- kot učitelji izbrali. V hrupu polnih razredov, cirkusu 
la konference, ki smo jo imeli takrat kar v petek medsebojnega usklajevanja. Da je bila le neka mo-
popoldan. To se na naši šoli še ni zgodilo. V petek tnja, sitnost, ki je prešla, ki se je bomo spominjali. 
popoldan, in to na Zoom-u! Velik del učiteljskega 
zbora se je še mučil ali pa prepustil vodenju nara- Avgusta, ko sem bila še na morju, je prišel odlok, 
ščaja, da so se sploh priklopili na spletno platfor- da je potrebno domov. S hudo tesnobo smo po-
mo za to prvo spletno konferenco. In smo s pone- spravljali prikolico v Istri. Veliko nas je pospravljalo 
deljkom začeli pouk na daljavo ... naenkrat, na trenutke je bilo videti kot eksodus. 
4
Didakta
Večina z nejevoljo, pa tudi z neko tesnobo, stra- Doletela nas je tudi nova šolska oblast. Pa ne mi-
hom. Je res tako hudo? Je res treba? Ne le zaradi slim samo z menjavo vlade spomladi. Takrat se ni 
zoprnije predčasnega zaključka dopusta, tudi za- zdelo tako pomembno. Saj so se ministri in ekipe 
radi muke soočanja z mislijo, da je resno. Skoraj že kdaj menjali, pa ni bilo tako ključno. Spremembe 
raje sprejmeš, da je oblast nora, kot pa da je stvar niso bile velike, če smo jih sploh opazili. Na Ministr-
resna. Saj to ruši naš svet. Vsa leta mojega peda- stvu so se lepo brigali zase, poslali nekaj okrožnic 
goškega dela sem bila na morju do zadnjega dne na leto, pogosto sumljivo podobnih tistim v ena-
pred konferenco v avgustu. Kot še mnogo kole- kih obdobjih preteklih let. Če je že prišlo do kakšne 
gov in kolegic. nove ideje, je bila videti, kot da je bilo nujno zaposliti 
kakšnega nadobudnega pripravnika in referentko 
V našem kampu dopustuje kar nekaj učiteljev. Mi s premalo delovne dobe za soliden dopust, in smo 
smo pospravljali še z dodatno tesnobo. Ali bomo dobili na primer idejo o urejanju delovnega časa. 
sploh dobili otroke v razrede? Za koliko časa? A Nekateri so jo resno vzeli, saj smo vendar učitelji in v 
res že spet od doma? Tako nervozna zaradi službe osnovi pridni in prizadevni, nekateri pa so tudi sko-
še nisem bila nikoli. Pa smo se dobili v šoli. Nismo mignili z rameni in počakali, da sitnost mine. Ker je 
se, kot smo vajeni, nadrenjali v zbornici in komaj naše delo in poslanstvo učenec v razredu, tega pa 
dihali. Ne, sedeli smo v avli, na stolih več kot me- ne moreš opredeliti z administrativno uravnilovko. 
ter vsak sebi, nekateri z maskami. Nisem bila edi- Itak bomo na koncu v razredu, iz oči v oči, naredili 
na, ki je zadrževala solze. Bomo res tako? Pa smo. po svoje. Tako, kot je prav. Ker smo učitelji ljudje in 
delamo z ljudmi. 
In se izobraževali. Še nikoli toliko. Doleteli so nas 
MS Teams-i, pa še kakšna druga variacija na isto Pa je nova oblast presenetila. Vsaj mene. Kot bi za 
temo. Še nikoli prej nisem praktično vsak teden ministrico dobili tisto najbolj prizadevno kolegico, 
poslušala kakšnega predavanja. Izobraževanjem ki cel aktiv pa še pol kolektiva spravlja ob pamet s 
se je sicer zgodil pravi »dumping«, poceni, dosto- svojim nemirom. Okrožnice so kar letele. Pogosto 
pno iz dnevne sobe, včasih lahko zraven še zlikaš, se še nisem prigrizla čez en paket, pa je že prišel 
saj smo učitelji mojstri večopravilnosti. Od tega drugi. Izobraževanja in navodil, pa priporočil, je bilo 
šolskega leta imam službeni računalnik. Nikoli si nešteto ali pa jih vsaj jaz nisem nikoli prej toliko opa-
ne bi mislila, da bi ga rabila. Pa ga, zelo. Ne znam še zila. Ministrico sem kar naprej gledala na televiziji, jo 
vsega, znam pa veliko več. Še vedno se zaštrikam brala v časopisih. Celo ministrske staroste, ki so tam 
in naredim vse narobe ali pa česa ne znam odpreti že dolgo, morda od nekdaj, in smo zato pač vedeli 
ali pa naložim bog ve kam. Ali pa tudi Bog ne ve, zanje, a nas res niso gnjavili s kakšnimi radikalnimi 
kam. Izgubljeno v oblaku ali na disku. Pa kličem na idejami, so kar naenkrat postali vidni, se pojavljali v 
pomoč moj naraščaj, ki se na srečo in nesrečo tudi medijih in se začeli dosledno vtikati v utečeni, ra-
šola doma. Kot še mnogo kolegov in kolegic. hlo ležerni in konzervativni šolski sistem. Sistem, ki 
je prestar, prevelik in prepomemben, da bi ga kar 
naprej spreminjali. Pa smo dobili covid-19 in spre-
menilo se je marsikaj, hitro in močno. Mnogo spre-
memb verjetno še niti nismo doumeli. 
Da ne grem v neskončnost. Še ne leto nazaj sem 
bila v istem poklicu, pa sem delala zelo drugače. Kot 
večina mojih kolegov in kolegic. Ja, svet se je precej 
spremenil. A moje delovno mesto se je zelo. Mi pa 
še vedno učimo, poslušamo otroke, ki jim rečemo 
učenci, naprezamo naše možgane, kako naj jih na-
učimo, kako naj jim dopovemo, da je pomembno, 
iščemo tisoče poti, da najdemo stik z njimi, da ga 
ohranimo. Včasih imam občutek, da smo pripra-
vljeni na vse spremembe, vse, kar bo prišlo, bomo 
nekako prenesli, samo da se ne bi spremenila ena, 
nujna, največja stvar. Da bomo še vedno lahko uči-
li. Kakorkoli, kjerkoli, z vsemi spremembami, ki nas 
bodo doletele, z vsemi zoprnijami, tesnobami, kriti-
kami in kaj še vse je. Mi bi bili še vedno radi učitelji. 
Ne zamerite mi, dragi kolegi, asociacije. Tako čutim. 
Kot da smo čigumi, ki ga žvečiš, delaš balončke, 
maltretiraš po ustih. Še ko ga nalepiš na dno šolske 
klopi, se ne da. Trmasto vztraja, saj je čigumi. Mi pa 
trmasto vztrajamo, saj smo učitelji.  5
Didakta
INTERVJU
»Sprejetje tega, kar čutiš, je neverjetno 
pomembno«: Bronja Žakelj na Srednji 
zdravstveni šoli Ljubljana
Lidija Butina, profesorica slovenščine, Srednja zdravstvena šola Ljubljana
Fotografije Vera Orešnik 
Pogovor sta vodili Luna Vidic in Ula Rupar Raner 
Obisk Bronje Žakelj je na Srednji zdravstveni šoli potekal 7. 10. 2020.
Živimo v času, ki nam narekuje fizično oddaljenost, skrite obraze in vmesno praznino, ki se tu 
in tam spreobrnejo v odmaknjenost, samoto in previdnost. Pod plaščem nenavadnih časov 
se iz korenin negotovosti pojavljajo strahovi: strah pred boleznijo, strah za bližnje in strah pred 
prihodnostjo. V negotovosti, ki nam jo narekuje čas, sedanji trenutek, še bolj hrepenimo po 
ljubezni. In roman Bronje Žakelj, Belo se pere na devetdeset, nas zbližuje in povezuje. Bronja 
Žakelj s svojim romanom, s svojo življenjsko zgodbo sega ljudem do srca. Preden je prišla k 
nam, je gostovala že po različnih krajih. Ob njeni knjigi smo sicer fizično oddaljeni drug od 
drugega, a smo si hkrati tako blizu, ker se nas je vseh na enak način s svojo iskrenostjo in 
preprostostjo dotaknila. Zdi se, kot da nas povezujejo skrivnosti, ki to več niso, ker so prerasle 
v resnice o življenju. Med branjem romana so najstniki blizu svojim staršem, ki so odraščali v 
osemdesetih, starši so blizu svoji mladosti, družine čutijo ob branju romana še večjo poveza-
nost, bolni črpajo iz romana, ki veje ljubezen do življenja, moč in vztrajnost na poti do ozdrav-
itve. Bronjin roman pomeni bližino, ki je hkrati lahko zavetje in uteha.
Iz vašega romana je razvidno, da ima za vas zelo To je gotovo eden najlepših in najbolj zabavnih spo-
pomembno vlogo vaša primarna družina. Katere minov. Poleg tega pa se najraje spominjam kuhinje 
popotnice ste dobili iz svoje primarne družine? in družbe v njej; midva z Rokom sva vedno »vlekla 
na ušesa«, imela sva dve oranžni pručki, na katerih 
Družina je osnovna celica, osnovna enota, v kateri sva sedela. Če je bilo preveč ljudi v kuhinji, so naju 
odraščamo in ki nam tlakuje pot skozi življenje. In poslali pod mizo na tla, da je lahko na pručkah sedel 
moja družina je živela, tako kot veste iz romana, na kakšen stric; bila sva del vsega tega življenja – to so 
Vojkovi za Bežigradom. Nismo imeli veliko, živeli krasne slike; sicer pa so potovanja, kolikor jih je bilo, 
smo pravzaprav skromno, v majhnem stanova- potekala enkrat na leto na morje, sem in tja še na 
nju, niti dnevne sobe nismo imeli, samo kuhinjo, smučanje, izleti v Stražišče – to so zabavne epizode, 
ampak ta kuhinja je bila topla, polna ljudi, polna predvsem moj oče je bil zelo duhovit in jaz se spo-
obiskov … živela sem z mamo, očetom, bratom Ro- mnim tega njegovega humorja. Ena najzabavnej-
kom in babico Dado, našo kuhinjo pa so polnili še ših slik je moje druženje z bratom: midva z Rokom, 
sosedje, znanci, prijatelji, sorodniki, strici, tete. To je najina soba in pa spomini na morje, na plažo, kjer 
bil zame čas varnosti, neke brezpogojne ljubezni sva se igrala. Naj preberem odlomek: 
in globoke, elementarne sreče. Mislim, da je prav-
zaprav to tista dota, ki sem jo dobila skozi družino Z Rokom organizirava polžje dirke. Z oranžno 
in mi je pomagala kasneje, ko je življenje pokazalo opeko nariševa črto za start in črto za cilj. Proga 
zobe, ko sem se soočala s smrtjo mame, z vpraša- je dolga deset centimetrov za tek na kratke pro-
nji minljivosti, krhkosti, samosti, da so to tiste stvari, ge in dvajset za maraton. S skal v morju pobereva 
ki so me polnile, ki so mi pomagale, da sem vedno osem polžev, jih postaviva na start in zavpijeva: 
znova in znova upala, da bo enkrat še vse dobro in »Pripravljeni, pozor, zdaj!« Tistega polža, ki prehi-
bo enkrat vse spet prav. tro štarta, zdrobiva z velikim kamnom. Takšnih ni 
veliko, ker vsi potrebujejo čas, da se prisesajo na 
Ali lahko opišete svoje najlepše spomine na skalo. Ko se dirka začne, progo ves čas polivava z 
otroštvo? Na primer jaz sem se najbolj smejala, vodo. Prvi trije polži so nagrajeni, vrnejo se nazaj 
ko ste opisovali divjo vožnjo svojega očeta in so v morje, zadnjih pet zdrobiva s kamnom. Ko sto-
mi v spominu ostale tiste rokavice, ki jih je nosil, piš na zdrobljenega polža, zavpiješ: »Nagnusno je, 
ko je vozil. kar počneta! Janez, povej jima, da se to ne dela!«
6
Didakta
Kaj pa vam je najbolj pomagalo v času stiske, timi leti. Ne misli na to, samo močna moraš biti. 
predvsem v času soočanja z boleznijo? Meni se Pozitivna, s pozitivnim razmišljanjem …« Urban pa 
je zdelo lepo, kako vam je takratni fant Urban je reagiral drugače, dal mi je prostor za strah, za 
stal ob strani, še posebej v času med kemotera- izražanje stiske in to je bilo tisto, kar mi je najbolj 
pijami vam je pomagal premagovati bolezen in pomagalo. To, da sem jaz lahko rekla: »Urban, strah 
težke življenjske preizkušnje. me je,« on pa je rekel: »Razumem, pikica, da te je 
strah, tudi mene je strah.« Ali pa da sem mu lahko 
To z Urbanom je naključje ali pa mogoče sreča. Z rekla: »Kaj pa, če ne bo šlo? Če bom umrla?« Mid-
Urbanom sva se namreč spoznala štirinajst dni, va sva se res tako iskreno pogovarjala … »Če ne bo 
preden sem zbolela in jasno, zaljubljenost … Ki pa šlo, če bom umirala, obljubi, da me boš odpeljal iz 
jo je ta diagnoza hitro prekrila, te občutke vznese- bolnice, ker jaz ne želim umreti v bolnici.« In Urban 
nosti, mladostniške norosti … Stara sem bila dvaj- je rekel: »Vse bom naredil, da te odpeljem domov.« 
set let, Urban pa je bil mlajši dve leti. Ko sem zbo- Urban ni negiral mojih čustev s frazami in puhli-
lela, sem zlezla sama vase in sem hotela prenehati cami, ampak jih je sprejel, razumel. In ko so bila ta 
z razmerjem, ker sem se bala zapustitve. Vedela čustva izrečena in sprejeta, pa še zdravnica je bila 
sem približno, kaj me čaka, kemoterapija, obse- taka, so se razpršila, razpadla, odšla od mene proč. 
vanja, in bala sem se, da Urban ne bo imel moči Ja, Urban je vse skupaj »požiral«, je bil toliko mo-
in bo odšel. Pravzaprav sem se bala tega odhoda, čan, jaz pa sem se na ta način zelo razbremenila. 
zato sem hotela sama prekiniti, da preprečim to Že v naslednjem hipu sva se lahko pogovarjala že o 
svoje razočaranje. A na koncu sva se dogovorila in drugih rečeh, se smejala, tudi skozi črni humor. To 
Urban mi je obljubil, da bo odšel, če me ne bo več je bilo tisto, kar mi je najbolj pomagalo. Torej, da je 
imel rad, če mu bo vsega dovolj, če se ne bo mogel bil na drugi strani nekdo, ki je sprejel moje straho-
spopasti z boleznijo. Ampak Urban je ostal, ostal je ve in tako imenovana »negativna čustva«.
skozi mojo bolezen in potem še kar nekaj let in ne-
verjetno, kako je pri teh letih instinktivno vedel, kaj Pri vseh, ki smo roman prebrali, se nam takrat, 
narediti in na kakšen način ravnati z menoj. Veči- ko zapremo knjigo, poraja vprašanje, od kod ste 
na ljudi, tako kot sem opisovala v knjigi, ti namreč črpali moč, vero v ljubezen, vero v človeka in 
zaradi svoje bolečine ali pa zaradi svojega strahu celo humor med in po premagovanju teh težkih 
poskuša preprečiti tvoja resnična čustva. Torej, ko življenjskih preizkušenj.
sem denimo rekla: »Strah me je, da bom umrla, 
strah me je, da kemoterapije ne bodo prijele … kaj Seveda iz tistega, kar smo govorili na začetku, to-
pa če ne bo šlo?« je večina rekla: »Seveda bo šlo. rej iz svoje družine, iz prvih štirinajst srečnih let, in 
Pozdravila se boš. Poglej, kakšna vse nova zdravi- mislim, da so občutja, ki sem jih dobila takrat, ob-
la imajo … To ni tako kot pred desetimi ali dvajse- čutek varnosti, ljubezni, da je bil to tisti »joker« v 
7
Didakta
INTERVJU
rokavu, ki sem ga lahko potegnila na dan takrat, Hodgkina, ko so ugotovili, da imam že tretji stadij, 
ko so stvari postale zapletene. Nekaj k temu pripo- saj veste, da sem prisluškovala pogovoru po telefo-
more tudi moj značaj in pa humor, ki se kaže sko- nu med očetom in teto, pa sem slišala, da v mojo 
zi prvi del knjige, ko je bilo še vse dobro. Ne samo ozdravitev ne verjame več. Ampak v bistvu tukaj ni 
ožja družina, tudi strici, tete … Moja Dada je bila bilo kaj odpustiti, ker jaz nisem ničesar zamerila. 
zelo duhovita ženska, skratka en tak humor, črni Ničesar. Prav zaradi tega pogovora sem lahko ka-
humor, sarkazem, ironija, vse skupaj je pripomoglo sneje razumela, zakaj moram sama na avtobus in 
k temu, da sem verjela, da bo vse dobro, da sem zakaj očeta ni z menoj na kemoterapiji. Razumela 
verjela v življenje. sem, da je bila vsaka kemoterapija, ki je bila zame 
pot k novemu življenju, zanj nov korak h koncu. Jaz 
Kaj pa ima odpuščanje s premagovanjem ži- očetu nisem zares nikoli zamerila, ni se mi zdelo 
vljenjskih preizkušenj? Kateri so tisti odlomki nič posebnega, da hodim na avtobus sama, prav-
v romanu po vašem mnenju, ki nosijo sporočilo zaprav se nisem imela niti s kom primerjati, zdelo 
odpuščanja? se mi je, da sem dovolj stara, da grem lahko sama 
na avtobus ali pa da me Urban odpelje na tistem 
Odpuščanje … Zdi se mi, da je življenje prekratko, starem kolesu po kemoterapijah domov. Odnos do 
da bi bilo v njem dovolj prostora tudi za zamere, tega, da je s tem nekaj narobe, da je oče odpovedal 
prehude zamere in za razdore. Zame o tem govori kot starš, sem dobila šele preko bralcev in bralk, 
samo ena točka v romanu, ki se navezuje na mo- šele zaradi njihovih odzivov sem začela razmišljati, 
jega starega očeta, na Lojzeta. Gre torej za družin- da to v resnici ni bilo OK. Tudi zdaj, ko sem sama 
sko zamero in razdor, povezan z mojim dedkom in mama, si ne predstavljam, da bi lahko kaj takega 
mamo, ki sem ga na nek simbolni način končala, naredila svojemu otroku. A še enkrat – očetu vsega 
ko sem ga po dolgih letih poiskala. Ampak mo- tega nisem nikoli zamerila, zato tudi ni prostora za 
goče ste imeli v mislih tudi mojega očeta – zara- odpuščanje. 
di najinega odnosa, ki se je začel »sesuvati« že po 
mamini smrti, ko oče enostavno ni zmogel, ne da Kako lahko človek v trenutkih stiske ohrani do-
ni hotel, ne da ni dober človek, ampak se enostav- stojanstvo in kako lahko to povežete z doživlja-
no ni bil zmožen spopasti s to izgubo in obenem njem v bolnišnici in iz kakšnih drugih izkušenj?
skrbeti še za naju z Rokom. Najin odnos se je začel 
krhati, potem se je zgodila moja diagnoza in oče je Pravzaprav je v trenutkih najhujše stiske, če se spo-
popolnoma odpovedal. Najprej je sicer verjel, da se mnim na svoje, zelo težko ohraniti dostojanstvo. 
bom pozdravila, ko je kazalo, da imam drugi stadij Ker ti ga jemlje fizična, psihična bolečina, jemlje ti 
8
Didakta
ga bolezen. In se mi zdi, če se spomnim na zdra- mom želodca zbolela, ko sem bila jaz v petem ra-
vljenje Hodgkina ali pa zdaj pred dvema letoma, ko zredu, ko je bil Rok v prvem. Resnico so ji prikrivali. 
sem imela res težko operacijo na trebušni slinavki, Bili so drugi časi, bilo je leto osemdeset. Mislim, 
da so hipi, ko dostojanstvo pravzaprav izgubiš. Edi- da danes kaj takega ni mogoče, tudi zdravniški 
no, kar te lahko ohranja nekako nad gladino, je to, kodeks je tak, da se bolnikom pove in da je bol-
da vse to sprejmeš. Da v tistem trenutku pač si, kar nik tisti, ki odloča, do koga gre ta resnica in komu 
v tistem trenutku si. Bom prebrala en kratek odlo- pove, kakšna je njegova diagnoza. Leta osemdeset 
mek … Zame je bil eden izmed najhujših trenutkov, je bilo to precej drugače kot danes. Po eni strani 
ko so me pri odprtih vratih pustili v rešilnem vozilu sem hvaležna, da so naju z Rokom obvarovali pred 
pred Onkološkim inštitutom. Bila sem po težkem to resnico, saj je bila diagnoza tako težka, da so ve-
posegu in v tistem avtomobilu sem vsem na očeh deli, da mami ne bo preživela. Midva z Rokom sva 
ležala razgrnjena, razgaljena, z raztrgano haljo do imela zaradi tega še tri leta popolnoma brezskrb-
srede stegen, ki si je nisem mogla potegniti dol. Vsi nega otroštva. Tiste polžje dirke so se zgodile v teh 
so gledali … To je bil zame nek tak trenutek razčlo- treh letih in za to sem pravzaprav hvaležna očetu 
večenja. Pa še en trenutek, ki ga bom prebrala, ki in Dadi. Druga stvar pa je prikrivanje resnice moji 
sledi kmalu za tem: mami. Odločili so se, da ji ne bodo povedali, kako 
hudo je bolna, saj naj bi bila premila, prenežna, 
Ko je obsevanja konec, me odpeljejo v hišo s črko menili so, da resnice ne bi prenesla. Ko sem nekaj 
B. Ponižanje je brezmejno, ker ne obstajam več, dni pred njeno smrtjo izvedela, kako hudo bolna je, 
ker delam samo še tisto, kar rečejo drugi, ker ob- se s prikrivanjem resnice nisem ukvarjala. Ampak 
staja samo še moje lupinasto brezkrvno telo, ki ga potem, kasneje, predvsem ko sem jaz zbolela, me 
zdravijo po shemah, in vse drugo, kar tudi sem, ni je to dejstvo zelo obremenjevalo. Gre v resnici za 
več pomembno, samo zato, da bo lahko preživelo razčlovečenje … Vzamejo ti dostojanstvo s to lažjo, 
moje telo. In ta bolečina je hujša od vseh bolečin tudi če je izrečena z najboljšimi nameni. Ukradejo 
prebodenih kosti. In ta bolečina je hujša od vseh ti smrt. Ukradejo ti pravico do lastne smrti. In to se 
strahov pred žarki, ki sevajo vame. Ko pride moja 
zdravnica, me drži za roko in drži me za čelo. Ne 
miri, čisto nič me ne miri, samo posluša.
Ja, so trenutki, ko zdrsneš, in sprejetje tega zdrsa je 
edino, kar ti drži glavo nad vodo.
Je fizična in je duhovna bolečina. Kaj je bolečina 
in kaj so strahovi?
Včasih je psihična bolečina hujša kot fizična bo-
lečina. Tudi utišati jo je težje. So tablete, takšne in 
drugačne, o tem veste verjetno še več kot jaz, zdi 
se mi, da se da fizično bolečino nekako ukrotiti, 
psihično bolečino pa dosti težje. Ne govorim samo 
o bolezni, ampak … Recimo po smrti Roka, ko je 
bila ta psihična bolečina, duševna bolečina, tako 
močna, da je postala že del fizične, da se je vse sku-
paj prepletlo. Upam, da med vami, vsaj med dijaki 
ni koga, ki bi že izkusil, kako zelo hudo je, ko izgu-
biš nekoga, ki ti je tako blizu, ampak to je v resnici 
tako, kot da imaš na prsih svinčene klade, zaradi 
katerih ne moreš vdihniti, ne moreš zajeti zraka, da 
imaš na sebi težke klade, ki te vlečejo k tlom … Ja, 
velikokrat se ti dve bolečini prepletata. Če bi izbira-
la, bi gotovo izbrala fizično bolečino, je tista, ki jo je 
nekako lažje prenesti.
Kaj pa je iskrenost? Zakaj je pomembna? Kaj ste 
si mislili, ko so mami prikrivali diagnozo?
To vprašanje iskrenosti, vprašanje resnice … S tem 
sem se ukvarjala zelo veliko. Ni enostavnega in 
enoznačnega odgovora. Moja mami je za karcino-
9
Didakta
INTERVJU
mi zdi nedopustno. Poleg tega pa nihče ne more Kakšen je bil odnos družbe do vaše bolezni v 
vedeti, kako se bo nekdo odzval na tako diagnozo. tem času? Predvidevam, da je bila bolezen 
Še sam ne veš, kako boš odreagiral, če bi ti nekdo tabu tema.
sporočil, da imaš raka. Nekaj mesecev pred mojo 
diagnozo, ko sem že tipala bezgavke na svojem Tisti, ki so na drugi strani, moja družina, prijatelji, 
vratu, sem mislila, da bo to konec, da jaz besede sorodniki, predvsem pa tisti, ki so mi zelo blizu, so 
rak ne bom prenesla. Ampak sem ga prenesla. bili najbrž še v večji stiski, kot sem bila jaz sama, 
Enega in še kakšnega zraven. Kar hočem reči, je, zato mi niso dopuščali mojih strahov in izražanja 
da nihče ne more v imenu drugega presojati, kako mojih stisk. Utišali so me. Verjetno so mislili, da po-
bo drugi prenesel to diagnozo. Poleg tega pa je še trebujem tolažbo in zanikanje strahov skozi prazne 
nekaj … Prepričana sem namreč, da če veš, s čim besede, ki sem jih omenjala prej. V bistvu je bila re-
imaš opravka in koga imaš na drugi strani, da je to snica ravno obratna. Pomaga sprejetje tega, kar te 
karcinom in ne ulkus na želodcu, da se tvoje telo, teži. Naj ponazorim še na enem primeru … Po ma-
tvoja glava, vse skupaj drugače odzove. Prepričana mini smrti je v naši družini zavladala tišina, v kateri 
sem, da dobiš moč, pa tudi če ti na koncu ne gre, sem se z izgubo soočala pravzaprav sama. Skozi 
kot si želiš, ampak da takrat imaš moči, za katere srednjo šolo me je bilo sram, da nimam mame, da 
se ti niti sanja ne, da so v tebi. To je pravzaprav tako, sem drugačna in imela sem strašne nočne more, 
kot ko se boriš za življenje; ko se v tebi aktivirajo ki so opisane tudi v knjigi. Ko sem na primer svoji 
sile, za katere ne veš, da sploh so. Vse to je bilo moji babici Dadi rekla, da sem spet sanjala, da je imela 
mami odvzeto. Ker so ji prikrivali diagnozo, tudi na mami druge otroke in drugega moža, da je odha-
kemoterapije ni šla, in s tem se še danes ne mo- jala, mi je največkrat rekla, naj ne sanjam o tem in 
rem sprijazniti. Danes mi pravijo, da je bila diagno- naj se spomnim, kako zelo me je imela rada.
za tako huda, da ji kemoterapije ne bi pomagale. 
Ampak vseeno. Jaz sem zase izkoristila vse možno- A to ni pomagalo. Sanje so se ponavljale, dokler ni-
sti zdravljenja, ki so bile. In hudo in težko mi je, da sem imela na fakulteti intervjuja z otroško psiholo-
te priložnosti ni imela tudi moja mami … Tudi če bi ginjo o njenem raku in sem jo vprašala, česa jo je 
se na koncu končalo tako, kot se je. najbolj strah.
Kaj bi spremenili v sodobnem svetu? Povedala mi je, da jo je najbolj strah, da bo umrla 
in da bodo njeni otroci doživljali to, kar doživljajo 
Današnji svet je zahteven. V njem manjka solidar- otroci, ki prihajajo k njej v ambulanto. Ko sem ji za-
nosti, človečnost izgubljamo iz dneva v dan … To se upala svojo zgodbo in ji povedala o svojih morah, 
vidi tudi danes v času covida-19. Nerazumevanje, me je presenetila, ko mi je rekla, da je to povsem 
obračanje k sebi, manifestacija ekstremnih sebič- normalno. Rekla je, da se s tem sooča vsak dan v 
nosti na vseh ravneh družbe … Težko se solidarno svoji praksi. Obstajajo vzorci a, b in c … In vsak otrok 
vživimo v nekoga, ki je ranljiv, v celotno družbo. reagira nekoliko drugače. »Vi sanjate, da vas je 
Prepričana sem, da bi se morali kot družba orga- mama zapustila, da je odšla, ker ji smrti v resnici 
nizirati drugače. Želim si, da bi bila vsa človeška ne odpuščate, ker jo krivite za odhod. Ker mama 
življenja enako vredna, danes pa se zdi, kot da so ne sme oditi, ker mama otroka ne sme zapustiti 
ena življenja vredna več kot druga. Kot da nekate- … Mama je njegova vez s svetom, je njegova pop-
rih življenj sploh ni. kovina … Zato ji odhoda podzavestno ne odpušča 
…« Po tem pogovoru, kratkem, a tako pomemb-
Kaj bi sporočili našim dijakom? Kaj je tisto, kar nem zame, sanj ni bilo več, nikoli več nisem imela 
ima zares vrednost? nočnih mor. Kar hočem povedati, je, da je sprejetje 
tega, kar čutiš, neverjetno pomembno. Je pa se-
Težko se postavljam v vlogo nekoga, ki bi delil na- veda za tistega, ki je na drugi strani, to zelo težko. 
svete. Mislim, da mora vsak izmed nas najti to pot Zato razumem odzive okolice … Gre v resnici za im-
in vrednote. To mora ugotoviti vsak sam, čeprav pulze, za tolažbe, ki pa za tistega, ki je v stiski, mno-
ni najlažje ugotoviti, kaj je pomembno v življe- gokrat niso primerni.
nju. Stvar, ki se je jaz oklepam v težjih trenutkih, 
je vztrajnost, ko greš naprej, kar koli ti že stoji na Kaj menite, ali bi otrokom povedali za bolezen?
poti. Moja profesorica na fakulteti, profesorica Go-
dina, je nekoč rekla, kar sem si zapomnila, da pu- Sama sem se znašla v podobni dilemi, ko sem pred 
ško lahko vržeš v koruzo tudi jutri. In v dnevih, ko dvema letoma zbolela za karcinomom na izvodilu 
je težko, si mislim, da je tudi jutri še ta možnost, trebušne slinavke. Katjuša je bila stara štirinajst let, 
da obupam. In potem je še jutri in jutri … In tako Matija šestnajst in zgodilo se je tisto, česar sem se 
gre iz dneva v dan in na koncu je spet življenje najbolj bala. Da se bo zgodba ponovila … Ampak, 
lepo in še vedno smo tu. To je upanje, da se da ko se je to zgodilo, istočasno sem imela še mali-
premagati vse stvari. gni melanom na hrbtu, skratka katastrofa, sem 
10
Didakta
neverjetno hitro sprejela svoje stanje, začutila, da Nisem vedela. Najprej sploh nisem vedela, da bo 
bo vse v redu, in zato sem tudi otrokoma povedala moj tekst kdaj knjiga, besedilo sem pisala zase, za-
tako, kot je. Mislim, da onadva nista imela preveli- radi potrebe po pisanju, za svoja otroka, da se ne 
kih stisk, saj pravzaprav tudi jaz nisem imela nekih bi pozabilo … In tako globoko intimno in brezkom-
hudih stisk. Če pa bi se mi zdelo, da gre vse skupaj promisno, brez vseh filtrov, sem pisala zato, ker 
čez rob, takrat ne vem, kaj bi povedala in kaj bi na- sem v resnici mislila, da pišem zase. Če bi »imela 
redila, a če bi se znašla v taki situaciji, verjamem, da v glavi«, da bo to knjiga in da bom nekoč takole 
bi takrat že naredila tako, kot je prav. Na take stvari sedela pred vami, potem najbrž pol tega ne bi bilo 
se težko pripraviš vnaprej. Sicer je pa tišina mno- napisanega oziroma bi težko napisala nekaj tako 
gokrat slaba izbira, saj otroci čutijo, slišijo, slutijo, iskrenega. No, ko pa sem dobila založnika, ko se 
strah in domišljija pa lahko pričarata še dosti hujše je Beletrina odločila, da bo tekst objavila, sem se 
stvari, kot v resnici so. Grozno bi se mi zdelo, da bi malo zamislila. Najbolj me je skrbelo zaradi oče-
Matija in Katjuša nekje ujela, da imam raka na tre- ta, zaradi najinega odnosa. Želela sem si njegovo 
bušni slinavki, malo pogooglala … Saj veste, kako zeleno luč, zato sem mu knjigo dala za prebrati, 
se lahko to potencira … Tega si jaz ne predstavljam, mu povedala, da bo objavljena in da bo on glavna 
zato se mi je v tistem trenutku iskren pogovor zdel zvezda … Malo je zaklel, potem pa rekel, da ga ne 
najboljša izbira. Vsak se odloči po svoje … Sicer pa zanima, kaj si bo kdo mislil o njem, in da naj knjigo 
smo pri nas nekako vpeti v vse skupaj in pogovor kar objavim. 
o raku je skoraj na nivoju »kaj bomo jedli za kosi-
lo«. Vesta, da je rak resna bolezen, a da rak še ne Na takšnih srečanjih vedno znova podoživljate 
pomeni smrti, da se veliko ljudi pozdravi ali vsaj za- prizore iz knjige. Ali je vedno težje ali lažje?
zdravi, da je rakov cela vrsta … In jaz jima velikokrat 
rečem, da je rak najbolj ozdravljiva kronična bole- Pravzaprav te prizore živim vsak dan. Z literarni-
zen in da je krivično vse vrste raka metati v en koš. mi srečanji ali brez, s knjigo ali brez, tako da mi ni 
nič težje, prej lažje, saj se o tem lahko pogovarjam. 
Kaj je bilo tisto, kar vas je spodbudilo, da ste na- Smrt, minljivost, žalovanje, krhkost – to niso vpra-
pisali knjigo? šanja, s katerimi bi se ukvarjali ljudje na klepetu ob 
kavi. Po navadi te zelo hitro odpravijo. Saj veste, tre-
Samo in izključno samo želja po pisanju. Nisem ba je biti pozitiven, misliti je treba na dobre stvari! 
imela potrebe, da bi se izrazila ali pa da bi bilo to No, na literarnih večerih pa vidim, koliko ljudi prav-
pisanje neka avtoterapija. Imela sem željo po pisa- zaprav živi mojo zgodbo ali pa vsaj drobce moje 
nju, saj delam v banki, kjer je prostora za kreativ- zgodbe. To mi daje občutek topline, povezanosti, 
nost bolj malo. zaupnosti. Najlepše mi je, ko mi kdo reče, da se za-
radi moje zgodbe počuti malo manj sam. 
Kako ste si upali takšno intimno zgodbo, cel po-
tek bolezni in svoje občutke zapisati v knjigo, za Gospa Bronja Žakelj, 
katero ste vedeli, da jo bo bralo toliko ljudi? hvala za iskrenost in vse lepe misli.
11
Didakta
POUČEVANJE V ČASU KORONE
Poučevanje na daljavo v preteklem letu
Karolina Jenko, učiteljica praktičnega pouka in strokovno teoretičnih predmetov, 
Srednja zdravstvena šola Ljubljana
Skoraj leto dni je minilo od časov, ko večina ljudi v Sloveniji ni vedela, kaj je pandemija, ko 
smo zaščitne maske uporabljali v glavnem v zdravstvu, ko se nismo zavedali, kaj pomeni 
svoboda gibanja, dostopnost smučišč in letovišč v domovini in tujini, ko smo možnost 
druženja dojemali kot samoumevno, ko smo lahkoverno upali, da kitajski virus ne pride k 
nam, čeprav nas je čakal pred vrati. Nismo si niti zamišljali splošnega navodila o delu od 
doma, zaprtih trgovin, šol in poučevanja na daljavo. Realnost nas je ujela nepripravljene in 
smo naivno pričakovali, da le za krajši čas.
kar preko telefona. Resnično me je 
ganila hvaležnost, ki so jo dijaki od-
krito pokazali po takšni individualni 
pozornosti, saj so prepoznali našo 
iskreno človeško zavzetost za njih in 
njihov učni napredek. 
Malo manj je slišati o težavah, sti-
skah in dilemah učiteljev, ki smo 
veliko časa namenili spreminjanju 
načina dela in prilagajanju obrav-
nave učnih vsebin. Video-srečanja 
so pomenila tudi vdor v naš dom, 
kjer so delo od doma opravljali naši 
partnerji, naši šolajoči se otroci so 
potrebovali pomoč, mlajši vrtčevski 
otroci pa skrb in pozornost. Po pr-
Spletno pustovanje 3. d razreda Srednje vem zaključenem video-srečanju sem imela obču-
zdravstvene šole Ljubljana tek, da me ves razred dijakov spremlja, ko kuham ko-
Foto: Patricija V. Raspotnik silo. Tudi čas kosila je bilo potrebno prilagoditi urniku 
učitelja, delovnim sestankom partnerja, premorom 
Na Srednji zdravstveni šoli Ljubljana smo se sezna- v videokonferencah šolarjev in študentov. Enake te-
nili z možnostmi poučevanja preko videokonferenc žave so imeli tudi naši dijaki in neredko je kdo pro-
– meni je še vedno ljubši izraz video-srečanje. Mlajši sil, da odide, ker imajo kosilo ali ker mlajši sorojenec 
učitelji so ta način dela osvojili hitreje, pomagali so potrebuje pomoč ali ker njihov pes vztrajno zahteva 
starejšim, in tako se je opotekaje začelo poučevanje sprehod ... Včasih smo se tudi nasmejali ob naključ-
na daljavo. Razredniki, vodstvo šole in računalničar- nih zvokih iz domačega okolja.
ji so se povezali v zagotavljanju računalniške opre-
me in poskrbeli, da so bili res vsi naši dijaki ustrezno Na video-srečanjih vedno sodelujem z vklopljeno 
opremljeni in poučeni za učenje na daljavo. Večletno kamero, da me dijaki vidijo in slišijo, opažam pa, da 
vlaganje v digitalno opremljenost in izobraženost je dojemanje dijakov tako kot ekran nekako dvodi-
učiteljev se je obrestovalo in smo se s kar največjim menzionalno, manjka tretja dimenzija, ki jo vnesemo 
možnim entuziazmom lotili dela, prilagodili načrto- z govorico telesa, gestikulacijo, poudarjeno mimiko. 
vanje in potek šolskih ur, način obravnave učnih vse- Le redki dijaki prostovoljno sodelujejo z vklopljeno 
bin in poiskali zanimive ter primerne videoposnetke. kamero. Razumem jih, da jih moti samorazkrivanje 
Res je bilo zanimivo, učitelji in dijaki smo se iskreno in vdor šole v njihov domači prostor, in jim razlagam, 
razveselili drug drugega in video-srečanja so postala da si tudi jaz želim videti njihove mlade obraze in da 
ustaljena oblika pedagoške komunikacije. pogrešam povratno informacijo. V razredu sem z 
enim pogledom objela ves razred in z njihovih obra-
Javna občila vztrajno opisujejo težave šolajoče se zov razbrala razumevanje, zanimanje, zmedenost, 
mladine, ki resda niso zanemarljive, in tudi učitelji stisko, nestrinjanje, včasih tudi posmeh. V razredu 
opažamo, da moramo veliko energije vložiti v motiva- sem zlahka opazila interakcijo med njimi, klepetanje 
cijo dijakov, pogosto pristopiti k dijaku individualno, med poukom, pisanje pisemčkov, učenje drugega 
se pogovoriti z njim v zasebnem video-srečanju ali pa predmeta, pisanje domačih nalog, preverjanje soci-
12
Didakta
alnih omrežij, pisanje SMS-ov … Težko verjamem, da praktični pouk, ker pridobivanja spretnosti in izku-
dijak, ki med predavanjem izklopi kamero, pozorno šenj s pacientom ne more nadomestiti noben opis 
spremlja pouk. Ne zaradi mojega nezaupanja, tem- in prikazati noben posnetek. Z inovativnimi pristopi 
več zaradi izkušenj: ko dijaka v zvezi s snovjo povabim smo učiteljice praktičnega pouka dijake vodile v pre-
k sodelovanju s preprostim vprašanjem, pogosto ne poznavanje občutkov v negovalnih situacijah, poiska-
ve, kaj sem ga vprašala, kje naj nadaljuje z branjem z le smo zanimive tematske filme, videoposnetke na 
deljenega power point-a, oglasi se z zamudo ali sploh youtube kanalu, ki so sprožili razmišljanje in empatijo. 
ne. Domačo nalogo mi včasih pošljejo med mojo ali Oblikovale smo učne situacije, s katerimi smo dijake 
kakšno drugo uro. Razumem, prilika dela tatu, a mi je usmerjale v krepitev kritične zavesti, odgovornosti, v 
žal za slabo izkoriščeno učno uro. samostojno ustvarjalnost in pridobivanje izkušenj z 
delom na sebi. Dijaki so izdelali in predstavili temat-
Predelano snov dijakom vedno pošljem na njihov ske seminarske naloge in tako pridobili oceno. Vsi pa 
e-naslov z navodili za domačo nalogo, ki mi jo po- se zavedamo, da to ni bil pravi praktični pouk, da stika 
tem pošljejo na moj e-naslov in jo pri naslednji uri s pacientom niso imeli, da niso mogli pridobiti želje-
pregledamo. Vse prejete domače naloge zabeležim nih spretnosti, da svojega znanja niso mogli preveriti 
v e-dnevnik, iz katerega je razvidno, da približno tri v praksi in se učiti komunikacije s pacientom pod bu-
četrtine dijakov prizadevno redno sodeluje. Skrbi pa dnim očesom učiteljice praktičnega pouka. 
me tista slabše odzivna četrtina dijakov, še bolj pa 
tistih nekaj, ki domačih nalog ne oddajajo in ki so Spretnosti in dobri organizaciji organizatorjev prak-
neuspešni pri ocenjevanju znanja. Večino sem uspe- tičnega pouka na šoli gre zasluga, da so doslej vsi di-
la zmotivirati z individualnim pristopom, spodbudo, jaki vsaj en del vodenega praktičnega pouka opravili 
prilagajanjem in veliko razumevanja. Potrudim se, da v realnem okolju. Glede na to, da izobražujemo za po-
najdem razlog, da dijaka pohvalim, in izkazalo se je, klica, ki sta v tem času ključna za dobrobit bolnikov 
da je pohvala najboljša spodbuda. v bolnišnicah in stanovalcev v domovih upokojencev, 
so lahko vsi dijaki Srednje zdravstvene šole Ljublja-
Praktični pouk na daljavo predstavlja poseben pro- na praktično izobraževanje pri delodajalcu uspešno 
blem, na katerega vztrajno opozarjamo učitelji, di- opravili, pri čemer so jim ustrezno podporo in pomoč 
jaki in študenti ter starši. Na Srednji zdravstveni šoli pri izvedbi strokovnih ukrepov in pri vzpostavljanju 
Ljubljana izobražujemo bodoče tehnike zdravstvene stika s pacienti nudili zaposleni v zdravstveni negi. 
nege oziroma medicinske sestre in bolničarje – nego- Pridobivanje praktičnih izkušenj v realnem delov-
valce. Za oba programa načrtujemo tri oblike prak- nem okolju je bilo dodatno nagrajeno z občutkom 
tičnega pouka: praktični pouk v kabinetu, praktični koristnosti in zavestjo, da so s svojim delom in zna-
pouk v učni bazi (bolnišnici, domu upokojencev) pod njem doprinesli k obvladovanju težke situacije v zdra-
vodstvom učiteljice praktičnega pouka in praktično vstveni negi. 
izobraževanje pri delodajalcu, ko se dijaki vključijo v 
redno delo v različnih bolnišnicah in domovih upo- Kaj pa ocenjevanje znanja? Kako zagotoviti objek-
kojencev. tivnost pri ocenjevanju znanja, kako preprečiti upo-
 rabo nedovoljenih pripomočkov? V pomoč so nam 
V prvem valu se je zaradi zaščite najranljivejših sku- lahko različne aplikacije Exam.Net, Moodle, Kahoot 
pin prebivalstva najprej ustavil praktični pouk v učnih in druge, vendar se učitelji zavedamo, da je iznajdlji-
bazah. Učiteljice praktičnega pouka smo uporabile vost dijakov skoraj brezmejna. Menim, da moramo 
neizmerno veliko iznajdljivosti, domišljije, strokovnih zaupati, da so mladi odgovorni do svojega znanja, 
videoposnetkov, filmskih prispevkov in zasilnih pri- da se zavedajo, da bodo to znanje nekoč potrebova-
pomočkov, da smo na nek način izvedle poučevanje li, in predvsem moramo verjeti, da v njihovih glavah 
praktičnega pouka. Medvedek je postal poškodova- vedno ostane nekaj znanja, na katerem bodo lahko 
nec, pinceta za obrvi je postala prijemalka za sterilne gradili naprej.
zložence, ogrožena mesta za nastanek razjede zaradi 
pritiska so prepoznavali z ležanjem na trdi podlagi … Ni nam lahko v tem obdobju, ne učiteljem, ne učen-
V veliko pomoč so bili dijakom dobri opisi v učbenikih cem, ne bolnikom in ne zdravstvenim delavcem, 
in strokovni video prispevki založbe Grafenauer. ne delodajalcem in ne zaposlenim, ne državljanom 
in ne vladi. Znašli smo se v situaciji, kateri se ves čas 
Za praktično delo so dijaki uporabili pripomočke iz prilagajamo, ne vemo, kdaj se bo končala, ne vemo, 
domačega gospodinjstva in si pomagali s sodelova- kako se bo končala. Upamo le, da vsi delamo do-
njem družinskih članov, ki so odigrali paciente. Pri bronamerno, da po svojih močeh prispevamo svoje 
tem so nastali zanimivi posnetki, ki kažejo izjemno znanje in izkušnje ter se ne predajamo malodušju 
ustvarjalnost mladih. Nekatere učiteljice so v kontro- in črnoglednosti. Vsi pa se najbrž sprašujemo: »Kdaj 
liranem šolskem okolju posnele izvedbo strokovnih bomo lahko predavali, delali, nakupovali, potovali 
intervencij, da so jih lahko kakovostno predstavile in brez zaščitnih mask in brez meja? Ali bo cepljenje 
razložile dijakom. Najtežje je na daljavo učiti voden življenje vrnilo na običajni tir?«
13
Didakta
POUČEVANJE V ČASU KORONE
Akcija Zbiramo kilometre: skrb za zdravje 
strokovnih delavcev v času zaprtja šol
Barbara Bedjanič, profesorica razrednega pouka in vodja zdrave šole, 
Osnovna šola Selnica ob Dravi 
Na Osnovni šoli Selnica ob Dravi smo v času zaprtja šol strokovni delavci pričeli z akcijo 
Zbiramo kilometre. Do ideje za akcijo je privedlo spoznanje, da smo učitelji v času pouka 
na daljavo močno spremenili način dela, ki vodi v slabo zdravstveno stanje strokovnih de-
lavcev in se kot kolektiv tudi oddaljili v smislu socialne interakcije. Akcija je na šoli močno 
zaživela in bila potrjena kot primer dobre prakse v času zaprtja šol tudi s strani Evropske 
mreže zdravih šol SHE (Schools for Health in Europe). 
Podatki prikazujejo aktivnost v obdobju dveh tednov. 
Čas zaprtja šol zaradi preprečevanja širjenja viru- gočajo, da bi se v živo drug drugemu nasmehnili 
sa covid-19 je močno posegel v način dela stro- in si povedali kaj spodbudnega, je nastala ideja o 
kovnih delavcev, ki poučujejo na daljavo. Hojo zbiranju kilometrov. 
po razredih in po hodnikih je zamenjalo statično 
delo pred računalniškimi zasloni v domači učilni- Kot vodja zdrave šole v šolskem letu 2020/2021 
ci. Kreativen, motiviran in posredno preko tega sem v decembru vse strokovne delavce pozvala 
uspešen učitelj pa je še vedno tisti, ki je zdravega k omenjeni akciji Zbiramo kilometre. Učiteljem 
duha in se zato tudi dobro počuti v svoji koži. Prav sem ponudila, da si na svoje telefone naložijo 
iz tega razloga, ki se mu pridružuje še ta, da uči- spletno aplikacijo, ki meri športno aktivnost; pre-
telje ločujejo tudi oddaljene razdalje, ki onemo- tečeno ali prehojeno razdaljo v kilometrih, čas ak-
14
Didakta
tivnosti, višino vzpona, porabo kalorij, obenem pa 
zariše na zemljevidu  prehojeno razdaljo od začet-
ka do konca aktivnosti. Aplikacija omogoča tudi 
povezavo med vsemi, ki jo uporabljajo, in s tem 
sledenje ter podporo drug drugemu. Nastavitve 
omogočajo merjenje kilometrov v časovnem ob-
dobju enega tedna.  
Sprva se je na akcijo Zbiramo kilometre odzvalo 
le nekaj strokovnih delavcev. Nekateri med njimi 
so si naložili aplikacijo na telefone, drugi so upora-
bljali svoje aplikacije ali pametne ure. 
S slednjimi sem se dogovorila, da si beležijo pre-
hojene kilometre v tekočem tednu in mi konec 
tedna sporočijo njihovo število. Naš cilj je bil: zbra-
ti v enem tednu čim večje skupno število preho-
jenih kilometrov.  
Sama sem za vsaki teden zbrala vse podatke v ta-
beli, ki sem jo nato delila s sodelavci, vključenimi 
v akcijo Zbiramo kilometre. Rezultate sem dopol-
nila še z zarisom poti, ki smo jo s skupnim števi-
lom kilometrov prehodili od naše šole v Selnici ob 
Dravi do določenega kraja, ki je bil presenečenje.  
Število aktivno vključenih v akcijo Zbiramo kilo-
metre se je iz tedna v teden večalo. Konec mese-
ca januarja je bilo v akcijo vključenih okoli četrtina 
strokovnih delavcev naše šole. Nekateri so bili zelo 
motivirani in zdravo tekmovalno naravnani, drugi 
nekoliko manj. A skupno število prehojenih kilo-
metrov se je iz tedna v teden večalo, kar je spod-
budno vplivalo na vse vključene v akcijo. 
Vodje Zdravih šol smo v januarju 2021 prejeli s Prikaz delovanja spletne aplikacije za bele-
strani Evropske mreže zdravih šol povabilo k pred- ženje aktivnosti. 
stavitvi primerov dobre prakse v času zaprtja šol. 
Predstavila sem našo akcijo Zbiramo kilometre. 
Akcija je bila zelo pozitivno sprejeta. Objavljena in 
opisana je bila na spletni strani SHE (Schools for 
Health in Europe Network Foundation). Pozvali so 
me tudi, da objavo delim med slovenske kolege v 
različnih skupinah na družabnem omrežju in pri-
tegnem k akciji še druge šole v Sloveniji. Odziv je 
bil velik in povezala sem se z nekaterimi učitelji z 
drugih šol po različnih koncih Slovenije. 
Naša akcija še vedno teče in tudi število njenih 
članov se še vedno povečuje, kar kaže na to, da je 
uspešna in da tudi strokovni delavci potrebujemo 
izzive v tem času, ko je naše delo postalo precej 
monotono. Kadar pa so izzivi povezani še z našim 
zdravjem in vodijo k boljšemu počutju, pa so še 
toliko več vredni.  
Posebej zato, ker so nas ravno kilometri, ki nas po 
eni strani ločujejo, s to akcijo znova povezali. 
15
Didakta
POUČEVANJE V ČASU KORONE
»Pogrešal bom, da delam v miru« 
ali o potrebi po tišini v šoli
mag. Darja Barborič Vesel, svetovalna delavka in učiteljica 
dodatne strokovne pomoči, OŠ Ketteja in Murna
Naslov je odgovor četrtošolca na vprašanje, kaj bo pogrešal od šolanja na daljavo, ko se 
bodo učenci vrnili v šolske klopi. Da se razumemo, učenec, imenovala ga bom Matej, je 
živahen, bister fant, neprestano obkrožen z vrstniki in tudi vrstnicami. Niti ni tih, neprestano 
ga je slišati, včasih celo preveč. Zato me je njegova izjava presenetila. Pričakovala sem, da 
si bo vrnitve v šolo samo in nedvoumno želel.
Odsotnost tišine Ko delo in šola vstopita v dom
»Učiteljica, saj hočem nazaj, rad bi bil s prijatelji. V primeru prej omenjenega Mateja sem poklepetala 
Samo to je, da se doma vse naučim prej in nisem tudi z njegovimi starši. Tako ali tako so se motali okoli 
tako utrujen.« računalnika, ko sva govorila. Najprej je prisedel oče in 
povedal, da vsi štirje delajo od doma. Da jim je prišlo 
Nekaj minut sva klepetala v MS Teamsih, saj sem zelo prav, da so si lahko od šole sposodili en računal-
mu postavljala vrsto vprašanj. Resnično sem želela nik, enega pa so kupili, tako da ima sedaj vsak svojega. 
doumeti, kaj je z omenjeno tišino ali v bistvu z od- In da so po dobrem tednu radikalno spremenili na-
sotnostjo le-te. Ko učenec, kot je Matej, ugotovi, da čin delovanja doma, saj dom ni bil več prostor in čas 
v miru, ki ga omogoča dom, šolsko snov razume po delu. Delo je prišlo v dom, za vse štiri. Prisedla je še 
bolje, naloge naredi hitreje in si zapomni več, stvar mama, Matej pa je odšel. Povedala je, da je bilo prvih 
ni nepomembna. Vsaj meni se ne zdi. Zanimivo se nekaj dni napornih, saj sta se z možem menjavala pri 
mi je zdelo tudi to, da tega ni vedel prej. otrocih. Eden od staršev je nekaj ur delal v miru v kabi-
netu, drugi pa ob kuhinjski mizi z otrokoma. In je bilo 
»Prej me ni motilo. Tišina mi sploh ni bila všeč.« nujno, da je mir. Potrebovali so dober teden, da niso 
več razmišljali na glas, spraševali, kar lahko naredijo 
Da človek, tudi otrok, pač ne more vedeti, kaj po- sami, če pomislijo in se potrudijo. Da ocenijo, katera 
trebuje, dokler tega ne izkusi, ni nič novega. Iz- sitnost lahko počaka na odmor, katera pa je tiste vrste, 
kušnja generira spoznanje, le-to pa posledično ko je celo nujno zmotiti druge. Da je to izpeljal oče, ki 
opredeli potrebo. Ali vsaj željo. Da želja ni enako ima pač boljše živce in ga otroka bolj resno vzameta. 
kot potreba, tudi ni neka novost. In tudi ni poseb- Da ni šlo drugače, ker imata onadva roke za svoje delo. 
na novost, da radoživ, radoveden otrok živi svoje 
življenje brez vedenja ali vsaj občutka, da bi bila Ko so vzpostavili delovni mir, je bilo mnogo lažje. 
vsaj občasna tišina lahko koristna, mogoče celo Otroka sta naredila več sama, postala neverjetno bolj 
prijetna. samostojna in se celo držala dogovorjenega časa za 
vprašanja. Sama sta si vzela prigrizke in počasi začela 
Že nekaj časa vemo, da sodobni otroci pogosto od- prepoznavati, kdaj je res nujno zmotiti starša. Ne, ko 
raščajo ne samo v umanjkanju tišine, mogoče bi ne veš, kje je polnilec, ampak, ko se platforma sesuje. 
lahko rekli, da odraščajo v hrupu. Zelo prisotnem, To pa ni vsak dan. Njihov cilj je bil, da imajo po koncu 
če ne celo neprestanem. Nekateri avtorji govorijo dela, popoldan, prosti čas. Da gredo ven, v miru po-
o zvočnem onesnaženju, celo zvočnem nasilju. Pa jedo. Ker so cele dopoldneve gledali v ekrane, so se 
tu ne gre le za zunanje dejavnike, kot so promet, poskusili navaditi na večerne družabne igre ali celo 
hrup po trgovskih centrih in podobno. Za otroke knjige. Da ni bil televizor prižgan celo popoldne in ve-
pomembnejši del je odsotnost tišine v intimnem čer. Da so res nekaj gledali, če so ga že prižgali, in ne 
okolju. Stalno vključeni televizorji, računalniki in nujno vsi skupaj, saj so se imeli že res poln kufer. Ni šlo 
druge naprave, gospodinjski aparati, pa tudi igra- gladko, včasih je bilo naporno, sta pa starša vzposta-
če, ki proizvajajo zvok, določajo zelo posebno zvoč- vila sistem, ki bi ga morala že davno. Vendar takrat ni 
no krajino. Najverjetneje se res otroci adaptirajo na bilo tako nujno, saj so bili skupaj samo nekaj ur pozno 
omenjeno realnost, kar pa ne pomeni, da je dobro popoldan in zvečer, pa vikenda in dopust. Ne toliko, 
za njih. Da so navajeni na odsotnost tišine in je zato da bi bilo ključno. Sedaj pa je bila samostojnost otrok, 
niti ne znajo pogrešati ali vsaj ceniti, seveda ne po- posebej pri šolskem delu, ključna. Nujna. Starša imata 
meni, da tišina ni dobra zanje in da ne prepoznajo sedaj cilj, da ta mir ohranijo tudi, ko se otroka vrneta v 
dobrobiti le-te, ko se uspejo srečati z njo.  šolo in starša v službo. Ko, če …
16
Didakta
Tišina in hrup v šoli v šolski uri, osredotočajo na učno gradivo, učiteljeve 
V času šolanja na daljavo sem nekajkrat prišla v šolo. besede, razumevanje in osmišljanje snovi. Omenjeni 
Tišina je bila neverjetna. Vseprisotna, nekako gosta. procesi so izrazito naporni, še posebej pa je težko, če 
Ne toliko v razredih kot v avli, na hodnikih. Tam, kjer jih je potrebno v izredno kratkih časovnih intervalih 
hrup sicer lahko, kot je komentiral kolega, močno vzpostavljati vedno znova. 
preseže za zdravje sprejemljive decibele. Tisti, ki smo 
v šolah že mnogo let, menda že od začetka časa, kot Kot pravi Cain (2014, 115), so študije, »izvedene med 
je pred kratkim komentiral eden izmed učencev, 38.000 umskimi delavci v najrazličnejših poklicnih 
imamo občutek, da je hrup iz leta v leto bolj izrazit. sektorjih, [pokazale, da] je že čisto nedolžna preki-
Glasnejši, bolj vseprisoten. Vedno znova sem tudi nitev oziroma motnja ena od največjih ovir pri pro-
sama presenečena nad pojavnostjo otroka, po nava- duktivnosti.« Kako zelo omenjeno velja šele za mla-
di dečka, katerekoli starosti v bistvu, ki v teku naredi de ljudi, otroke, ki se samoregulacije, poslušanja šele 
nekakšen polkrog in zraven kriči, mogoče bolj rjovi. učijo. Predstavljam si, da je tudi o tem govoril Matej, 
Malo spominja na strelca gola v Ligi prvakov. Seveda ko je rekel, da je po učenju v šoli bolj utrujen. 
brez gola in brez igrišča. To je seveda le ena izmed 
pojavnosti, nič posebno pomembnega ali ključne- Ljudje smo si različni
ga. Tudi deklice bolj redko šepetajo, ko izmenjavajo Ko razmišljamo o hrupu in tišini v razredu, je nujno 
skrivnosti in opazovanja drugih. upoštevati raznolikost otrok, tudi v smislu nagnje-
nosti k višji ali nižji senzorični vzburjenosti, ki močno 
V šoli preteklosti je bila zadeva s tišino lahko zelo vplivata na t. i. ekstravertiranost in introvertiranost. 
drugačna. Tišina je imela mesto vrednote same po Tako naj bi ekstrovertirana oseba za primerno de-
sebi in hkrati bila prepoznana kot nujen pogoj, ki lovanje potrebovala višji nivo različnih dražljajev iz 
je učencem omogočal, da sploh lahko razmišlja- okolja. Torej, ne da jih glasnost ne moti toliko, lahko 
jo in se učijo, učiteljem pa, da se lahko osredotočijo da celo potrebujejo določen nabor zvokov ali drugih 
na proces poučevanja tako vsebine kot vrline. Tako dražljajev, da sploh lahko zares delujejo. Na drugi 
Corbin (2009, 69) pravi, da »je bila v šolskih, verskih strani pa je za introvertirane otroke ne le nepotreb-
in pozneje laičnih ustanovah tišina zapovedana od no, ampak bolj ali manj nemogoče slediti umski 
zore do moderne dobe. Zasnovana je bila obenem dejavnosti v primeru dodatnih dražljajev iz okolja. 
kot znamenje spoštovanja do gospodarja [učitelja; Cain (2014, 206) pravi, da »ko so v študiji udeleženci 
op. avtorice] in vladarja, kot znamenje obvladovanja delali ob glasnosti, ki so si jo izbrali – ekstraverti višjo, 
samega sebe in izogibanja raztresenosti, kot pogoj intorverti nižjo, so bili vsi približno enako akustično 
za pozornost. Biti tiho je dejansko veliko pripomoglo vzburjeni in tudi približno enako uspešni. Ko pa so 
k boljšemu poslušanju.« raziskovalci v naslednjem koraku introverte prosili, 
da nastavijo raven glasnosti, ki so jo izbrali ekstra-
Tišina kot prikaz zmožnosti samoreguliranja in hkrati verti, slednje pa obratno, se je spremenilo popolno-
tudi nujni pogoj za uporabo poslušanja kot temelj- ma vse. Introverti sedaj niso bili samo preveč vzbur-
nega procesa poučevanja, brez katerega se v šoli ne jeni zaradi prevelikega hrupa, temveč so bili tudi 
more zgoditi učenje. precej manj učinkoviti. Pri ekstravertih je bilo ravno 
obratno, zaradi prevelike umirjenosti so bili premalo 
Epidemija nemira vzburjeni za resno delo.« 
Učitelji včasih klepetamo o porastu nekega nemira 
pri otrocih, posebej mlajših, a ne le pri njih. Nepresta- Omenjen zapis prikaže zagato tišine v razredu na 
no premikanje, obračanje, trzanje z nogami, presta- zelo zanimiv način. Popolnoma mogoče je, da uči-
vljanje potrebščin, vstajanje, iskanje očesnega stika s telj, ki tudi sam za delo potrebuje čim manj dražlja-
sošolci, trkanje s pisali, pa tudi komentiranje, riganje, jev, se pravi, kolikor je mogoče miru in tišine, z vzpo-
posmehi ... Kot svetovalna delavka pogosto v razredu stavitvijo sebi primernega delovnega okolja, naredi 
samo opazujem in omenjena pojavnost se mi zdi iz- hkrati sanjsko okolje za bolj umirjene, za dražljaje 
redno zanimiva. Včasih je res videti, kot bi se v nekem preobčutljive otroke. Hkrati pa izredno oteži ali celo 
trenutku v nek razred vnesel virus nemira. To seveda onemogoči umsko delo otrokom, ki potrebujejo več 
nima nikakršne resne povezave z zanimivostjo uče- dražljajev, dinamike. Tako lahko omenjeni učenci v 
ne snovi ali z učiteljevo nezmožnostjo motivacije. Gre razredih poskrbijo zase in si s klepetanjem, nepresta-
bolj za nemir v otrocih. Za nezmožnost regulacije. nim premikanjem, povzročanjem hrupa v bistvu ge-
Pogosto celo sami povedo (ne samo večji), da saj jih v nerirajo za učenje primerno okolje. V učilnici zadeva 
bistvu zanima, da saj delajo, da pa kar ne morejo, da ne izgleda ravno tako, saj ni zelo verjetno, da mnogo 
ne bi še klepetali, komentirali. Da ne bi izrekli svoje učencev, ki povzročajo hrup v učilnici, hkrati ravno v 
misli takoj, ko se pojavi, komentirali odgovor sošolca tej določeni stopnji hrupa deluje optimalno. Nikakor 
... Vse našteto in še marsikaj, kar nisem navedla, dela pa ni zanemariti misli, ki bi lahko izhajala iz opazo-
šolske ure pogosto izrazito hrupne. Kar od učencev vanja Cainove. Glede na to, da so v razredih učenci 
zahteva izrazite napore, da se vsakič znova, nekajkrat nabrani iz vseh vetrov in je tako različnost temeljni 
17
Didakta
POUČEVANJE V ČASU KORONE
aksiom, je smiselno in nujno slediti različnim nači- Karizma učitelja je nekakšna mešanica avtoritete 
nom dela že v okviru same učne ure. Ne smemo pa in zgleda, navdiha, očaranosti, spoštovanja. Ni splo-
pozabiti na samoregulacijo učencev, ki je že od za- šnega konsenza, ali gre za osebnostno lastnost, ki jo 
četka ideje kolektivnega poučevanja temeljni pogoj, imaš ali nimaš, ali pa gre bolj za veščino, ki se jo da 
s katerim poučevanje skupine in učenje v skupini z reflektirano prakso močno izboljšati ali izmojstri-
sploh postane mogoče. ti. Res pa je videti, kot da so nekateri učitelji s svojo 
karizmo praktično superjunaki, druge pa kot bi dar 
Dejavniki, ki vplivajo na hrup in tišino karizmatičnosti zaobšel. Ne gre oporekati, da bodo 
Ne gre zanikati, da za delo v razredih učitelj tako kot karizmatični učitelji bolj verjetno tudi odlični vodje 
učenci potrebujejo določeno, večjo ali manjšo mero in tako s svojo avtoriteto, pomešano z navdihom in 
tišine. Tišina pri učni uri, med procesom učenja, je re- spoštovanjem, laže ali skoraj gotovo dosegli s strani 
zultat posledic določenih dejavnikov: učencev skoraj dosledno sodelovanje. Tudi v primeru, 
ko bodo želeli njihovo pozornost in/ali tišino. Lahko bi 
-  Avtoritarnega načina vodenja učitelja, ki je dovolj rekli, da jih bodo umirjali z močjo svoje osebnosti. Kar 
trdno ali celo togo, da ga učenci upoštevajo; je izrazito uporabno, ko prideš v razred in želiš tam 
nekaj koristnega narediti. Ne pove pa ničesar o volji 
- Zmožnosti učencev ali dovolj razvite veščine sa- učencev in ni povezano z njihovimi zmožnostmi re-
moregulacije, da lahko ob dejavnosti, ki to zah- guliranja samih sebe. 
teva, umirijo motorične, senzorne, kognitivne in 
emocionalne dražljaje. Spočitost učencev in razširjeno gledano tudi nji-
hova ustrezna prehranjenost in razgibanost so za-
Mogoče bi bilo na prvi pogled videti, da je dejavni- nimiva tiha trojka z neverjetno močnim vplivom na 
kov mnogo več, na primer zanimivost učne snovi, delovanje v razredih. Najprej naj spomnim, da zado-
karizma učitelja, spočitost učencev … Pa vendar voljenost bioloških potreb otrok ne v preteklosti ne 
moram reči, da omenjeni dejavniki in še mnogi, ki jih danes ni samoumevna. Je pa res nekoliko bizarno, 
nisem zapisala, na odsotnost tišine sicer vplivajo, lah- da se danes, v družbi obilja, resnično srečujemo s 
ko povečujejo ali zmanjšujejo hrup, niso pa ključni. težavami, ki so posledica nezadovoljenih bioloških 
Poglejmo, kako to velja za naštete tri. potreb otrok. Če začnem pri spanju. Neprestano po-
slušamo opozorila, predvsem pediatrov, pa tudi dru-
Zanimivost učne snovi močno povezujemo tudi s gih strokovnjakov, ki delajo z otroki, da v povprečju 
t. i. motivacijo učencev. Razmišljanje gre nekako ta- slovenski otroci ne spijo dovolj. Ne, ker ne bi imeli kje 
kole – če je snov učencem zanimiva, bodo bolj mo- spati, in ne, ker bi morali delati pozno v noč, kar je 
tivirani za delo in posledično, ergo, tudi bolj sodelo- bilo pogosto realno v preteklosti. Današnji otroci spi-
valni. Omenjena predpostavka ali vzročna zveza je jo premalo, ker se ne morejo umiriti in/ali jih mnogo 
pogosto tudi zastopana v psevdostrokovni literaturi stvari pritegne bolj kot spanje. 
ali psevdostrokovnih nasvetih učiteljem. Tako naj 
bi nekako veljalo, da dober učitelj uspe predstavi- Tudi pri hrani opažamo zanimivo pojavnost, ko so 
ti učno snov na način, ki učence tako pritegne, da mnogi otroci v naši družbi obilja pravzaprav lačni. Ozi-
zbrano in motivirano sodelujejo na način, ki ga priča- roma neustrezno prehranjeni. Lahko so celo skoraj 
kuje učitelj. Praksa v razredih in tudi znanstvena te- debeli, a ker je njihova prehrana bolj ali manj le ener-
orija zgoraj navedene trditve ne podpirata in ne po- getska, jim manjka nujno potrebnih hranil za delova-
trjujeta. Ker ta seveda ne drži, kot izredno zanimivo nje možganov in siceršnje zdravje in dobro počutje. 
razloži Furedi. Ker pa je kot priporočilo vseprisotna, Ali pa, na drugi strani, so pripravljeni jesti tako malo 
izredno nemotivativno deluje na učitelje, ki se nered- stvari, da so v šoli dobesedno lačni. Kar tudi ni dober 
ko počutijo manj ali kar nesposobne, kadar ob vsem obet za možnost sodelovanja pri šolskih aktivnostih 
možnem trudu ne uspejo z zanimivostjo učne snovi in pri otrocih pogosto povzroča nemir in nezbranost. 
umiriti in pritegniti pozornosti učencev. Seveda umi-
riti in pritegniti nikakor ni eno in isto. Učenci so ne- Gibanje samo ne umirja nujno. Je pa nujno potreb-
redko izredno motivirani za spoznavanje učne snovi no, da otrok sploh lahko resnično funkcionira, tako 
in jih vsebina pritegne, hkrati pa še zdaleč niso mirni. fizično, mentalno kot čustveno. Zadnja leta prihaja 
Pa tudi to ni resnično pomembno. Ustvarjalni ne- do izredno zanimivega trenda, ko naj bi za ustrezno 
mir je lahko izredno konstruktivno stanje v razredu, zadovoljitev potrebe po gibanju poskrbela kar šola. 
a v primeru, ko je hotena izbira, način, za katerega Kar je oksimoron sam po sebi. Kar otroci potrebuje-
se tako učitelj kot učenci sporazumejo. Ne moremo jo, je neusmerjeno, prosto gibanje. Gibanje, poveza-
pa govoriti o ustvarjalnem nemiru, ko drugače kot z no z igro, raziskovanjem, spoznavanjem svojih moči 
nemirom ne gre. Ko učenci nimajo veščine, ki bi jim in omejitev, svojega mesta med drugimi. Nič, kar bi 
omogočila npr. da se odločijo, ali bodo komentirali ali šola s svojimi cilji in regulacijami sploh lahko zadovo-
vprašali, ampak to storijo, ker, kot pravijo, drugače ne ljila. In tudi nič, kar bi bilo smiselno, da bi. Če je šola 
gre. Ker beseda »kar izleti«. prostor usmerjenega, s konsenzom dogovorjenega 
18
Didakta
in predpisanega učenja, ne more biti hkrati prostor Da nekateri starši s tem prenosom vzgoje in sociali-
prostega gibanja. Le to je del otrokovega časa izven zacije soglašajo ali to celo zahtevajo, popolnoma nič 
šole in s tem pristojnost staršev, družin. Da so si mno- ne zmanjša škodljivosti tega prenosa pristojnosti in 
ge družine organizirale način življenja, ki otrokom odgovornosti, pa tudi praznine in bolečine otrok ne. 
ne omogoča več ne igre in ne gibanja, na žalost ni v Ob teh besedah se spomnim na neprenehna in na 
moči regulacije šole. Kljub temu, da so mnogi starši trenutke že mogoče histerična opozorila, ki smo jih 
bolj pripravljeni popoldan poučevati svoje otroke in poslušali s strani medijev, da bo šolanje na daljavo 
asistirati šoli kot pa otrokom omogočiti nujno po- trajno poškodovalo otroke in jih oropalo pravice do 
trebni in na gibanje usmerjeni prosti čas. socializacije. Misel, ponavljana s takšno agresivno 
prepričanostjo in pravičniškostjo, v sebi nosi nekaj 
Prosta igra in šola strašljivega. Da otroci, ko se v času stiske epidemi-
Učiteljice v šolah, sploh v nižjih razredih, sicer lahko je vrnejo v krog družine in se izobražujejo v hibridu 
nekajkrat na dan spustijo otroke na šolsko igrišče in družina – šola, ki de facto zniža vzgojno pristojnost 
dovolijo nekaj proste igre, jih celo odpeljejo v gozd šole in jo preda družini, s tem izgubijo za njihov 
ali kaj podobno koristnega. Ob tem seveda tvegajo zdrav razvoj nujen habitat. Ali lahko iz tega sklepa-
možnost poškodb ali drugih nevšečnosti, saj kon- mo, da naj bi bila šola bolj primerno vzgojno, odno-
cept proste igre pač ni združljiv z nadzorom učitelja, sno okolje kot pa lastna družina. Ne gre zanikati, da 
z regulirano, umetno ustvarjeno razredno skupino na žalost za nekatere otroke to res velja in ti si zaslu-
in idejo nabora možnih dejavnosti. Lahko bi rekli, da žijo, in upam, da v veliki meri tudi dobijo, kar največ 
prosta igra ni združljiva s konceptom šole. Vem, da nujno potrebne skrbi in pomoči. Da pa bi bila šola 
je za mnoge otroke to, kar dobijo v šoli, vse, kar bodo boljši in nujnejši vzgojitelj celotne populacije, pa je 
dobili, kar je še vedno bolje kot nič. Hkrati pa je ko- na nek način hudo strašljivo. 
risten resen razmislek o pristojnostih in odgovorno-
stih šole, da ta ne postane prostor, ki prevzema mno- Za konec
go preveč zadolžitev. Tudi takšnih, ki se jih sploh ne Med vsebinami, ki jih je šolanje na daljavo osvetlilo, 
da izpeljati na način kolektivnega delovanja in s tem priznam, me posebej zanimajo tiste, o katerih učen-
tudi odgovornosti, ko šola pričakovanega ali želene- ci govorijo pohvalno. Se pravi, da jih bodo pogrešali, 
ga preprosto ne bo naredila dovolj dobro, sploh ne ali ko bodo nazaj v učilnicah. In ravno tema prisotnosti 
pa celo narobe. Furedi to zagato opiše kot temeljni hrupa me je izredno pritegnila. Seveda je mnogo 
paradoks sodobne šole v razvitih deželah, ko naj bi prepomembna in preobsežna, da bi jo v pričujočem 
šola izkazovala nedvoumno izredno visoko stopnjo prispevku resno osvetlili in o njej premislili. Tako se 
družbene pomembnosti, postala blažilec razlik med nameravam v prihodnosti bolj podrobno posvetiti 
otroki in ključen regulator vsakovrstnih individual- na tem mestu nakazanim temam, otroškemu ne-
nih posebnosti in stisk, hkrati pa seveda sorazmerno miru, vprašanju introvertiranih temperamentov, po-
manj učila in poučevala ter hkrati, kar je najbolj ne- vezave med hrupom in procesi učenja ter zmožno-
verjetno, tudi vedno manj pričakovala ali celo zahte- sti umirjanja kot regulacijske veščine. Pa morda še 
vala od otrok. Tako pravi da, »v zadnjem času mnogi čemu drugemu. 
komentatorji svarijo pred nevarnostjo, da bi vzgojo 
in izobraževanje dojemali kot univerzalni politični Literatura
Cain, S (2014): Tihi – moč introvertnih ljudi v svetu, ki ne zna mol-
instrument za reševanje vsakovrstnih problemov, čati. Ljubljana: Mladinska knjiga.
ki se pojavljajo v družbi.« (Furedi 2016, 30) Meveso- Corbin, A. (2020): Zgodovina tišine – od renesanse do danes. Lju-
bljana: Založba VBZ.
va gre še nekaj korakov naprej, ko govori »o državi, ki Furedi, F. (2016): Zapravljeno – zakaj šola ne izobražuje več. Lju-
grabi po otrocih in jih tako dobesedno iztrga iz naro- bljana: Krtina.
Meves, C. (2008): Zapeljani, zlorabljeni, izigrani – družba v pasti 
čja in pristojnosti družine.« (Meves 2008) modnih zmot. Celje: Celjska Mohorjeva.
19
Didakta
POUČEVANJE V ČASU KORONE
Izzivi učitelja praktičnega pouka 
frizerstva pri poučevanju na daljavo
Renata Strmec, učiteljica praktičnega pouka, Srednja frizerska šola v Ljubljani
Poučevanje na daljavo je že v spomladanskem valu epidemije tudi za učitelje praktičnega 
pouka predstavljalo velik izziv. V novo šolsko leto smo vseeno stopili bogatejši za izkušnje, ki 
smo jih pridobili spomladi. V prispevku predstavljam, kako smo učitelji praktičnega pouka 
načrtovali pouk, s kakšnimi izzivi smo se srečali in kako smo jih reševali na sodelovalen način. 
store za športno vadbo, starši so postali nadomestni 
učitelji. Še bolj kot običajno se je v začetku epidemi-
je pokazalo nezaupanje v učiteljevo delo, tudi zaradi 
šolske oblasti, ki je  v minulih letih preveč dopuščala 
poseganje in vpletanje staršev v pouk (načrtovanje, 
preverjanje, ocenjevanje …). Vse prevečkrat se je zgo-
dilo, da so za navodila za izvedbo pouka na daljavo 
starši in otroci najprej izvedeli iz medijev in ne od 
vodstev šol, kar bi bilo nujno potrebno. Slednje se je 
vsaj malo popravilo v novem šolskem letu.   
PRIČETEK NOVEGA ŠOLSKEGA LETA 
Tudi na Srednji frizerski šoli v Ljubljani smo se so-
očili z vsemi izzivi in se hitro odzvali na epidemi-
jo ter se bolj ali manj učinkovito spoprijeli z no-
vimi načini poučevanja na daljavo. Pri pripravi na 
novo šolsko leto, ko do zadnjih dni nismo vedeli, 
kako bo potekal pouk, smo morali pri načrtovanju 
upoštevati tudi vse spremembe, ki jih je prinesla 
epidemija. Upoštevali smo priporočila in navodi-
la MIZŠ in Zavoda za šolstvo. Otroke je pomladno 
obdobje zelo zaznamovalo in v novo šolsko leto so 
stopili s številnimi vprašanji in osebnimi stiskami. 
Čeprav živimo v obdobju, ko se tehnologija tako 
rekoč spreminja dnevno, se je pokazalo, da raču-
nalnik, tablice, dostop do interneta, tiskalnik in 
vsa ostala oprema za pouk na daljavo niso nekaj 
samoumevnega in dosegljivega pri vseh otrocih. 
Mladostnikom, ki nimajo ustreznih pogojev, se 
dela težko popravljiva škoda, potisnjeni so na rob 
in imajo občutek, da so manjvredni, da niso ena-
kovredni ostalim. Vsega tega se ne da popraviti 
čez noč. Zaznamovani so za celo življenje z občut-
kom manjvrednosti. Raziskave so prav tako poka-
 zale, da je poraslo število anksioznosti, povečalo 
UVOD se je število depresivnih motenj in paničnih napa-
V novo šolsko leto smo vstopili zaznamovani z epide- dov, da ne govorimo o skokovitem porastu pora-
mijo, ki je v mesecu marcu nepričakovano in koreni- be in predpisovanju antidepresivov. Kljub vsemu 
to spremenila šolanje otrok in pristope k poučevanju. pa so problemi na svetu zato, da se zaradi njih ne 
Iz varnega šolskega okolja, kjer je bil osebni stik nekaj prepiramo. Da v zvezi z njimi ne obupamo. Da za 
običajnega, smo se »preselili« pred zaslone. Otroci so njih ne dolžimo druge. Niti da se zaradi njih sami 
se morali tako rekoč čez noč privaditi in prilagoditi na sebi smilimo. Vedno obstajajo rešitve. 
pouk na daljavo. Skoraj vse, kar je bilo prej dovoljeno,  
se je z epidemijo postavilo na glavo. V nekaj dneh so Dijaki vstopajo v svet, kjer je virus generator večine 
se stanovanja spremenila v učilnice, igralnice, pro- novic. Hkrati pa so v procesu odraščanja in iskanju 
20
Didakta
lastne identitete. Kar naenkrat je vse prepovedano. bujejo modele, na katerih se učijo znanja in veščin. 
Skoraj vse, kar je bilo še včeraj dovoljeno. Tukaj pa Le-te potem uporabijo na praktičnem usposabljanju 
moramo nastopiti starši in učitelji ter mladostni- pri delodajalcih in nato kot samostojni frizerji. Vse 
kom na njim razumen način predstaviti, da bo tudi našteto smo morali sedaj učitelji praktičnega pouka 
to obdobje minilo. Ne smejo se rokovati, objemati, načrtovati tako, da je pouk izvedljiv tudi v praksi – na 
kar naenkrat ni več druženja, prepovedani so vsi daljavo, z upoštevanjem vseh omejitev (dijaki se šola-
obiski, ni koncertov, kinopredstav, s simpatijo se jo od doma, vsi nimajo svoje sobe, računalnika, ustre-
lahko vidijo samo preko zaslonov. Če je bila pred zne opreme in niso vešči IKT tehnologije). Tu spet na-
epidemijo prekomerna uporaba računalnikov, ta- stopi učitelj, ki mora odreagirati pedagoško modro 
blic in telefonov nezaželena, je sedaj kar naenkrat in na eni strani upoštevati učni načrt, priporočila za 
vse dovoljeno. Posledice se kažejo na znanju in gi- poučevanje na daljavo, priporočila NIJZ-ja, specifiko 
balnem področju. Če bo vse skupaj trajalo predolgo, predmeta in se na drugi strani zavedati pogojev, s 
se bo to poznalo tudi na zdravju, ko bodo ti mlado- katerimi se soočajo dijaki. 
stniki odrasli. Kljub vsemu ni primerno, da jih že se-
daj označimo za korona generacijo. Tudi pri pouku na daljavo je potrebno upoštevati vse 
 faze učenja: načrtovanje in podajanje snovi, utrjeva-
Živimo v času, ko moramo poskrbeti zase in za dru- nje in ponavljanje, spremljava, preverjanje in, če bo 
ge. Bolj kot z novicami in negativnim pogledom na potrebno, tudi ocenjevanje posameznih izdelkov. Za 
dano situacijo se moramo ukvarjati z mislijo, kako uspešnost pouka moramo učitelji praktičnega pou-
ohranjati optimizem, in v situaciji, ki se je z drugim ka pristopati individualno. Izpeljava video konferenc 
valom še zaostrila, prevzeti odgovornost in se ne v Teams-u in pouka prek Zoom-a, spletnih učilnic ali 
prepustiti malodušju. Številne teorije zarote in dvom drugega medija je praktično neizvedljiva, ker dijaki 
celo v stroko ne naredijo nič dobrega.  istočasno ne morejo zagotoviti ustreznih pogojev za 
delo (primeren prostor, materiali, pripomočki, model 
ZA IZVEDBO PRAKTIČNEGA POUKA POTREBUJE- …). Največji izziv predstavljajo modeli dijakov. Zato 
MO USTREZNE POGOJE dijaki dobijo pisna navodila, video gradiva, ki pa ne 
Pouk praktičnega pouka je dinamičen in drugačen morejo nadomestiti direktne interakcije z učiteljem, 
od drugih predmetov. Za izvedbo pouka potrebuje- ki ga pri pouku vodi, spremlja, popravlja in spodbu-
mo profesionalno opremljeno učilnico z vsemi pripa- ja. Povratna informacija dijakom pri poučevanju na 
dajočimi orodji, materiali in pripomočki. Dijaki potre- daljavo mora biti zato kvalitetna, dijaki morajo imeti 
možnost konzultacij.   21
Didakta
POUČEVANJE V ČASU KORONE
IZZIVI v spomladanskem delu KAKO RAVNATI OB IZZIVIH
Preveč spletnih orodij, s katerimi smo sodelovali Na nivoju šole v jesenskem delu vsi učitelji upora-
z dijaki. bljamo Teams, usklajenost učiteljev istega pred-
meta.
Dijake s slabšim znanjem smo dodatno usposo-
Slaba usposobljenost dijakov za uporabo IKT-ja. bili za uporabo računalnika, po potrebi vzpostavi-
mo osebni kontakt.
Razrednik in učitelj stopi v stik z dijaki in najde 
Dijaki niso imeli ustreznih tehničnih pogojev (ra- ustrezno rešitev namesto tiskanja delovnih listov – 
čunalnik, tiskalnik, internetna povezava …). elektronsko izpolnjevanje delovnih listov in oddaja 
opravljenih nalog po e-pošti in aplikaciji Teams.
Izvedba postopkov ličenja, striženja, barvanja, iz- Z dijaki, ki nimajo ustreznih pogojev, predelamo 
vajanje manikire na daljavo. minimalne standarde; naloge, ki jih ni mogoče iz-
vesti na daljavo, prihranimo za delo v šoli.
Pravočasna vzpostavitev sodelovanja med učite-
Dijaki so potrebovali dodatno strokovno pomoč. ljem praktičnega pouka, svetovalno službo in di-
jakom. Dijake se usmeri k usvajanju minimalnih 
standardov znanj.
V šoli je z manj motiviranimi dijaki lažje, saj je stik 
Manj motivirani dijaki. neposreden; na daljavo moramo vložiti več truda, 
da dijake motiviramo za opravljanje nalog.
V celoti prilagojeno situaciji, manj ocen, nižji stan-
Ocenjevanje. dardi znanja, od dijakov ne zahtevamo dodatne-
ga nakupa orodja in profesionalnih materialov in 
pripomočkov. 
22
Tabela 1: Spomladanske izkušnje iz prvega obdobja poučevanja na daljavo – reševanje izzi-
vov v novem šolskem letu
Didakta
NAČRTOVANJE POUKA IN IZZIVI ZARADI COVIDA-19
Z bolj strukturiranim delom se izognemo dodatnemu stresu. Učencem pomagajmo 
STRUKTURA delo strukturirati tako, da je čas, namenjen šoli, čim bolje organiziran in ne poteka 
DELA preko celega dneva. Usmeritev jim lahko damo že mi, in sicer tako, da jim informacije 
pošiljamo pravočasno in v skladu z dogovori in ob upoštevanju vseh drugih obreme-
nitev in obveznosti.
Sodelovanje s sodelavci, pomoč drug drugemu, izmenjevanje dobrih praks, delje-
SODELOVANJE nje informacij. Ni nenavadno, če nečesa ne znamo, ne razumemo; učitelj in dijaki 
se vseskozi prilagajajo situacijam. Pomembno je poenoteno poučevanje vseh uči-
teljev praktičnega pouka.
Za dijake izbirajmo relevantne, zanimive, smiselne naloge, dejavnosti in izzive v skla-
IZBIRA NALOG du z učnim načrtom in realno izvedljive pri poučevanju na daljavo. V situacijah, ko 
dijak zaradi neustreznih pogojev dela ne more izpolniti naloge, poiščemo nadome-
stno nalogo (ker dijak nima svojih materialov in pripomočkov).
Zaradi neenakih možnosti med dijaki načrtujmo pouk tako, da bodo zastavljen cilj 
MOŽNOSTI lahko realizirali tudi dijaki z najslabšimi pogoji in zmožnostmi – v nasprotnem pri-
DIJAKOV meru se bodo razlike le še povečale.
Učitelj pouk individualizira in ga približa vsem dijakom. Dijaki morajo imeti doda-
tne možnosti (neenaki pogoji pouka na daljavo).
DIJAKI Naloge naj bodo prilagojene dijakom, ki že v šoli potrebujejo več individualne po-
Z UČNIMI moči, potrebne so dodatne usmeritve pri delu. Dijakom, ki so tega zmožni, pa omo-
PRIMANJKLJAJI gočimo zahtevnejše izzive.
KATERE Zahtevnejše vsebine prihranimo za čas, ko se bodo dijaki vrnili v šole. V nasprotnem 
VSEBINE primeru bodo ob vrnitvi v šolo razlike med dijaki prevelike. Večini starši ne morejo po-
IZBRATI? magati pri učenju.
Vzpostaviti moramo stik z vsemi dijaki. Dijaki naj imajo občutek, da so slišani. Upošte-
vajmo tudi njihovo mnenje, vnaprej naj bodo seznanjeni, kako, kdaj in kam oddajajo 
STIK Z DIJAKI svoje naloge in kako bodo pridobili povratne informacije – povratne informacije mora-
jo biti kakovostne že med procesom kot tudi ob koncu procesa (ob končnem izdelku). 
Po potrebi organiziramo krajša videokonferenčna srečanja s posamezniki ali manjšo 
skupino dijakov za izmenjavo izkušenj in dodatnega motiviranja.
Dijake usmerjajmo tudi k vsebinam, ki niso direktno povezane s šolsko snovjo, a zmanj-
šujejo stres in frustracije (sproščanje, primerne knjige, poslušanje sproščujoče glasbe, 
spodbujanje gibanja na svežem zraku …).
SPROSTITVENE Ker je negativnih informacij, ki se širijo naokrog, preveč, vsaj mi poskrbimo, da smo 
DEJAVNOSTI pozitivni in da dijake spodbujamo, motiviramo, pohvalimo. Šolanje od doma naj ne 
postane še en vir neobvladljivega stresa, saj so dijaki doma skupaj s starši, ki imajo 
dovolj lastnih skrbi (kako bo z delom, kako s plačo, kako s krediti, koliko časa bo še vse 
skupaj trajalo …).
Upoštevajmo, da so pogoji za delo doma povsem drugačni kot v šoli. Tudi tisti dijaki, ki 
imajo doma optimalne pogoje za delo, porabijo več časa, kot bi ga potrebovali v šoli.
Marsikateri dijak občuti skrbi svojih staršev, tudi če jih ne delijo z njimi, zato bodimo 
vsaj mi obzirni, prisluhnimo jim, pogovarjajmo se z njimi. Naredite to, kar lahko, kar je 
v vaši moči.
Kot učitelji iščimo znanje in ne neznanja, spodbujajmo, usmerjajmo, ne poudarjajmo 
POGOJI napak in kaj so dijaki naredili narobe – svetujmo jim in jih usmerjajmo, kako lahko 
ZA DELO naredijo bolje … 
Pomembno je, da učitelji sodelujemo z razredniki oz. razredniki med seboj, da je vklju-
čena svetovalna služba in po potrebi tudi psiholog.
Dijakom ponudimo tudi drugo možnost, če občutimo stisko in kakšno od obveznosti 
ne opravijo v točno določenem roku. Razlogov za to je lahko veliko: slaba internetna 
povezava, dijaki nimajo tiskalnikov, dijaki doma nimajo urejenega učnega okolja – svo-
je sobe, dijaki morajo pomagati drugim družinskim članom …
23
Tabela 2: Na izkušnjah iz spomladanskega dela sem v vseh fazah poučevanja upoštevala 
nekatera priporočila za učitelja in tudi slogana: »manj je več« in »več je lahko hitro preveč«.
Didakta
POUČEVANJE V ČASU KORONE
V obdobju poučevanja na daljavo imamo prilo- Epidemija je prinesla tudi veliko priložnost za raz-
žnost da smo srčni, sočutni, empatični, ustvarjalni mislek, kakšna naj bo šola prihodnosti. Samo od 
in si dovolimo nekaj tistega, kar si zaradi omejitev nas je odvisno, da ne čakamo na boljše čase in sto-
v šoli ne moremo. pimo iz cone ugodja ter ugotovimo, kaj od tega, 
kar preizkušamo in vključujemo v pouk v času ko-
SKLEP rone, lahko uporabimo tudi v prihodnje. Če smo v 
Iz vsega zapisanega lahko ugotovimo, da je pouk času korone prišli do spoznanja, da je pomembno 
praktičnega pouka na daljavo le približek pouka srce, čut do sočloveka in ljubezen, potem korona ni 
v sodobno opremljeni učilnici. Učitelj je posta- prinesla samo slabega.
vljen pred velik izziv, kako v povsem spremenjenih 
pogojih dela izvajati pouk, ki bo prilagojen vsem 
posebnostim pouka na daljavo. Dijaki imajo raz-
lične pogoje dela (nimajo svoje sobe, računalnika, 
imajo slabo internetno povezavo, nimajo ustreznih 
materialov in pripomočkov, modelov …), razlike so 
velike, osebne stiske dijakov iz socialno šibkejših 
okolij niso majhne. Učitelj mora biti stalno pripra-
vljen iskati individualne pristope, s katerimi rešuje 
izzive pri poučevanju na daljavo. Z dijaki, ki nima-
jo tehničnih pogojev, mora skupaj z razrednikom 
poiskati rešitev, kako realizirati vsaj minimalne 
vsebine za praktični pouk na daljavo. Pri dijakih z 
učno pomočjo je potrebno sodelovanje učitelja, ra-
zrednika, svetovalne službe in staršev. Mladostnik 
mora začutiti, da je pomemben, da se zanimamo 
zanj in da prisluhnemo njegovim stiskam. Povra-
tne informacije, ki jih dijaki v času pouka v učilnici 
dobijo v direktni interakciji oz. pogovoru z učite-
ljem praktičnega pouka, moramo nadomestiti s 
kvalitetnimi informacijami prek spletnih orodij (Te-
ams). Preverjanje in ocenjevanje znanja postavlja 
pred učitelja svojevrsten izziv. Učitelj, ki je zgradil 
zaupanje že v šoli, bo imel vsekakor manjše težave LITERATURA
tudi med poučevanjem na daljavo. Preden dijaka Musek Lešnik, K. (2020): Človeku prijazno izobraževanje na da-
ocenimo, pa je nujno, da si faze učnega procesa ljavo v času koronavirusa. Dostopno na: https://www.abced.si/
post/%C4%8Dloveku-prijazno-izobra%C5%BEevanje-na-dalja-
sledijo kot v šoli (podajanje snovi, utrjevanje, po- vo-v-%C4%8Dasu-koronavirusa?fbclid=IwAR1Tzq46TneOZuy-
navljanje, odpravljanje pomanjkljivosti, preverjanje -N1VQh9Giumwyxq10v8ZDZBcz1-gqzCWB4wM9N-WfWLo.
znanja in na koncu ocenjevanje). Povratne infor- Izvajanje Izobraževanja na daljavo v izrednih razmerah. Zavod 
macije morajo biti stalne, kvalitetne, pravočasne v Republike Slovenija za šolstvo (2020). Dostopno na: https://www.
zrss.si/zrss/wp-content/uploads/2020-03-27-navodila-za-ravnate-
vseh fazah poučevanja. lje_ss_26032020.pdf
24
Didakta
Kako ohraniti povezovalne 
odnose v šoli na daljavo?
mag. Janka Bergel Pogačnik, profesorica razrednega pouka in magistrica 
znanosti s področja socialna pedagogika, Osnovna šola Antona Tomaža 
Linharta Radovljica, Podružnična šola Ljubno
V prispevku izpostavljam tri pomembne stebre za ohranjanje dobre interakcije v šoli, na 
katere ne želimo pozabiti v času šolanja na daljavo. Z njimi bomo ohranili temelje za in-
terakcije, ki nam bodo v prihodnosti še naprej omogočale izgrajevanje učeče se skupnosti. 
Prvi steber, ki ga izpostavljam, je participacija učencev, drugi je participacija staršev in 
tretji samorefleksija učitelja.
Uvod Vključevanje učencev, ki sledi Shierjevi lestvici, 
Lahko bi rekli, da je ta čas, ko šolanje poteka na tudi v šoli na daljavo lahko vsaj delno ustvarja oko-
daljavo, čas velike preizkušnje za naš šolski sis- lje, ki je otroku spodbudno. Tudi v času, ko učen-
tem. Šolsko okolje z vsem svojim sistemom se je ce šolamo na daljavo, učitelji načrtno namenimo 
preselilo na splet. Vsi skupaj aktivno razvijamo z čas, ko imajo učenci možnost drug drugemu pri-
IKT podkrepljene oblike poučevanja. Vendar če- sluhniti, izraziti svoje mnenje, predlagati. Kadar 
prav šolanje poteka na daljavo, si še vedno želimo učitelji namenimo čas za pogovor in je učitelj bolj 
graditi in ohranjati šolo, ki bo ustvarila samostojne poslušalec, učenci lahko predlagajo konkretne in 
odgovorne posameznike za družbo 21. stoletja. Še dobrodošle ideje, predloge. S tem se učenci aktiv-
vedno je pred nami cilj, da otroke vzgajamo in iz- no vključijo v proces oblikovanja pouka tudi v šoli 
obrazimo v odgovorne, empatične, kritično misle- na daljavo. Vsebine, ki jih sami predlagajo, učence 
če in ustvarjalne ter aktivne posameznike, ki bodo motivirajo, spodbudijo, saj izhajajo iz njih in nji-
v prihodnosti kreirali demokratično družbo. Ven- hovih potreb. Izziv učitelju predstavlja vprašanje, 
dar smo se prav vsi udeleženci v vzgojno-izobra- kako v videokonferenci aktivno vključiti introver-
ževalnem procesu znašli na nepoznanem terenu, tirane učence in učence s posebnimi potrebami. 
saj prepoved po osebnih živih stikih onemogoča Prava spodbuda učitelja in upoštevanje načel kul-
uporabo tistih metod poučevanja, ki spodbujajo turnega pogovarjanja s spoštljivim odnosom ter 
sodelovalno in aktivno učenje, izmenjavo mnenj, nenasilno komunikacijo introvertirane učence 
argumentiranje, igre vlog in druge spontane igre, spodbudi, da izrazijo svoje predloge in se aktivno 
ki se oblikujejo in razvijajo v oddelčni klimi. Kaj vključijo. Skupaj z učenci potem pretehtamo raz-
so torej pomembni stebri za ohranjanje odnosov lične možnosti ter skupaj sprejemamo odločitve. 
med udeleženci v vzgojno-izobraževalnem pro- Takšno skupno načrtovanje učence spodbudi, da 
cesu, ki jim lahko sledimo tudi v času šolanja na sprejmejo odločitve in na koncu uspeh izbranih 
daljavo? odločitev ovrednotijo in komentirajo. Ko si učenci 
ob koncu delijo uspeh ali neuspeh določene izbi-
Steber PARTICIPACIJA UČENCEV re, sprejmejo odgovornost. 
Pomembno je, da tudi v procesu šolanja na da-
ljavo učitelji vstopamo z učenci v enakopravne Steber PARTICIPACIJA STARŠEV
partnerske odnose. To pomeni, da s pomočjo idej Če želimo ohranjati kakovostne odnose med vse-
učencev lahko tudi v šoli na daljavo pripravljamo mi udeleženci vzgojno-izobraževalnega procesa, 
in oblikujemo aktivnosti skupaj z učenci. Shier (po je poleg sodelovanja med učenci in učitelji po-
S. Rutar, 2013) izpostavlja stopnje, s katerimi dose- memben tudi odnos med starši in učitelji. Vsak 
žemo participacijo otrok: dober odnos temelji na participaciji, ki pomeni te-
melje za dobro sodelovanje. Participativni odnos 
1. otroke se posluša, je značilnost demokratične družbe. 
2. otroci so spodbujeni k izražanju svojih pogle-
dov, V šoli na daljavo so se starši otrok v večji ali manj-
3. pogledi otrok so upoštevani, ši meri morali aktivno vključiti v učni proces. Ta 
4. otroci so vključeni v procese odločanja, velika sprememba v vsakdanu in nenadna od-
5. otroci delijo moč in odgovornost za odločitve. govornost in želja staršev po tem, da bi otrokom 
25
Didakta
POUČEVANJE V ČASU KORONE
omogočili dobre pogoje v času šolanja na daljavo, kanje konkretnih možnosti izboljšav in ugotavlja-
s seboj prinaša tudi občutja strahu, jeze, nemoči, nje dobrih, uspelih idej omogočajo strokovni na-
izčrpanosti … Krmarjenje med zadovoljevanjem predek. Tudi v tem času učitelji iščemo strokovne 
potreb otrok in lastnih potreb je postalo v šolanju vire in argumente za izboljšanje svojih strategij 
na daljavo za starše pravi izziv. Zato je v procesu poučevanja. 
šolanja na daljavo še toliko bolj potrebno spodbu-
jati in ohranjati dobro komunikacijo in participa- L. Fendler (po S. Rutar, 2015) poudarja, da vsak 
tiven odnos s starši učencev. Pomemben in pre- učitelj v določeni meri reflektira svoje delovanje. 
prost korak za ohranjanje dobre komunikacije in V času šolanja na daljavo so tehnike in pristopi 
participacije s starši je evalvacija. za izvajanje refleksij, ki jih omenja A. Polak (2010), 
Prav evalvacija z vprašanji, ki osvetljujejo različne prilagojene. Izpostavlja: osebne pisne refleksije, 
poglede in perspektive o procesu šolanja na da- dnevniške zapise, vodenje različne dokumenta-
ljavo s strani staršev, lahko prispeva k izboljševa- cije, SWOT analizo, portfolijo učitelja, pogovor s 
nju tega procesa. Doživljanja, problemi in predlo- kolegi, kolegialno opazovanje, diskusije v parih in 
gi, ki jih izpostavijo starši v evalvaciji, so izhodišča skupini, samoevalvacijo v okviru timskega pristo-
za oblikovanje in spreminjanje učnega procesa, ki pa in supervizijo na pedagoškem področju. 
bo v danih okoliščinah deloval razbremenjevalno 
za starše. Z upoštevanjem različnih pogojev, oko- Kontinuirana dejavnost in želja ter motivacija po 
liščin in razreševanjem problemov, s katerimi se izboljševanju učnega procesa tudi v času šolanja 
srečujejo starši pri šolanju na daljavo, lahko tudi na daljavo v interakciji z učenci in starši učitelja 
vplivamo na organizacijo in vsebino ter v danih vodijo v njegovo profesionalno rast. 
okoliščinah naredimo pouk čim bolj po meri 
otrok. Tako proces šolanja na daljavo postane bolj Kako smo se lotili v praksi?
sprejemljiv za vse vključene. 
1. Korak: 
Steber SAMOREFLEKSIJA UČITELJA V 5. tednu šolanja na daljavo smo na PŠ Ljubno 
Poleg povratne informacije staršev in učencev, ki izvedli evalvacijo s pomočjo vprašalnika za spre-
so aktivno vključeni v proces učenja, učitelji nujno mljanje, ocenjevanje in načrtovanje dela v šoli na 
tudi sami reflektiramo svoje delo. Učitelji aktivno daljavo. 
spremljamo svoje delo in se trudimo vključiti pre- Namen evalvacije je bil dobiti jasno povratno in-
dloge in izboljšave. Tudi v času, ko šolanje pote- formacijo staršev in učencev, ki so naši partner-
ka na daljavo, je redno izvajanje in delo učitelje- ji v vzgojno izobraževalnem delu. Vsi se namreč 
ve samorefleksije pomemben korak v njegovem trudimo učni proces v šoli na daljavo čim bolj pri-
profesionalnem razvoju in vpliva na dvig njegove bližati učencem, ohraniti motivacijo in seveda pri 
strokovne rasti. Kritična presoja lastnega dela, is- tem razbremeniti starše. 
26
Didakta
Zanimalo nas je, koliko smo vsebine uspeli prila- Odgovori na vprašanja učiteljem omogočajo, da ak-
goditi spremenjenim oblikam dela zaradi organi- tivno razmišljajo in spremljajo svoje delo ter se trudi-
zacije šolanja na daljavo. Vprašalnik je spraševal jo zagotavljati aktivnost učencev, ohranjati motivaci-
po (tem): jo in tudi iskati priložnosti za sodelovalne oblike dela. 
• času, ki ga učenci porabijo za šolsko delo v 
času, ko poteka šola na daljavo, 3. Korak:
• kdaj opravljajo šolsko delo, Timska srečanja in izmenjava mnenj. Učiteljice pre-
• količini prostega časa in katere prostočasne ko videokonferenc, elektronske pošte ali s pomočjo 
dejavnosti imajo njihovi otroci sedaj, telefonskih klicev izmenjujemo primere in ideje iz-
• kako so organizirali delo doma, kušnje dobre prakse. Prav tako pa v teh srečanjih 
• oceni staršev o motivaciji učencev, diskutiramo o izzivih in iščemo skupne rešitve in 
• vključenosti staršev, ideje za reševanje problemov. V času šolanja na 
• oceni staršev o prilagoditvi vsebin, daljavo, ko učitelji nimamo vsakodnevne možnosti 
• oceni staršev o komunikaciji z učiteljico. izmenjave mnenj, je nudenje podpore pomembno. 
Pomembno je, da načrtno ohranjamo stik in tim-
Starši so lahko izpostavili probleme, s katerimi ski duh, ki je spodbuden, motivacijsko bodrilni mo-
se srečujejo pri šolanju na daljavo, in podali svoje ment v negotovih in spremenljivih časih. 
predloge ter sporočila učiteljicam. 
4. Korak: 
Staršem so vprašalnike z vabilom za sodelovanje Za poglobitev in razmišljanje o odnosih v času šola-
preko e-pošte poslale razredničarke. Starši so iz- nja na daljavo je bilo organizirano strokovno preda-
polnjene vprašalnike vrnili po elektronski pošti ali vanje za starše in učitelje o nenasilni komunikaciji.
pa so na vprašanja odgovorili po telefonu. Tako so 
lahko izpeljali tudi razbremenilni pogovor. Udeleženci predavanja smo imeli možnost izposta-
viti izzive, frustracije, s katerimi se srečujejo v vsako-
V evalvaciji so sodelovali starši učencev tretjega, dnevnem življenju, in se naučiti, kako komunicirati 
četrtega in petega razreda. Starši učencev prve- z otroki z zgledom in po principih nenasilne komu-
ga in drugega razreda z učiteljicami namreč vsa- nikacije. 
kodnevno komunicirajo že od začetka šolanja na 
daljavo. Učiteljice zato dobijo takojšnjo povratno 5. Korak: 
informacijo o delu s strani staršev, kar lahko takoj Zaokrožitev participativnega odnosa v šolanju na 
upoštevajo pri načrtovanju in pripravi ter organi- daljavo predstavlja spletna novoletna prireditev. 
ziranju dela v času šolanja na daljavo. Na podlagi Skupaj z učenci smo pripravili spletno novoletno 
odgovorov, izpostavljenih problemov, predlogov prireditev za starše. Načrtovanje e-prireditve je sle-
in sporočil staršev smo takoj uvedli nekaj spre- dila korakom participacije. Na nivoju posameznih 
memb v smeri razbremenjevanja vsebin, tehnič- oddelkov so učenci z razredničarkami zbirali pre-
ne podpore in dodatnih neobveznih video konfe- dloge, izmenjavala so se mnenja, oblikovale ideje. 
renčnih srečanj za utrjevanje snovi in druženje s Na osnovi teh so skupaj razdelili vloge. Dogovorili so 
pogovorom. se, kaj bo kdo naredil in do kdaj. Vsak učenec je bil 
vključen in aktiven. Posneli so vsak svoj prispevek, ki 
2. Korak: smo ga potem skupno oblikovali v filmček. Končno 
Učiteljice tudi v času šolanja na daljavo opravlja- montažo filma je samoiniciativno opravil eden od 
jo vsakodnevno samorefleksijo lastnega dela. Pri staršev. Dogodek je bil zelo uspešen. Zadovoljni star-
tem jih usmerjajo vprašanja: ši in učenci so si posnetek spletne prireditve večkrat 
1. Kaj je bilo dobro, je bilo otrokom všeč? ogledali. E-prireditev s participacijo vseh udeležen-
2. Katere sprostilne dejavnosti so uspele? cev je bila uspešna potrditev, da zmoremo ustvarjati 
3. Katere dejavnosti, ki so vključevale učence, so in kreirati skupaj tudi v času šolanja na daljavo. Da 
dobro uspele tudi v ŠND? smo lahko kljub razdalji zelo povezani. 
4. Katere dejavnosti so spodbujale aktivnost 
otrok? Literatura: 
5. Kako, kje in kdaj so učenci vrednotili svoje Bergel, Pogačnik, J. (2016): Model spreminjanja kakovosti odnosov 
z medsebojnim sodelovanjem učencev, učiteljev in staršev. Lju-
delo? bljana: Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani - magistrsko delo.
6. Katere dejavnosti so spodbujale kritično mi- Bergel, Pogačnik, J. (2019): Kadar kuža spreminja odnose. Učenje 
šljenje? socialnih veščin s pomočjo psa. Zgoša. Digiars. 
7. Katere dejavnosti v ŠND so spodbujale sodelo- Polak, A. (2010): Timsko delo v slovenski pedagoški praksi: realnost 
vanje med učenci? ali utvara? Vzgoja in izobraževanje, let. 43, št. 3/4, str. 61–70.
8. Kaj je potrebno pri vseh točkah od 1–6 upošte- Rutar, S. (2015): Sociokulturni pristop pri spremljanju otrokovega 
vati za naprej? razvoja in učenja v vrtcu. (Elektronski vir). Dostopno na: http://
www.ef.um.si/content/Zalozba/clanki_2013_06_st_1/7%20RUTAR.
9. Kje so priložnosti za izboljšave? pdf. Pridobljeno 27. 12. 2015.
27
Didakta
POUČEVANJE V ČASU KORONE
Učenje na daljavo in razmislek 
o prihodnosti šolanja
Barbara Cerkovnik, prof. soc. ped., Osnovna šola Brezovica pri Ljubljani
V prispevku bom predstavila svoje izkušnje in poglede glede učenja na daljavo, njegove 
prednosti in slabosti, kakor tudi ovire in groženje, ki se jim v prihodnosti ne bomo mogli izog-
niti v celoti. Zaradi epidemije koronavirusa smo priča velikim družbenim, ekonomskim in 
zdravstvenim spremembam, ki bodo imele vpliv tudi na proces vzgoje in izobraževanja. Dan-
danes učenci potrebuje veliko več znanja in spretnosti, kot jim jih lahko ponudimo z uvel-
javljenim klasičnim načinom poučevanja. V prispevku povzemam in citiram pronicljivega 
misleca današnjega časa, izraelskega zgodovinarja Y. N. Hararija, ki pravi, da bi morali pri 
današnjem šolarju razvijati predvsem kritično mišljenje, kreativnost, kooperativnost in ko-
munikacijo, namesto da mu ponujamo vse več novih informacij in podatkov.
Učenje nekoč in danes »več je bolje«, zato temu pridobitnemu in potrošni-
»Učenje je duševni proces, ki nam omogoča prido- škemu načinu mišljenja zaenkrat še ni videti konca, 
bivanje znanja, ki je uporabno v novih situacijah. kljub temu, da nas narava že dodobra opozarja in 
Pomaga nam bolje razumeti sebe in svet pa tudi prosi, naj bomo prizanesljivejši do nje.
bolj modro posegati vanj. Človek se z učenjem ne-
nehno spreminja. Pod vplivom učenja se spreminja V zgodovini je bilo krščanstvo poleg družbenih 
naše delovanje, vedênje, čutenje in mišljenje. Sámo in etičnih reform odgovorno tudi za pomembne 
učenje je zapleten proces, ki zajema različne vrste gospodarske in tehnološke izboljšave. »Katoliška 
umskih in telesnih dejavnosti. V skladu z uradno cerkev je v srednjeveški Evropi oblikovala izjemno 
definicijo učenje pomeni vsako spremembo v ve- napreden sistem upravljanja ter prva začela upora-
denju, informiranosti, znanju, razumevanju, stali- bljati arhive, kataloge, urnike in druge tehnike ob-
ščih, spretnostih in zmožnostih, ki je ne moremo delave podatkov. Cerkev je ustanovila prve evropske 
pripisati fizični rasti ali podedovanim vedenjskim gospodarske družbe – samostane – ki so bili tisoč let 
vzorcem.« (UNESCO/SCED 1993 v CVŽU Pomurje na čelu evropskega gospodarstva ter so uvedle na-
2019). predne kmetijske in administrativne postopke. Sa-
mostani so bili prve ustanove, ki so uporabljale uro, 
Pravica do učenja in znanja je zapisana v Konvenci- skupaj s šolami pa najpomembnejša učna središča 
ji o otrokovih pravicah (1989), s katero so se države v Evropi. Katoliška cerkev še zdaj uživa privrženost 
podpisnice zavezale, da bodo otrokom omogočile in dajatve več sto milijonov pripadnikov, vendar je 
brezplačen dostop do osnovnošolskega izobraževa- tako kot druge teistične religije že zdavnaj nehala 
nja (Vir 1). biti ustvarjalna sila. Postala je razdiralna, saj se bolj 
posveča ohranjanju obstoječega delovanja kakor 
Načini učenja oziroma pridobivanja informacij, ki pa uvajanju novih tehnologij, domiselnih gospo-
so pomembne za naš osebni razvoj in delovanje v darskih postopkov in prelomnih družbenih zamisli«. 
družbi, so različni in se skozi različna zgodovinska (Harari 2017, 274)
obdobja spreminjajo.
Danes je učenje usmerjeno v pridobivanje in usva-
Če je bilo v pradavnini pomembno za preživetje janje številnih informacij z različnih področij znano-
predvsem to, da so se sinovi od očetov naučili izde- sti. Temu primeren je tudi predmetnik v osnovnih 
lovati preprosta orodja in orožja, v srednjem veku in srednjih šolah. Pri svojem delu z učenci sem se 
pa, kako na poljih pridelati čim več hrane, da ne bi velikokrat ukvarjala z vprašanjem, ali je vsakodnev-
bili lačni, vendar se za to, da bi količino pridelkov z no večurno sedenje za šolsko mizo in pisanje, raču-
leti povečevali, niso zmenili, je danes povsem dru- nanje, branje in reševanje te ali one naloge edino, 
gače. Dandanes smo vsi obsedeni z načini pridobi- kar naj bi se smatralo in razumelo kot učenje in pri-
vanja znanja in veščin, ki bi nam omogočili čim več dobivanje veščin za življenje ali poklicno usmeritev. 
tehničnih in intelektualnih spretnosti za dosego po- Drži, določenih veščin in osnovnih znanj ne more-
klicev, ki ustrezajo trenutnemu potrošniškemu na- mo pridobiti nikjer drugje kot v šoli in na način, ki 
činu življenja. Z rastjo in nenehnim prizadevanjem jih naš vzgojno-izobraževalni sistem določa. Pa ven-
za povečevanje življenjskega standarda s sloganom darle, ali ni količina časa, ki je namenjena pridobiva-
28
Didakta
nju številnih podatkov, preobsežna, metode in stili in zahtevami okolja. Šolar porabi veliko ur za učenje 
poučevanja pa pretogi in suhoparni? V času pred matematike, jezikov in naravoslovne in družboslov-
korona krizo, ki sem ga preživela v razredu, sem od ne predmete, morda nekaj ur namenja vzgojnim 
učencev prepogosto slišala, da se morajo nenehno vsebinam in niti ene same ure učenju zavesti o sebi. 
učiti, sedeti v šoli, da so premalo zunaj, da se morajo Vprašati bi se torej morali, kako naj ob takem šola-
učiti »kar nekaj brez veze«, in sprašujem se, ali niso nju postane osebnost?« (Ščuka 2007, 14–15). Nedvo-
njihove pripombe povsem upravičene, saj morajo mno bi postalo učenje za otroka smiselno, če bi se 
po pouku najprej na kosilo, potem pa morajo zara- ta začel zavedati smisla procesa učenja, zato je po-
di omejenega časa takoj začeti z nalogo, da je ne membno, da otroku zagotovimo tudi uvid v njemu 
bo potrebno narediti doma. Sprašujem se, ali je vse, lastne osebne značilnosti pri učenju.
kar skupaj počnemo v razredu, res zdravo (učenje 
po učenju, učenje pred kosilom, učenje po kosilu), Preden pa lahko od učenca pričakujemo uvid v nje-
ali je učenec lahko zbran in v stiku s sabo, da kvali- mu lastne značilnosti pri učenju, se je treba vpraša-
tetno naredi nalogo, in ali lahko delo in vsebine dela ti, kako dobro pozna lastne osebne lastnosti in bio-
organiziram na način, ki bo učencem, pa tudi meni, loške in psihološke potrebe. Z zavedanjem, da je za 
bolj sprejemljiv in prijazen, pa četudi na račun ne- zdrav psihosocialni razvoj otroka pomembno, da je 
narejene naloge? »nenehno v stiku sam s sabo«, kar naj bi se nanašalo 
tudi na njegovo zavedanje fizičnega in psihičnega 
Tako sem razmišljala, preden nas je prizadela epi- počutja, sem se pri delu usmerjala k preverjanju in 
demija koronavirusa, a ko sem bila primorana za- ocenjevanju, kako dobro sami sebe poznajo oziro-
četi poučevati na daljavo, so se moji strahovi glede ma, ali so svoja stanja sposobni prepoznati in izraziti. 
počutja učencev in smiselnosti podajanja učnih 
vsebin preko podajanja obsežnih informacij in zah- Prepoznavanje in izražanje čustev v šoli nam veli-
tevanih nalog, le še poglobili. kokrat povzroča težave in je izvor za številna bole-
zenska stanja. V šoli se največkrat soočamo z jezo in 
Učenje kot priprava na življenje? neustreznim izražanjem le-te, kar je lahko povod za 
Vilijem Ščuka o današnjem šolarju pravi, da se le-ta obisk učencev pri svetovalni delavki, teme, poveza-
»v letih zorenja resnično zanima za lastno življenje ne z nasiljem, pa so predmet pogovorov na rednih 
in vztrajno išče pot do sebe. Odrasli pa kar vztraja- razrednih urah. O žalosti, veselju, strahu, pogumu 
mo, naj išče pot do znanja ... Ne zavedamo se, da in ciljih, ki jih želimo doseči, se v šoli bolj malo po-
je za življenjsko in delovno uspešnost to premalo in govarjamo. Premalo pozornosti namenjamo tudi 
da bo v bodoče treba tržiti tudi osebnost, ne le stro- temam, ki so za zdrav psihofizični in socialni ra-
kovnost. Naloga nas staršev, učiteljev in drugih po- zvoj naših otrok in njihove prihodnosti še kako po-
membnih odraslih naj bi bila učenca vzpodbuditi, membne. Te pa so ozaveščanje učencev glede la-
da razvije svojo osebnost in življenjski slog, ki naj bi stnih potreb in potreb drugih ljudi, strpen odnos do 
bil skladen z njegovimi osebnostnimi značilnostmi ranljivih skupin, odnos do zdravja, narave, živih bitij 
29
Didakta
POUČEVANJE V ČASU KORONE
na splošno, trajnostna naravnanost ter poznavanje pomočjo novih, čeprav tehnološko dovršenih medi-
oblik pravnih ureditev, zakonodaje in zakonodajnih jev, pri naših učencih precej upadla, saj je motivacija 
teles pri nas in po svetu. Na nujnost uvajanja spo- za poučevanje tudi pri meni, ki bi morala vzdrževati 
znavanja osnov prava nas nenazadnje opozarja vse pozitivno naravnanost učnega procesa, precej ni-
manjša udeležba mladih na voliščih. hala. Pa vendar se moramo zavedati, da smo se iz 
dane situacije naučili marsikaj pomembnega. 
Spričo dejstva, da morajo učenci v času šolanja, 
sploh pa pri učenju na daljavo, še več časa preživeti Če vzdrži rek »V vsaki stvari je nekaj dobrega«, po-
sede in ob računalniku, mnogi strokovnjaki s podro- tem se ga moramo oprijeti in razmisliti, kako naprej, 
čja duševnega in telesnega zdravja otrok opozarja- kaj je z vidika učenčeve perspektive in perspektive 
jo na porast negativnih sprememb pri učencih, pa naše družbe danes pomembno in kaj ni. Kako obli-
naj si gre za porast telesne teže in splošnih slabših kovati šolski prostor in prilagoditi učne vsebine, da 
telesnih zmogljivosti, upad kognitivnih sposobnosti bomo v boju z grožnjami sodobnega sveta lahko 
ter povečanje duševnih stisk, ki se kažejo kot anksi- uspešni, ne da bi se, ob današnjem izobraževalnem 
oznost, depresivnost, samopoškodovanje in celo sistemu in poučevanju, spuščali pretežno na raven 
samomorilnost. pridobivanja številnih podatkov, ki jih šolar danes ne 
potrebuje več, tiste pa, ki pa so vendarle potrebni, 
Izraelski zgodovinar in avtor svetovnih knjižnih zlahka pridobi prek spletnih aplikacij. 
uspešnic Yuval Noah Harari, ki je eden najbolj pro-
nicljivih mislecev današnjega časa, se v zbirki na- Harari (2018, 294) opozarja na to, da se trenutno 
svetov, namenjenih človeku v 21. stoletju, ukvarja z »preveč šol posveča zgolj podajanju čim več podat-
izzivi, ki svet in slehernika čakajo v bližnji prihodno- kov. V preteklosti je bilo to smiselno, saj je bilo malo 
sti: politični in gospodarski razkol človeštva, življenje znanega, cenzura pa je vztrajno preprečevala celo 
med terorizmom in liberalizmom, tehnološke gro- počasno curljanje obstoječih informacij. Nasprotno 
žnje in nujnost prilagajanja posameznika, vloga ide- pa smo v 21. stoletju preplavljeni z ogromno količino 
ologije in vere ter bistvo človekove neomajne želje informacij, ki jih ne poskušajo ustavljati niti cenzorji. 
po iskanju resnice. Namesto tega zavzeto širijo napačne informacije in 
odvračajo našo pozornost z nepomembnostmi.«
Harari opozarja na to, »da je danes človeštvo sredi 
velikih sprememb, kakršnih še ni doživelo – vse naše Po prvem valu epidemije smo bili učitelji za pripra-
stare zgodbe se sesedajo, nove zgodbe, ki bi jih za- vo na morebitni drugi val za potrebe poučevanja 
menjala, pa še ni. Kako lahko sebe in svoje otroke na daljavo zasuti s številnimi brezplačnimi izobra-
pripravimo na svet, v katerem se dogajajo najkoreni- ževanji, kot so tečaji ali predavanja s področja rabe 
tejše spremembe v zgodovini in ki je ovit v radikalne računalniških tehnologij in drugih znanj. Aplikacijo 
negotovosti? Danes rojeni otroci bodo leta 2050 stari Zoom in Skype je zamenjala aplikacija Teams, vse z 
dobrih trideset let. Če bo vse po sreči, bodo živi tudi dobrimi nameni, da bi si stvari olajšali, jih poenotili 
še leta 2100 in bodo morda celo aktivni prebivalci 22. in se zavarovali pred morebitnimi zlorabami glede 
stoletja. Česa bi jih morali naučiti, da bodo znali pre- zasebnosti občutljivih podatkov. In ko se je zdelo, da 
živeti in dobro živeti leta 2050 ali v 22. stoletju? Kate- smo se na izobraževanje na daljavo res dodobra pri-
re spretnosti bodo potrebovali, da bodo dobili služ- pravili, je bilo naše delovanje v praksi bolj usmerjeno 
bo, razumeli dogajanje okoli sebe in znali krmariti po k opravljanju popravnega izpita iz tega področja, saj 
blodnjaku življenja?« (Harari 2018, 293) smo pri delu naleteli na številne težave. V ospred-
je so prihajale nove podrobnosti glede poznavanja 
Ko je nastajala Hararijeva tretja uspešnica 21. nasve- naših učencev, kajti tudi pri njih je bilo moč zaznati 
tov za 21. stoletje, to je pred letom 2018, koronavirusa številne ovire, ki so jim onemogočale uspešno uče-
še nismo poznali, bo pa v prihodnje nedvomno za- nje, ne le zaradi njihovih specifičnih potreb, mar-
nimivo, kaj nam bo pisec glede sprememb, ki nam več tudi zaradi pomanjkljive računalniške opreme. 
jih je in še bo le-ta prinesel, napisal. Dejstvo je, da Ker smo pri prenašanju različnih novih informacij 
smo se zaradi nove epidemije koronavirusa prak- in znanj naleteli na velik problem, se je v strokovni 
tično čez noč morali prilagoditi na nov način življe- in širši javnosti zastavilo vprašanje o smiselnosti in 
nja in poučevanja, učenja na daljavo. Sprašujem se, »poštenosti« ocenjevanja in priporočilo, naj se ob-
kako zapleteno mora biti učencu učiti se definicij, seg učnih vsebin in nalog skrči na »minimum«. 
operacij, pravil o obnašanju, skrbi za sebe in sočlo-
veka, ko je ujet v svoji sobi (če jo sploh ima) in skon- Pravzaprav nam je korona kriza pokazala in naka-
centriran na dogajanje na računalniškem zaslonu. zala nekaj, kar se je pred njo zdelo neuresničljivo, 
Kako nepredstavljive se zdijo rešitve na poti prido- danes pa se zdi, da se bomo iz tega vendarle tudi 
bivanja znanja njemu, če se še sama ne znajdem nekaj naučili. Ni vse v podatkih. Podatki so le del 
pri uporabi novih računalniških orodij. Ne dvomim, nečesa, kar učencem v teh časih lahko ponudimo. 
da je motivacija po pridobivanju novih informacij s Najbolj pomemben del našega poučevanja je tako 
30
Didakta
postalo iskanje načinov, da bi vse skupaj poenosta- ni naučil vzpostavljati kontakta s seboj, ne bo znal 
vili in zaokrožili bistveno. Klikanje po linkih, narejene zavestno in svobodno uravnavati lastnega življenja. 
naloge prek številnih povezav, iskanje besed po slo- Sodobni način življenja pa je zaradi odtujenosti in 
varju, na hitro in površno narejene in poslikane na- slabe povezanosti z naravo vse bolj neugoden za 
loge, samo da so oddane ipd. In ker je vse postajalo razvijanje kontakta s seboj in okoljem. Starši, vzgo-
eno samo klikanje, je nastala potreba po tem, da bi jitelji in učitelji bi se morali posebej skrbno posve-
imeli učitelji spet več priložnosti za podajanje zna- titi ustreznemu zorenju otrokovih čutil, da bi se ta 
nja o našem stvarstvu na način, ki jim je bil poznan naučil zaznavati sebe. Vsi omenjeni vidiki pomena 
od prej, da bi to znanje povezali v neko smiselno ce- čutnega in posledično čustvenega dogajanja pri 
loto. Ali kot pravi Harari: »V takšnem svetu učiteljici učenju na daljavo so bili učencem znatno in grobo 
res ni treba učencem ponuditi še več informacij; že odvzeti, zato moramo glede njihovega kognitivne-
tako jih imajo preveč. Ljudje namesto tega potre- ga in emocionalnega razvoja pričakovati določene 
bujejo sposobnost za razumevanje informacij, za spremembe. Gre torej za učenje iskanja odgovorov 
razlikovanje med tem, kaj je pomembno in kaj ne, na vprašanje »Kdo sem?«
predvsem pa morajo znati številne drobce informa-
cij povezati v širšo sliko sveta. Odločitve v prihodnjih Harari pravi, »da so dandanes edina gotovost spre-
nekaj desetletjih bodo oblikovale prihodnost življe- membe. Tako globoke spremembe bi lahko spre-
nja, sprejmemo pa jih lahko le na podlagi našega menile tudi osnovno zgradbo življenja, pri katerem 
sedanjega svetovnega nazora. Če ta generacija ne bi najbolj izstopala njegova pretrganost. Življenje 
bo imela celovitega pogleda na stvarstvo, se bo od- je bilo od nekdaj razdeljeno na dva dopolnjujoča si 
ločitev o prihodnosti življenja zgodila naključno.« dela – na obdobje učenja, ki mu je sledilo obdobje 
(2018, 275–276) dela. V prvem delu ste kopičili informacije, razvijali 
spretnosti, oblikovali svoj pogled na svet in gradili 
Ščuka (2007) meni, da je večjo učljivost pri otroku trajno identiteto. V drugem delu življenja ste s pri-
možno doseči, če smo pripravljeni menjati doslej dobljenimi spretnostmi krmarili skozi svet, si po-
utečene vzgojne pristope z novimi, bolj fiziološkimi. magali pri preživetju in prispevali k skupnosti. Na 
sredini 21. stoletja bo zaradi vse hitrejših sprememb 
Ob učenju na daljavo bi morali biti pri učencu po- in daljše življenjske dobe ta tradicionalni model 
zorni tudi na njegovo čustveno odzivanje in spreje- zastarel. Življenje bo pokalo po šivih in med različ-
manje tako pozitivnih kot tudi negativnih čustev, se nimi obdobji življenja bo vse manjša kontinuiteta. 
z njim o njih pogovoriti, jih sprejeti in predelati na Vprašanje 'kdo sem' bo postalo pomembnejše in 
način, da bo učni proces spet neovirano stekel. In bolj zapleteno, kot je kdaj bilo. To bo verjetneje po-
ker je bilo v danih situacijah pri delu na daljavo ta- vezano s hudim stresom. Ko imate petnajst let, je 
kšnih ovir in blokad veliko in se jih je dalo s spreme- vse vaše življenje ena sama sprememba. Telo raste, 
njenim pristopom omiliti, velja v prihodnje takšne um se razvija, odnosi se krepijo. Vse je pretočno, vse 
izkušnje prenesti v običajno šolsko okolje. Opažala je novo. Zaposleni ste z oblikovanjem svojega jaza. 
sem, da otroci izražajo veliko strahov v zvezi z zdrav- Večini najstnikov to vzbuja strah, obenem pa je tudi 
jem, povezanim s korona virusom. Izražali so željo, zanimivo in vznemirljivo. Odpirajo se nova obzorja 
da bi se čim prej vrnili v šolo, potrebo, da bi se družili in osvojiti morate ves svet. Če hočete ostati rele-
z vrstniki, pa tudi učiteljicami, česar v »normalnih« vantni – predvsem družbeno, ne le gospodarsko 
okoliščinah najbrž ne bi izražali. Velikokrat sem zato – se boste morali biti sposobni stalno učiti in spre-
pričakovano podajanje učne snovi in zahteve, da minjati, zlasti pri mladih petdesetih. Tujost postaja 
naredi naloge, kar preskočila in se namesto tega z novo pravilo, zato vaše minule izkušnje in pretekle 
učencem pogovarjala. izkušnje vsega človeštva ne bodo več tako zaneslji-
vi vodniki. Ljudje se bodo morali kot posamezniki 
Ščuka (2007) tudi pravi, da imajo poleg gibalnega in človeštvo kot celota vse bolj ubadati s stvarmi, 
zorenja kot spodbujevalca miselnih procesov po- na kakršne ni naletel še nihče – na primer z vele-
membno vlogo pri učenju tudi čutila, kot so tip, umnimi stroji, s telesi, ustvarjenimi z inženiringom, 
sluh, vid in voh, in da za učenje ni dovolj, da učenec z algoritmi, ki lahko srhljivo natančno manipulirajo 
dobro vidi ali sliši, ampak tudi izostrenost ostalih z vašimi čustvi, ter s hitrimi, umetno povzročenimi 
čutil. Da bi človek dosegel spoznanje, ki mu omo- vremenskimi katastrofami. Če boste hoteli v takem 
goča zavestno odločanje in načrtovanje oziroma svetu uspešno preživeti, boste potrebovali veliko 
usmerjanje lastnega življenja po svobodni volji, se duševno prožnost in ogromno zalogo čustvenega 
mora najprej naučiti zaznavati sebe in okolje in se ravnotežja. Stalno boste morali opuščati tisto, kar 
teh zaznav zavedati oziroma jih razumeti. Za zdravo najbolj poznate, in se počutiti domače v neznanem. 
funkcioniranje v danem okolju se mora otrok učiti Žal je otroke veliko težje naučiti, kako naj sprejme-
zaznavanja lastnega vedenja, ga s čustvi oprede- jo neznano in ohranijo duševno ravnovesje, kot jih 
liti, se ga z razumom zavedati in ga zavestno tudi naučiti fizikalnih enačb in vzrokov za prvo svetovno 
spreminjati, če se mu zdi to potrebno. Kdor se torej vojno. Prožnosti ne morete priučiti z branjem knjige 
31
Didakta
POUČEVANJE V ČASU KORONE
ali poslušanjem predavanja. Tudi učiteljem največ- njene posledice. Napredna tehnologija 21. stoletja 
krat manjka duševna prilagodljivost, ki jo zahteva nam omogoča nekaj, kar bi bilo še pred nekaj dese-
21. stoletje, saj so tudi sami izdelek starega šolskega tletji nepredstavljivo – delo od doma, poučevanje na 
sistema« (Harari 2018, 298–300). daljavo. Samo zamislimo si lahko, kaj bi počeli brez 
sodobne računalniške infrastrukture. Učenci bi bili 
Učenje, primerno 21. stoletju! nedvomno bistveno prikrajšani glede socialnih in-
Nedvomno trenutna situacija, v kateri smo se znašli, terakcij, pa čeprav se le-te odvijajo preko računal-
ponuja veliko neznanega in nepredvidljivega. Zna- niških zaslonov. Še več bi bilo tudi osebnih stisk in 
šli smo se pred dilemo, ali naj na poti poučevanja ovir na poti pridobivanja znanja. Velik del znanja in 
učencem sledimo starim, poznanim in utečenim številne podatke je moč pridobiti s pomočjo sodob-
načinom podajanja vsebin, kolikor nam sodobna ne tehnologije in v prihodnosti nas morda čakajo 
tehnologija to sploh omogoča, in ali naj učence bo- velike spremembe v načinih poučevanja, na kar pa 
lje pripravimo na izzive, ki nas čakajo, ko se bomo moramo naše učence bolje pripraviti. Našim učen-
vrnili v šolske klopi. Ugotoviti in presoditi bomo mo- cem se v bližnji prihodnosti v šolah res ne bo več 
rali, kaj je bolj pomembno – hiteti s predelovanjem potrebno učiti, kako se ubraniti pred topovskimi 
zamujene učne snovi ali stremeti k reševanju novih granatami (sama spadam v generacijo tistih, ki smo 
problemov, ki so povezani s fizičnim in duševnim se pri predmetu obramboslovje učili tudi streljanja), 
zdravjem naših učencev, spremenjenim pogledom grožnja pred jedrskimi izstrelki pa še vedno ostaja. 
na družbene odnose in pomenom le-teh, k reševa- Podnebne spremembe lahko povzročijo velikanske 
nju izzivov, povezanimi z okoljsko krizo in drugimi valove pribežnikov po celem svetu, kar lahko sproži 
grožnjami sodobnega sveta ter osvajanju in utrjeva- novo svetovno krizo v zdravstvenem varstvu. 
nju novih vrednot, ki so v dani situaciji še kako po-
membne, to pa so razvijanje sočutja in solidarnosti, Jutri morda ne bo več pomembno, kateri rasi ali na-
preseganje neenakosti v družbi ter boj za bolj ena- rodu pripadamo, saj podnebne spremembe, jedr-
kopravni položaj skupin in posameznikov, na katere ska grožnja, kibernetska varnost in elektronski me-
je družba pozabila. diji ne poznajo meja. Tudi epidemija koronavirusa 
se nič ne ozira, od kod prihajamo, niti, ali smo bogati 
Harari se sprašuje: »Kaj bi torej morali poučevati? ali revni, bo pa seveda najbolj prizadela revne pre-
Številni pedagoški strokovnjaki pravijo, da bi se mo- dele sveta. Prav zato, ker se te meje rušijo, moramo 
rale šole posvetiti poučevanju 'štirih K-jev' – kritič- naše učence bolj aktivno vključiti v razpravo o pri-
nega mišljenja, komuniciranja, kooperativnosti in hodnosti naše vrste, vrste homo sapiensa. Da bo 
kreativnosti. Širše gledano bi se morale šole manj učenec lahko uspešno prestal vse ovire v življenju, 
posvečati tehničnim spretnostim in bolj poudarja- ki bodo rezultat hitrih sprememb, mu moramo naj-
ti splošne življenjske spretnosti. Najpomembnejše prej omogočiti osebnostno rast. Šele ko bo vztraj-
bodo sposobnosti spoprijemanja s spremembami, no iskal in našel pot do sebe, mu bodo odprta tudi 
sposobnost učenja novih stvari in sposobnost ohra- vrata na poti do znanja. Šole bodo v spopadanju s 
njanja duševnega ravnovesja v neznanih razmerah. hitro rastočimi spremembami uspešnejše, če bodo 
Če boste leta 2050 hoteli dohajati svet, boste morali uspele pri učencih razvijati kritično mišljenje, krea-
razvijati nove ideje in izdelke, predvsem pa se boste tivnost, kooperativnost in komunikacijo ter veliko 
morali znova in znova prilagajati« (2018, 296–297). mero solidarnosti in strpnosti. V bližnji prihodno-
sti nas bodo lahko usmerjali algoritmi in namesto 
Vse do danes smo verjeli, da nam je dano živeti v miru nas odločali o tem, kdo smo in kaj bi morali vedeti 
in blaginji, bistveno je, da imamo kot posamezniki o sebi. Učenci imajo vso pravico učiti se in kritično 
dovolj svobode, saj liberalizem še vedno postavlja presojati tudi o tem, kaj je za njih dobro in kaj ne, 
osebne svoboščine nad vse in še vedno trdno verja- zato je naša dolžnost, da jih ob vsej navlaki podat-
me v volivce in potrošnike. V zadnjih desetletjih nam kov in številnih izbirah tehnoloških pomagal posva-
je le uspelo zamejiti lakoto in vojne, ali kot navaja Ha- rimo tudi o njihovih morebitnih nevarnostih.
rari: »Prvič v zgodovini več ljudi umira zaradi čezmer-
ne prehranjenosti kot zaradi podhranjenosti, več ljudi 
umre od starosti kakor od nalezljivih bolezni in število 
samomorov je večje od skupnega števila tistih, ki so LITERATURA:
jih ubili vojaki, teroristi in zločinci. Na začetku 21. stole- Cerkovnik B. (2019): Učenje kot naravni proces. V: Mihajlović Z. 
(ur.), Musek Lešnik K. (ur.), Hosta M. (ur.), Rutar C. (ur.), Trček M. 
tja je večja verjetnost, da človek umre zaradi prenaje- (ur.) Šolski hodniki – življenjski premiki: pozitivna psihologija in 
danja s hitro pripravljeno hrano kot zaradi suše, ebole pozitivna edukacija v šolah, str. 43-48. Brezovica pri Ljubljani: 
Osnovna šola Brezovica pri Ljubljani.
ali terorističnega napada« (2017, 9–10). Harari Y. N. (2017): Homo deus. Kratka zgodovina prihodnosti, 
Ljubljana: Mladinska knjiga.
Harari Y. N. (2018): 21 nasvetov za 21. stoletje. Ljubljana: Založba 
Trenutno se ves svet spopada s problemi obvlado- Mladinska knjiga.
vanja epidemije koronavirusa. Nihče ne ve in trenu- Ščuka, V. (2007): Šolar na poti do sebe. Radovljica: Didakta.
Vir 1: Radiotelevizija Slovenija (2012): Otrokove pravice. Dostopno 
tno ni sposoben izmeriti, kolikšne in kakšne bodo na http://otroski.rtvslo.si/infodrom/prispevek/181 , 6. 11. 2020
32
Didakta
Izobraževanje na daljavo 
v času epidemije covid-19
Maja Krajnc, univ. dipl. pedagoginja, Srednja elektro-računalniška šola Maribor
Razglasitvi epidemije v Sloveniji v marcu 2020 je sledila prekinitev izobraževanja v šolskih 
klopeh za vse učence, dijake in študente. V jeseni je sledila še druga prekinitev šolanja v živo. 
Namen naše raziskave je bil analizirati percipirano učinkovitost metod dela na daljavo v 
času pandemije covid-19 med dijaki v Sloveniji. Izvedli smo longitudinalno analizo podatkov, 
zbranih preko spletne ankete v času prvega in drugega vala v letu 2020. V obeh meritvah 
smo analizirali vzorec dijakov istih srednjih šol (N1 = 536; N2 = 357; N3 = 602). Ugotovili smo, 
da so dijaki najbolje ocenili delo v spletnih učilnicah in videokonference, da v drugem valu 
doma več časa delajo za šolo in da bi v večji meri raje delali v šoli kot v prvem valu. Na podla-
gi rezultatov prispevek sklenemo z nekaterimi predlogi za zaposlene v šolstvu in odločevalce 
glede izobraževanja na daljavo v prihodnje.
Ključni pojmi: metode dela, izobraževanje na da- mah. Učenje na daljavo običajno zahteva visoko 
ljavo, epidemija, covid-19, dijaki stopnjo samostojnega učenja učenca in učnih 
veščin, ki jih učitelj podpira z novimi strategijami 
1 Uvod poučevanja, učenja in usmerjanja (Vir 2).
Pandemija covid-19 je v letu 2020 nepričakovana 
zarezala v vse pore družbenega življenja, prizane- Prednosti izobraževanja na daljavo za učence so 
sla ni niti otrokom in mladostnikom. Razglasitvi dostopnost iz svojega doma, manjši stroški (npr. 
epidemije v Sloveniji v mesecu marcu je sledila ni stroškov prevoza, bivanja v dijaških in študent-
prekinitev izobraževanja v šolskih klopeh za vse skih domovih) in možnost lastnega razporejanja 
učence, dijake in študente. Po podatkih Zdru- časa. Slednje je lahko tudi slabost, predvsem za 
ženih narodov je do sredine aprila 2020 pande- učence, ki imajo težave z organiziranjem lastne-
mija prizadela 94 % učencev po vsem svetu, kar ga časa, se težje sami motivirajo, si naredijo urnik 
predstavlja 1,58 milijarde otrok in mladine v 200 in se ga držijo. Med slabosti izobraževanja na da-
državah, od predšolske do visokošolske ravni izo- ljavo se pogosto navaja tudi socialno izolacijo (Vir 
braževanja (Vir 1). Oktobra je sledila druga prekini- 3), pojavljanje frustracij, anksioznost, zmedenost 
tev izobraževanja v šolah in prehod na šolanje na in večje možnosti distrakcij učencev v domačem 
daljavo za učence od 6. razreda naprej, dijake in okolju. Tehnične težave, stroški z nakupom tehno-
študente, novembra pa še za učence razrednega logije in neenakomerni dostop do infrastrukture 
pouka. lahko nekatere učence postavi v neenakovreden 
položaj z drugimi učenci. (Dhawan 2020)
2 Izobraževanje na daljavo 
Tradicionalno izobraževanje temelji na poučeva- Pri izobraževanju na daljavo ločimo sinhrono in 
nju v učilnici, poslušanju in zapisovanju zapiskov asinhrono izvajanje. Pri sinhronem izvajanju so 
ter postavljanju vprašanj s strani učencev in po- učenci in učitelji istočasno prisotni preko virtu-
dajanju odgovorov s strani učiteljev (Armstrong- alne platforme, kot je npr. Zoom, ki spodbuja in-
-Mensah in drugi 2020). Z napredkom v informa- terakcijo, vendar omejuje prilagodljivost (Gillis in 
cijsko-komunikacijski tehnologiji so se pojavile Krull 2020). Med učitelji in učenci obstaja interak-
nove metode učenja, vključno z izobraževanjem cija v realnem času in obstaja možnost takojšnje 
na daljavo. Gre za obliko izobraževanja, pri kate- povratne informacije (Sakinah Nuraini in drugi 
rem so učitelji med poučevanjem in učnim pro- 2020). Učitelji in učenci morajo imeti dostop do 
cesom fizično ločeni od učencev. Pri tem se upo- potrebne tehnologije in delovnega prostora ob 
rablja široko paleto orodij in tehnologij za oboga- točno določenem času, kar je lahko oteženo, če 
titev učnih izkušenj učencev in za lažjo komuni- več oseb v gospodinjstvu dela na daljavo. Pri asin-
kacijo med šolo in učenci (Simonson 2016; povz. hronem izvajanju pa je učna vsebina dostopna v 
po  Armstrong-Mensah in drugi 2020). Uporablja različnih e-sistemih (npr. spletne učilnice, inter-
se lahko npr. enosmerno množično posredova- netne strani ipd.) in forumih. Takojšnja povratna 
nje informacij (televizijski in radijski programi), informacija in neposredni odziv v takem okolju 
spletna izmenjava informacij z uporabo kanalov ni mogoč (Littlefield 2018), omogoča pa učencu 
v spletnih družbenih medijih ali v učnih platfor- večjo prilagajanje, kdaj bo delal za šolo, in več mo-
33
Didakta
POUČEVANJE V ČASU KORONE
žnosti za samostojno učenje (Hsiao 2019; povz. po konferencah pa je odgovorilo 12,2 % dijakov. Dijaki 
Gillis in Krull 2020, 285). Kombinirani pristop po- so navedli, da so učitelji v okviru videokonferenc 
skuša uravnotežiti navedeni strategiji. Učitelj npr. pogosto razložili vsebino, pokazali primere, neko-
organizira eno sinhrono sejo (videokonferenco) liko manj pogosto pa so jih spodbujali k pogovoru 
na teden, sicer pa uporablja druge platforme za o učni vsebini (Rupnik Vec in drugi 2020b, 60–64). 
objavo nalog in podajanje povratnih informacij, Več kot 60 % dijakov je navedlo, da pogreša razla-
npr. spletne učilnice (prav tam). go učitelja. 30 % jih ni prejelo povratne informaci-
je o pravilnosti rešene in oddane naloge, nekoliko 
2.1 Prehod na izobraževanje na daljavo v Slove- manj dijakov pa pogosto ni razumelo navodil uči-
niji v času pandemije covid-19 telja. 35 % jih je navedlo, da je zahtevnost učenja 
Konec marca 2020, teden dni po zaprtju šol, so v času izvajanja pouka na daljavo enaka kot prej, 
srednje šole prejele navodila za izvajanje izobra- enak delež se jih v času izvajanja pouka na daljavo 
ževanja na daljavo v izrednih razmerah, ki sta jih uči lažje, slabih 30 % pa težje (Rupnik Vec in dru-
pripravila MIZŠ in Zavod RS za šolstvo. V navodi- gi 2020a, 30, 32). Kot pozitivno so učenci in dijaki 
lih je med drugim navedeno, da izobraževanje na ocenjevali, da čez dan sami razporejajo delo, saj 
daljavo ne more biti zamenjava za klasični šolski so navajali, da so zjutraj tudi raje dlje časa spali. 
pouk, je pa primerno nadomestilo, saj omogoča Kot negativne vidike so dijaki označili predvsem 
dijakom stik s predmeti, učitelji in šolo. Učiteljem pomanjkanje socialnega stika, tako s sošolci kot 
se svetuje, da naj ob številu dnevnih nalog za di- z učitelji (Vir 4).
jake upoštevajo, da potrebuje dijaki doma za iz-
vedbo določene aktivnosti 2 do 3-krat več časa, Raziskave, opravljene v tujini, kažejo na razlike 
kot ga za izvedbo iste aktivnosti potrebujejo v šoli med učenci v tem, katere oblike in načine izobra-
ob strokovnem vodenju učitelja. Zato pouk na da- ževanja na daljavo preferirajo. V raziskavi, izvedeni 
ljavo ne bi smel biti enostavno prenos dejavnosti med študenti v ameriški zvezni državi Georgia, je 
po urniku, oddelčni učiteljski zbori pa bi se morali večina študentov navedla, da v času pandemi-
uskladiti pri številu nalog, ki jih dnevno posredu- je covid-19 daje prednost asinhronemu pristopu 
jejo dijakom. Pri načinu pouka se svetuje objava k spletnemu poučevanju, 30,4 % pa jih ima raje 
nalog npr. v spletni učilnici, na spletni strani šole, sinhroni slog poučevanja. Večina študentov (64,5 
medtem ko bi se naj videokonference uporabljale %) je navedla, da jim je prehod na izobraževanje 
za izvajanje razrednih ur za namen vzpostavitve na daljavo povečal akademsko obremenitev. V 
stika med razrednikom in oddelkom (Vir 5). Jese- največji meri so jih obremenjevale pisne nalo-
ni 2020 sta MIZŠ in Zavod RS za šolstvo izdala pri- ge (31,8 %), razprave (25,7 %), pisanje dnevnika in 
ročnik Modeli izobraževanja, v katerem so zgoraj spremljanje kvizov (Armstrong-Mensah in drugi 
navedena navodila za delo na daljavo dopolnjena 2020). Raziskava, opravljena med študenti ma-
npr. s priporočilom, da naj učitelj pri poučevanju tematike in študenti svetovalnega dela v Indo-
na daljavo pozornost nameniti video razlagam, neziji, je pokazala, da ima 83,6 % študentov raje 
ter da pouk na daljavo ne sme biti okleščen iz- predavanja v predavalnici kot spletna predavanja 
ključno na pošiljanje gradiva, nalog ter navodil, (Nuraeni 2020).
kaj naj dijaki predelajo oz. naredijo (Kustec in dru-
gi 2020, str. 64–65). V raziskavi, opravljeni med harvardskimi študen-
ti stomatologije (Chen in drugi 2020), je denimo 
2.2 Raziskave o poteku dela na daljavo v času 70 % študentov navedlo, da se je njihovo učenje 
pandemije covid-19 od prehoda na izobraževanje na daljavo v času 
Zavod RS za šolstvo je v mesecu maju in juni- pandemije covid-19 nekoliko oz. bistveno po-
ju 2020 med učitelji osnovnih in srednjih šol ter slabšalo. Rezultati raziskave prav tako kažejo, da 
učenci in dijaki izvedel raziskavo »Izobraževanje lahko kombinacija sinhronih in asinhronih kom-
na daljavo v času epidemije Covid-19 v Sloveniji«. ponent izobraževanja na daljavo izboljša učenje 
V raziskavi je 70 % učiteljev menilo, da je njihov in izkušnjo študentov. Raziskava, opravljena med 
pouk na daljavo nekoliko oz. občutno slabši od po- slovaškimi dijaki in učitelji kemije, pa je pokazala, 
učevanja v živo. 60,4 % srednješolskih učiteljev je da je imelo 33 % dijakov težave z razumevanjem 
kombiniralo videokonferenčno izvajanje pouka in snovi med videokonferencami, ker so učitelji pre-
posredovanje pisnih navodil, 24,1 % je dijakom po- hitro podajali snov in niso omogočali dovolj časa 
sredovala večinoma pisna navodila za samostoj- za spraševanje, razprave in zapiske. Dijaki so med 
no delo, 8,7 % učiteljev pa je prevladujoče izvajalo spletnim učenjem pogrešali neposreden stik z 
videokonference (Rupnik Vec in drugi 2020a, 10, učiteljem in sošolci. Številni so poudarili, da mno-
12). Med anketiranimi dijaki jih je 39,2 % navedlo, gi njihovi učitelji pred tablo bolje razložijo snov. 
da je pouk večinoma potekal tako, da so prejeli Zato je pomembno, da učitelj tudi pri videokon-
navodila za samostojno delo po e-pošti ali spletni ferencah uporabi razpoložljivo tehnologijo, ki mu 
učilnici, da je pouk večinoma potekal po video- omogoča zapise na zaslonu, rokopise in komenti-
34
Didakta
ranje, kot to počnejo v šoli. »Tabelske« slike, ki jih treh časovnih točkah: v aprilu, juniju in novembru 
učitelj naredi tekom pouka, lahko nato shrani in 2020 (N1 = 536; N2 = 357; N3 = 602). Prvi dve mer-
jih kot izročke posreduje učencem (Babinčakova jenji sta bili izvedeni v času prvega vala epidemije 
in Bernard 2020). covid-19, tretje merjenje pa v času 2. vala. Anketa 
je zajemala vrsto vprašanj, poleg metod dela tudi 
V času pandemije covid-19 je pomembno preuči- vprašanja o motivaciji, šolskem uspehu, poteku 
ti vidike izobraževanja na daljavo. V naši raziskavi šolanja na daljavo, ovirah, komunikaciji med uči-
smo med dijaki analizirali percipirano učinkovi- telji in dijaki idr.
tost posameznih oblik dela na daljavo, kvaliteto 
komunikacije z učiteljem ter njegove sprotne in- 4 Rezultati
formacije, zahtevnost nalog, dnevni obseg dijako- Grafikon 1 prikazuje percipirano učinkovitost še-
vega dela za šolo in obseg snovi v času dela na stih metod dela na daljavo v novembru 2020. Iz 
daljavo (v primerjavi z obsegom pred epidemijo). odgovorov dijakov razberemo, da so učitelji naj-
pogosteje uporabljali videokonference, da so di-
3 Metodologija jakom posredovali navodila za samostojno delo in 
naloge v spletnih učilnicah. Dijaki najvišje ocenju-
3.1 Vzorec jejo delo v spletnih učilnicah (84 % dijakom je bila 
Dijaki treh vrst srednješolskih programov (stro- ta oblika dela v pomoč) in razlago snovi preko vi-
kovnih programov, poklicnih programov in gim- deokonferenčnega sistema (83 % dijakom je bila 
nazijci) so v spletnem orodju 1ka izpolnili anketo v ta oblika dela v pomoč).
90%
80%
70%
60%
50%
40%
30%
20%
10%
0%
Razlaga snovi Samostojno delo Samostojno Samostojno Reševanje Ogledi poučnih Delo v spletnih
»v živo« preko po pisnih navodilih delo s pomočjo delo s pomočjo kvizov. videoposnetkov, učilnicah (Moodle 
videokonfe- učitelja (npr. prede- video vodičev video vodičev filmov in delanje Google Classroom, 
renčnega lati snov v učbeniku, v slovenskem v angleškem povzetkov, eAsistentova 
sistema. predelati učiteljeve jeziku. jeziku. razmišljanje spletna učilnica 
povzetke, powerpoint po ogledu ipd. ipd.).
prosojnice ipd.).
ni bila v pomoč je bila v pomoč pouka na ta način nismo imeli
Grafikon 1: Percipirana učinkovitost metod dela na daljavo v novembru 2020
Opombe: Dijakom smo zastavili vprašanje: »Za vsako od navedenih načinov dela na daljavo oceni, koliko si 
od nje odnesel/a v smislu razlage snovi, pomnjenja snovi in časa za osvojitev«. Odgovori so bili 1 (sploh mi 
ni bila v pomoč), 2 (mi ni bila v pomoč), 3 (bila mi je v pomoč), 4 (zelo mi je bila v pomoč) in 5 (pouka na ta 
način nismo imeli). Za namene analize smo odgovore 1 in 2 družili v kategorijo »ni bila v pomoč«, kategoriji 
3 in 4 v kategorijo »je bila v pomoč«.
Grafikon 2 prikazuje zadovoljstvo s posameznimi vidiki dela na daljavo v novembru 2020. Iz grafikona raz-
beremo, da je največji delež dijakov (82 %) kot ustrezno oz. zelo ustrezno ocenilo komunikacijo z učitelji. 77 
% jih je kot ustrezno oz. zelo ustrezne ocenilo podane povratne informacije s strani učiteljev, 73 % pa jih je 
tako ocenilo razumljivost in zahtevnost nalog.
35
Didakta
POUČEVANJE V ČASU KORONE
80%
70%
60%
50%
40%
30%
20%
10%
0%
zahtevnost nalog razumljivost nalog komunikacija sprotne povratne
z učiteljem informacije, podane 
s strani učiteljev
zelo neustrezno neustrezno ustrezno zelo ustrezno
Grafikon 2: Zadovoljstvo s posameznimi vidiki dela na daljavo v novembru 2020
Opombe: Dijakom smo zastavili vprašanje: »Naslednja štiri vprašanja se nanašajo na tvoje zadovoljstvo s po-
sameznimi vidiki tvojega izobraževanja na daljavo, pri čemer 1 pomeni zelo neustrezno, 4 pa zelo ustrezno.«
Grafikon 3 prikazuje obseg dela za šolo (v urah dnevno) v aprilu in novembru 2020. Iz grafikona razberemo, 
da se je obseg dela v novembru povečal v primerjavi z obsegom dela v aprilu. Medtem ko je večina dijakov 
(70 %) v aprilu navedla, da delajo v povprečju za šolo vsak dan 4 ure ali manj, jih je v novembru 74 % nave-
dlo, da delajo v povprečju za šolo vsak dan 4 ure ali več.
60%
50%
40%
30%
20%
10%
0%
do 2 uri 2-4 ure 4-6 ur 6-8 ur 8-10 ur več kot 10 ur
april november
Grafikon 3: Obseg dela za šolo (v urah dnevno) v aprilu in novembru 2020
Opombe: Dijakom smo zastavili vprašanje: »Za šolo na običajni delovni dan v tednu delam (upoštevaj video-
konference in preostalo delo, ki ga dodeli učitelj izven časa videokonferenc) v povprečju vsak dan«. Odgovori 
so bili 1 (»do 2 uri«), 2 (»2–4 ure«), 3 (»4–6 ur«), 4 (»6–8 ur«), 5 (»8–10 ure«) in 6 (»več kot 10 ur«).
Grafikon 4 prikazuje obseg (količino) snovi pri delu na daljavo v aprilu, juniju in novembru 2020 v primerjavi s 
poukom v šoli. Vidimo lahko, da je aprila in junija največji delež dijakov (v aprilu 41 % in juniju 48 %) menilo, da 
je obseg snovi ravno pravšnji in primerljiv z zadolžitvami v šoli. Novembra pa je največji delež dijakov (44 %) 
menilo, da morajo v času dela na daljavo obdelati večji obseg oz. količino snovi, kot ko so v šoli.
36
Didakta
60%
50%
40%
30%
20%
10%
0%
Obseg je premajhen, Obseg snovi je ravno Obseg je večji kot takrat, Obseg je prevelik, dobimo 
lahko bi dobili več nalog. pravšnji, zadolžitev je ko smo v šoli. veliko več zadolžitev kot 
približno toliko, kot jih takrat, ko smo v šoli.
je sicer v šoli.
April Junij november
Grafikon 4: Obseg (količina) snovi v aprilu, juniju in novembru 2020 v primerjavi s poukom v šoli
Grafikon 5 prikazuje primerjavo ocene dela na daljavo in dela v šoli v juniju in novembru 2020. Vidimo, 
da je v novembru narasel delež dijakov, ki se (veliko) raje uči in dela v šoli, upadel pa delež dijakov, ki 
se (veliko) raje uči in dela doma. Junija je 41 % dijakov ocenilo, da se raje oz. veliko raje učijo doma, 
medtem ko je bil delež teh dijakov novembra samo še 27 %. Da jih veliko raje dela v šoli, je novembra 
ocenilo 49 %, junija je bil delež le teh 34 %.
30%
25%
20%
15%
10%
5%
0%
Veliko raje sem v šoli. Raje sem v šoli. Oboje mi je Raje se učim in delam Veliko raje se učim in 
enako všeč. za šolo doma. delam za šolo doma.
junij november
Grafikon 5: Primerjava ocene dela na daljavo in dela v šoli v juniju in novembru 2020
Opombe: Dijakom smo zastavili vprašanje: »Oceni, kako rad/a se učiš in delaš, ko si dejansko v šoli, v primer-
javi z učnim delom doma, kot ga imaš pri pouku na daljavo?«. Odgovori so bili 1 (»Veliko raje sem v šoli.«), 2 
(»Raje sem v šoli.«), 3 (»Oboje mi je enako všeč.«), 4 (»Raje se učim in delam za šolo doma.«) in 5 (»Veliko raje 
se učim in delam za šolo doma«).
5 Zaključek dijaki pretežno zadovoljni s procesom dela na dalja-
V naši raziskavi so dijaki najvišje ocenili delo v sple- vo, a da predvsem dolgotrajnost dela na daljavo niža 
tnih učilnicah in razlago snovi preko videokonfe- njihovo oceno zadovoljstva in percipirano učinkovi-
renčnega sistema, več kot dve tretjini jih je kot ustre- tost dela na daljavo.
zno oz. zelo ustrezno ocenilo komunikacijo z učitelji, 
učiteljeve povratne informacije ter razumljivost in Zaradi nenadnega zaprtja šol v 2020 so bili osnovno-
zahtevnost nalog. V drugem valu dijaki porabijo več šolski in srednješolski učitelji postavljeni pred izziv, 
časa za delo za šolo, menijo, da morajo predelati ve- kako vzpostaviti izobraževanje na daljavo. Učitelji so 
čji obseg snovi kot v šoli in bi v večji meri raje delali v morali spoznati orodja, namenjena e-poučevanju, 
šoli kot v prvem valu. Naše analize tako kažejo, da so in ugotoviti, katera so najprimernejša za njihovo iz-
37
Didakta
POUČEVANJE V ČASU KORONE
vajanje pouka na daljavo. Pri tem so bili tudi posta- pri pouku v okviru drugih orodij. V želji po čim večjem 
vljeni pod drobnogled javnosti, predvsem staršev, ki koriščenju orodij, ki so v času izobraževanja na dalja-
so lahko doma vsakodnevno sledili delu učenca in s vo dostopne na trgu, si mora učitelj postaviti ključno 
tem tudi delu učitelja. vprašanje, in sicer, katera orodja so najprimernejša za 
dosego določenih ciljev. Določeno orodje ne bo imelo 
Učiteljem so se ob prehodu na izobraževanje na da- pozitivnega učinka, če se ga ne bo uporabilo in prila-
ljavo postavljala različna vprašanja. Eno najpomemb- godilo glede na cilje, ki jih želi učitelj doseči z njegovo 
nejših je bilo, katere oblike dela na daljavo imajo pri uporabo. Ob tem je potrebno vselej slediti splošnemu 
izvajanju njihovih predmetov najboljši učinek na cilju, ki ga podpirajo učitelji, učenci in starši – krepitev 
učni proces. Pred odločitvijo o uporabi določenega znanja in veščin učencev in njihovo dobro počutje.
orodja je potrebno premisliti o različnih vidikih nje-
gove uporabnosti, npr. dostopnost učencev do orod- Viri
ja, nivo znanja, ki je potreben za uporabo orodja, zah- Armstrong-Mensah, E.; Ramsey-White, K.; Yankey, B.;  Self-Brown, S. 
tevana oprema in infrastruktura, motiviranje učenca (2020): COVID-19 and Distance Learning: Effects on Georgia State 
University School of Public Health Students. Dostopno na https://
za delo, možnost posredovanja povratne informacije, www.frontiersin.org/articles/10.3389/fpubh.2020.576227/full, 16. 12. 
vključevanje učenca v učni proces, možnost zmanj- 2020.
Babinčakova, M. in Bernard, P. (2020): Online Experimentation du-
šanja socialne izoliranosti učencev ipd. ring COVID-19 Secondary School Closures: Teaching Methods and 
Student Perceptions. V: Journal of Chemical Education, 97, 9, 3295–
3300. Dostopno na https://doi.org/10.1021/acs.jchemed.0c00748, 16. 
Uporaba kateregakoli orodja ima tako pozitivne kot 12. 2020.
negativne vidike, česar se mora zavedati vsak učitelj in Chen, E., Kaczmarek, K. in Ohyama, H. (2020): Student perceptions 
of distance learning strategies during COVID-19. V: J Dent Educ., št. 
to upoštevati pri svojem pouku na daljavo. Videokon- 1–2. Dostopno na https://doi.org/10.1002/jdd.12339, 16. 12. 2020.
ference omogočajo razlago v živo, neposredno komu- Dhawan, S. (2020): Online Learning: A Panacea in the Time 
of COVID-19 Crisis. V: Journal of Educational Technolo-
nikacijo med učitelji in učenci, učencem omogočajo gy Systems. Dostopno na https://journals.sagepub.com/doi/
takojšno postavljanje vprašanj v primeru nejasnosti full/10.1177/0047239520934018, 16. 12. 2020.
Gillis, A.  in Krull, M. (2020): COVID-19 Remote Learning Transition in 
in nerazumevanja snovi ali navodil, takojšno povratno Spring 2020: Class Structures, Student Perceptions, and Inequality 
informacijo, organiziranje in strukturiranje dneva na in College Courses; Gillis, Krull. Teaching Sociology, let. 48 (št. 4): str. 
283–299. 
način, ki je najbližje pouku v šoli. Po drugi strani pa Kustec, S., Logaj, V., Krek, M., Flogle, A., Truden Dobrin, P. in Ivanuš 
videokonference deloma onemogočajo fleksibilnost Grmek, M. (2020). Vzgoja in izobraževanje v Republiki Sloveniji v raz-
merah, povezanih s covid 19. Ljubljana: Ministrstvo za izobraževanje, 
dela s strani učencev, so najbolj podvržene morebi- znanost in šport in Zavod RS za šolstvo. Dostopno na https://www.
tnim tehničnim težavam, ob prenosu celotnega po- zrss.si/digitalnaknjiznica/Covid_19/2/, 16. 12. 2020.
Littlefield, J. (2018). The difference between synchronous and asyn-
uka po neprilagojenem urniku iz učilnice v videokon- chronous distance learning. Dostopno na: https://www.thoughtco.
ference ne omogočajo dijakom zadostnega počitka com/synchronous-distance-learning-asynchronous-distancelear-
ning-1097959, 16. 12. 2020.
in odmika od računalnika med posameznimi urami. Nuraeni, L., Purwasih, R. in Mutakim, J. (2020): IKIP Siliwangi 
student’s perceptions of online teaching and learning process 
during COVID-19 pandemic? V: Journal of Physics: Conferen-
Na drugi strani samostojno delo v okviru spletnih ce Series, št. 1657. Dostopno na https://iopscience.iop.org/arti-
učilnic učencem omogoča fleksibilnost pri načrtova- cle/10.1088/1742-6596/1657/1/012084, 16. 12. 2020.
Rupnik Vec, T.; Slivar, B.; Zupanc Grom, R.; Preskar, S.; Mithans, M.; 
nju učenja in dela. Tako lahko tudi v primeru težav s Kregar, S.; Ivanuš Grmek, M., Bevc, V.; Holcar Brunauer, A. in Musek 
tehnologijo učenci do nalog dostopajo v kasnejšem Lešnik, K. (2020a). Izobraževanje na daljavo v času epidemije Co-
vid-19 (2020a). Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Dostopno na https://
času, snov lahko predelajo in naloge rešujejo v svo- www.zrss.si/zrss/wp-content/uploads/2020-07-07-izobrazevanje-
jem tempu. To pomeni, da imajo priložnost nalogo -na-daljavo_tiskovka-3-1.pptx, 16. 12. 2020
Rupnik Vec, T, Preskar, S., Slivar, B., Zupanc Grom, R., Kregar, S., Hol-
večkrat prebrati, preveriti nejasnosti pri učitelju, so- car Brunauer, A., Bevc, V., Mithans, M., Grmek, M. in Musek Lešnik, K. 
šolcih ali na internetu, do razlage, objavljene v spletni (2020b): Analiza izobraževanja na daljavo v času epidemije covid-19 
v Sloveniji. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Dostopno na https://www.
učilnici, pa lahko dostopajo kadarkoli in kjerkoli. Po zrss.si/digitalnaknjiznica/IzobrazevanjeNaDaljavo/2/, 16. 12. 2020.
drugi strani pa ne dobijo takojšnje povratne informa- Sakinah Nuraini, N. L,  Qihua, S.,  Sampson Venatius, A., Ikhsan Sla-
met, T. in Selfi Cholifah, P. (2020): Distance learning strategy in CO-
cije, predvsem učenci z učnimi težavami imajo lahko VID-19 pandemic for primary schools. V: Proceeding International 
velike težave pri osvajanju nove snovi, ki je podana Webinar Series – Educational Revolution in Post Covid Era "Tea-
ching and Evaluation for Children in Covid Era", str. 107–116.
izključno pisno (predvsem učenci s primanjkljaji na Vir 1: United Nations (2020): Policy Brief: Education during COVID-19 
področju branja in pisanja), tak način dela in nekate- and beyond. Dostopno na https://www.un.org/development/desa/
dspd/wp-content/uploads/sites/22/2020/08/sg_policy_brief_co-
re njegove negativne posledice pa lahko pripomore- vid-19_and_education_august_2020.pdf, 16. 12. 2020.
jo tudi h krepitvi občutkov socialne izolacije učencev. Vir 2: United Nations (2020): UNESCO's COVID-19 Education Re-
sponse. Dostopno na https://unesdoc.unesco.org/ark:/48223/pf000
0373305?posInSet=2&;queryId=N-8ea77989-29de-4ff3-997c-eadd-
Glede na raznovrstnost ciljev izobraževanja se torej kot c678be5b, 16. 12. 2020.
Vir 3: Scholarship America:  Online Learning in the Time of CO-
najbolj smiselna rešitev ponuja način izobraževanja VID-19: What are the Pros and Cons? Dostopno na https://scholar-
na daljavo, ki vključuje različne oblike izobraževanja in shipamerica.org/blog/online-learning-in-the-time-of-covid-19-pros-
-and-cons/, 16. 12. 2020.
uporabo različnih e-orodij. Uporaba različnih metod Vir 4: Izobraževanje na daljavo v času epidemije Covid-19 v Sloveniji 
dela učence motivira, ker jih postavlja pred različne (2020). Dostopno na https://www.zrss.si/objava/izobrazevanje-na-
-daljavo-v-casu-epidemije-covid-19-v-sloveniji, 16. 12. 2020.
izzive, zmanjša se občutek monotonosti pri delu za Vir 5: Zavod Republike Slovenije za šolstvo: Izvajanje izobraževa-
šolo, v primeru tehničnih težav in nezmožnosti upo- nja na daljavo v izrednih razmerah. Dostopno na https://www.zrss.
si/zrss/wp-content/uploads/2020-03-27-navodila-za-ravnatelje_
rabe enega orodja lahko učenec še vedno sodeluje ss_26032020.pdf, 16. 12. 2020.
38
Didakta
Zadovoljstvo in obremenjenost učiteljev 
v času pouka na daljavo
dr. Vesna Trančar, profesorica strokovno teoretičnih predmetov, ŠC Ptuj 
Prispevek prikazuje analizo rezultatov ankete o zadovoljstvu in obremenjenosti učiteljev 
v času pouka na daljavo. Izpostavljam izključno obremenjenost učiteljev v času pouka 
na daljavo, saj se učitelje pogosto (in tudi tokrat) potiska v ozadje, se o njihovem delu, 
obremenjenosti in podobnem ne govori oziroma se njihovo delo jemlje kot samo po sebi 
umevno. Namen ankete je bil ugotoviti, kako so se počutili učitelji v času pouka na daljavo. 
Izsledki raziskave bodo pripomogli k iskanju rešitev za boljšo in kakovostnejšo organizacijo 
pouka na daljavo v prihodnje. 
Ključne besede: pouk na daljavo, obremenjenost tovrstna situacija v prihodnje še ponovi. Rezultate 
učiteljev, mnenja in predlogi anketiranih učiteljev raziskave, ki bodo izziv celotnemu izobraževalne-
mu sistemu, bom poskušala predstaviti predstav-
Uvod nikom MIZŠ. 
Ko je pandemija koronavirusne bolezni (COVID-19) 
ohromila življenje po vsem svetu, so se učitelji trudi- Anketni vprašalnik
li, da bi svoje fizične učilnice preoblikovali v virtualne Anonimni anketni vprašalnik sem posredovala osnov-
ali celo hibridne, učenci pa so se počasi začeli priva- nim in srednjim šolam. Uporabila sem bazo naslovov 
jati na nove metode usvajanja znanj v spletnih učnih šol, ki je javno objavljena na spletu. Anketa je potekala 
okoljih. Niti učitelji niti učenci se niso zavedali, ko so se od 22. 12. 2020 do 17. 1. 2021.
na začetku prvega in kasneje drugega vala epidemije 
s knjigami in z drugimi učnimi pripomočki vračali iz Anketa je vsebovala osem vprašanj in je zajemala 
šole domov, da jih čaka bolj naporno obdobje, kot so vprašanja matričnega tipa, vprašanja z možnostjo 
si ga sploh lahko predstavljali. ABC odgovorov, dve vprašanji sta vsebovali stopenjski 
lestvici, zadnji dve vprašanji, ki nista bili obvezni, pa sta 
Učenci, dijaki in študenti (v nadaljevanju učenci) so anketirancem dopuščali, da so zapisali svoje pobude, 
se, predvsem v spomladanskem pouku na daljavo, mnenja, pripombe in predloge.
počutili pod stresom, hkrati pa tudi nepovezano. 
Podobno, če ne še bolj, so se počutili tudi učitelji. Rezultati ankete in interpretacija
Dodatni napori, s katerimi so se učitelji in profe- Na anketo je odgovarjalo 416 anketirancev. 37,7 % 
sorji (v nadaljevanju učitelji) soočili pri pouku na vseh anketirancev poučuje na osnovni šoli, 27,6 % an-
daljavo, so predstavljali močno fizično in čustveno ketirancev poučuje na srednji šoli, 1,2 % anketirancev 
obremenitev. Tuji viri  poročajo, da so učitelji v času kombinira pouk na srednji, osnovni šoli ali višji in visoki 
pandemije COVIDA-19 delali dvakrat več in da so se šoli, 0,5 % vprašanih pa poučuje le na višji oz. visoki šoli.
počutili nenehno preobremenjeni in nezadovoljni. Na vprašanje »V kolikšni meri se strinjate s spodnjimi 
izjavami glede pouka na daljavo?« so anketiranci lah-
Kot profesorica na srednji šoli sem prvi val pandemi- ko izbirali med tremi trditvami, in sicer popolnoma se 
je COVIDA-19 doživljala na podoben način. Več kot strinjam, niti se ne strinjam niti se strinjam, sploh se 
deseturno sedenje na dan za računalnikom, dajanje ne strinjam. Rezultati so pokazali, da je bilo 42,4 % an-
pisnih navodil učencem, beleženje neaktivnih učen- ketirancev na pouk na daljavo dobro pripravljenih, 9,4 
cev, poročanje o neaktivnih učencih razrednikom in % anketirancev je na to vprašanje odgovorilo nikalno, 
šolski svetovalni službi, analiziranje napredka učen- 48,2 % pa je bilo neopredeljenih, kar vidimo na grafu 1.
cev, preverjanje oddanih nalog učencev v spletnih 
učilnicah, biti na voljo učencem tudi ob sobotah, ne-
deljah in praznikih … 
Cilji raziskave
Pouk na daljavo je učiteljem prinesel nove izkušnje 
in nove izzive. Prav tako kot učenci so dodatno obre-
menitev doživljali tudi učitelji. Z raziskavo sem želela 
izvedeti, kako so se učitelji v času pouka na daljavo po-
čutili in kakšnih sprememb si želijo v primeru, da se 
39
Didakta
POUČEVANJE V ČASU KORONE
42,4% 48,2%
9,4%
Popolnoma Niti se ne strinjam Sploh se 
se strinjam niti se strinjam ne strinjam
Graf 1: Na pouk na daljavo sem bil/-a dobro pripravljen/-a. 
S trditvijo »Za pouk na daljavo sem imel/-a vse, kar je potrebno: računalnik, kamero, zvočnik, primeren prostor« 
se je popolnoma strinjalo 61,2 % anketirancev, 9,1 % anketirancev je odgovorilo nikalno oz. se s trditvijo sploh ni 
strinjalo, 29,7 % anketirancev je ostalo neopredeljenih oz. se s trditvijo ni niti strinjalo niti ne strinjalo.
61,2% 29,7%
9,1%
Popolnoma Niti se ne strinjam Sploh se 
se strinjam niti se strinjam ne strinjam
Graf 2: Za pouk na daljavo sem imel/-a vse, kar je potrebno.
S trditvijo »Še preden sem začel/-a s poukom na daljavo, sem dobil/-a od vodstva šole vsa potrebna navodila za 
uporabo aplikacije za pouk na daljavo (MS Teams, Google Meet, Arnes Zoom …)« se je popolnoma strinjalo 63,8 
% anketirancev, 8,6 % anketirancev se sploh ni strinjalo, 27,6 % vprašanih je ostalo neopredeljenih.
63,8%
27,6%
8,6%
Popolnoma Niti se ne strinjam Sploh se 
se strinjam niti se strinjam ne strinjam
Graf 3: Še preden sem začel/-a s poukom na daljavo, sem dobil/-a od vodstva šole vsa 
potrebna navodila.
S trditvijo »S strani vodstva šole sem bil/-a deležen/-a različnih izobraževanj (npr. uporaba spletne učilnice)« se je 
40 popolnoma strinjalo 70,6 % anketirancev, 6,0 % anketirancev se s trditvijo sploh ni strinjalo, 23,4 % anketirancev 
je ostalo neopredeljenih.
Didakta
70,6%
23,4%
6%
Popolnoma Niti se ne strinjam Sploh se 
se strinjam niti se strinjam ne strinjam
Graf 4: S strani vodstva šole sem bil/-a deležen/-a različnih izobraževanj.
S trditvijo »Z aplikacijo za pouk na daljavo nisem imel/-a nobenih težav« se je popolnoma strinjalo 47,4 % anke-
tirancev, 7,6 % anketirancev se sploh ni strinjalo, 45,0 % vprašanih je ostalo neopredeljenih.
47,4% 45%
7,6%
Popolnoma Niti se ne strinjam Sploh se 
se strinjam niti se strinjam ne strinjam
Graf 5: Z aplikacijo za pouk na daljavo nisem imel/-a nobenih težav
S trditvijo »S poukom na daljavo sem dosegel/-a zastavljene učne cilje« se je popolnoma strinjalo 31,8 % anketi-
rancev, 12,0 % anketirancev se sploh ni strinjalo, 56,2 % anketiranih je ostalo neopredeljenih.
56,2%
31,8%
12,0%
Popolnoma Niti se ne strinjam Sploh se 
se strinjam niti se strinjam ne strinjam
Graf 6: S poukom na daljavo sem dosegel/-a zastavljene učne cilje.
S trditvijo »S sodelovanjem z ostalimi učitelji sem lahko razbremenil/-a svoje delo« se je popolnoma strinjalo 41,4 
% anketirancev, 17,7 % anketirancev je odgovorilo nikalno oz. se s trditvijo sploh ni strinjalo, 40,9 % anketirancev 
je ostalo neopredeljenih. 41
Didakta
POUČEVANJE V ČASU KORONE
41,4% 40,9%
17,7%
Popolnoma Niti se ne strinjam Sploh se 
se strinjam niti se strinjam ne strinjam
Graf 7: S sodelovanjem z ostalimi učitelji sem lahko razbremenil/-a svoje delo.
S trditvijo »Posluževal/-a sem se medpredmetnega povezovanja in tako razbremenil/-a učence« se je popolno-
ma strinjalo 31,0 % anketirancev, 19,0 % anketirancev je odgovorilo nikalno oz. se s trditvijo sploh ni strinjalo, 50,0 
% anketirancev je ostalo neopredeljenih.
50%
31%
19%
Popolnoma Niti se ne strinjam Sploh se 
se strinjam niti se strinjam ne strinjam
Graf 8: Posluževal/-a sem se medpredmetnega povezovanja in tako razbremenil/-a učence.
S trditvijo »V primeru težav (vsebinske ali tehnične narave) sem vedel/-a, na koga se lahko obrnem« se 
je popolnoma strinjalo 75,0 % anketirancev, 6,8 % anketirancev se sploh ni strinjalo, 18,2 % vprašanih je 
ostalo neopredeljenih.
75%
18,2% 6,2%
Popolnoma Niti se ne strinjam Sploh se 
se strinjam niti se strinjam ne strinjam
Graf 9: V primeru težav sem vedel/-a, na koga se lahko obrnem.
S trditvijo »V primerjavi s spomladanskim sem jesenski pouk na daljavo izpeljal/-a veliko lažje« se je popolnoma 
strinjalo 68,8 % anketirancev, 5,2 % anketirancev je odgovorilo nikalno oz. se s trditvijo sploh ni strinjalo, 26,0 % 
anketirancev je ostalo neopredeljenih.
42
Didakta
68,8%
26%
5,2%
Popolnoma Niti se ne strinjam Sploh se 
se strinjam niti se strinjam ne strinjam
Graf 10: V primerjavi s spomladanskim sem jesenski pouk na daljavo izpeljal/-a veliko lažje.
V okviru vprašanja »Kakšen je bil odnos vodstva šole (ravnatelja/-ice) do vas v času pouka na daljavo?« so lahko 
anketiranci izbirali med različnimi možnostmi. Izbrali so lahko več ponujenih odgovorov. Graf 11 jasno kaže, 
da je 18,9 % anketirancev izbralo trditev, da jih je vodstvo šole pri delu podpiralo, 10,7 % anketirancev  je izbralo 
odgovor, da jih je vodstvo šole pri delu motiviralo, 4,9 % anketirancev je izbralo odgovor, da jim je vodstvo šole 
nalagalo dodatna dela in obremenitve, 9,1 % anketirancev je izbralo trditev, da je vodstvo šole spoštovalo njihov 
prosti čas, 20,9 % anketirancev trdi, da so bili s strani vodstva šole redno informirani o odločitvah MIZŠ, 17,2 % an-
ketirancev je pritrdilo, da jim je vodstvo šole dopuščalo svobodo in avtonomijo, 18,3 % anketirancev je pritrdilo, 
da se je vodstvo šole zavzemalo za reševanje njihovih težav s tehnologijo, starši, učenci in podobno.
Vodstvo šole me je pri delu podpiralo. 18,9%
Vodstvo šole me je pri delu motiviralo. 10,7%
Vodstvo šole mi je nalagalo dodatna dela 
in obremenitve. 4,9%
Vodstvo šole je spoštovalo moj prosti čas (čas po 15. uri). 9,1%
Vodstvo šole me je redno informiralo 20,8%
o sprejetih odločitvah MIZŠ.
Vodstvo šole mi je omogočalo avtonomijo in svobodo. 17,2%
Vodstvo šole se je zavzemalo za rešitev težav 18,3%
(tehnologija, učenci, starši), če so le-te nastopile.
Graf 11: Odnos vodstva šole do zaposlenih v času pouka na daljavo.
Na vprašanje »Kako močno ste bili obremenjeni pri pouku na daljavo v primerjavi s poukom v razredu?« so 
lahko anketiranci izbirali med ocenami od 1 do 5, pri čemer je ocena 1 pomenila, da pri pouku na daljavo niso bili 
nič bolj obremenjeni, ocena 5 pa, da so bili bistveno bolj obremenjeni v primerjavi s poukom v razredu. Oceno 1 
je izbralo 3,14 % vprašanih, 5,76 % vprašanih je izbralo oceno 2, 14,4 % vprašanih oceno 3, 16,7 % vprašanih oceno 
4, oceno 5 pa je izbralo 46,9 % vprašanih. Povprečna ocena obremenjenosti učiteljev v času pouka na daljavo 
znaša celo 4,1, kar je razvidno iz grafa 12.
43
Didakta
POUČEVANJE V ČASU KORONE
Povprečna ocena = 4,1 46,9%
29,8%
14,4%
3,1% 5,8%
Ocena 1 Ocena 2 Ocena 3 Ocena 4 Ocena 5
Graf 12: Kako močno ste bili obremenjeni pri pouku na daljavo v primerjavi s poukom v razredu?
Podobno kot na predhodno vprašanje so anketiranci na vprašanje »Ste v času pouka na daljavo doživljali doda-
tni napor v primerjavi s poukom v razredu?« odgovarjali z izbiro ocen od 1 do 5, pri čemer je ocena 1 pomenila, 
da niso doživljali dodatnega napora, ocena 5 pa, da so pri pouku na daljavo doživljali dodaten stres in napor. 
Povprečna ocena anketirancev znaša 3,8, kar pomeni, da so v povprečju anketirani učitelji doživljali dodaten 
napor in s tem povezan stres.
Povprečna ocena = 3,8
31,2% 34,8%
18,8%
6,8% 8,6%
Ocena 1 Ocena 2 Ocena 3 Ocena 4 Ocena 5
Graf 13: Ste v času pouka na daljavo doživljali dodatni napor v primerjavi s poukom v razredu?
Na vprašanje »Kaj vam je pri pouku na daljavo najpogosteje povzročalo težave?« so lahko anketiranci izbirali 
med različnimi odgovori. Vprašanje je bilo tudi odprtega tipa, pri čemer so lahko anketiranci zapisali težave, s 
katerimi so se pri pouku na daljavo soočili. 13,8 % vprašanih je izbralo trditev, da jim je težave povzročala uporaba 
izbrane aplikacije, 6,9 % vprašanih je potrdilo, da so jim težave povzročali starši učencev, 26,3 % vprašanim so 
težave povzročali učenci sami, 7,4 % vprašanih je bilo dodatno obremenjenih s strani vodstva šole, 10,5 % vpra-
šanih je imelo težave z računalniško opremo, 17,4 % vprašanim je nevšečnosti povzročala internetna povezava, 
9,8 % vprašanih za nemoteno delo ni imelo primernega prostora, 8,0 % vprašanih je izpostavilo druge težave, 
povezane s pripravami povsem novega gradiva, težave z izdelki učencev, starejši učitelji so naleteli na izzive 
sodobne IKT-tehnologije in s tem povezanim časom, ki so ga morali dodatno žrtvovati, da so se naučili novih 
spletnih veščin ipd. Zanimiv odgovor anketiranca, v katerem se najde verjetno vsak učitelj, je: »Nikoli končan 
delovni dan.«
44
Didakta
Uporaba izbrane aplikacije za izvedbo pouka 13,8%
na daljavo
Starši učencev (dijakov) 6,9%
Učenci (neresnost, neodgovornost, izostajanje 
od pouka, nerešene domače naloge ...) 28,3%
Dodatne obremenitve (naloge) s strani vodstva šole 7,4%
Računalniška oprema 10,5%
Internetna povezava 17,4%
Najti primeren prostor za video predavanja 9,8%
Drugo 8,0%
Graf 14: Kaj vam je pri pouku na daljavo najpogosteje povzročalo težave?
Pripombe, mnenja in predlogi anketiranih uči- vanja otrok; pogostejših medpredmetnih poveza-
teljev vah, s katerimi bi razbremenili učence in učitelje; ra-
Na vprašanje odprtega tipa »Kaj bi želeli pri pouku čunalniškem opismenjevanju učencev od 1. razreda 
na daljavo izboljšati ali spremeniti?« sem prejela OŠ dalje; večjem sodelovanju učiteljev in izmenjavi 
225 odgovorov. Na kratko jih povzemam. priprav, vaj, nalog, kvizov, videov, skratka gradiv za 
hitrejšo in boljšo pripravo na pouk; poenotenju šte-
Učitelji pogrešajo: večjo pripravljenost na pouk na vila ur za določen predmet oz. modul na nacionalni 
daljavo; resen in odgovoren pristop s strani učen- ravni, ne le v okviru pouka na daljavo, temveč tudi 
cev in večji nadzor staršev nad delom učencev; viš- na splošno; odpravi neenakomerne obremenitve 
jo stopnjo samostojnosti in medsebojnega sodelo- učiteljev; računalniški podpori učiteljem s strani 
vanja učencev; dodelane aplikacije za preverjanje vodstva šole; zmanjšanju obremenitev učencev 
in ocenjevanje znanja, saj so trenutna tehnična in učiteljev, ki jih prinašajo projekti; izobraževanju 
orodja za ocenjevanje znanja na daljavo pomanj- s področja IKT; nasvetih in podpori pri motiviranju 
kljiva, na primer pri pouku športa bi bila primerna dijakov; konkretnih navodilih s strani MIZŠ glede ti-
aplikacija, ki verodostojno dokumentira učenčeve stih učnih vsebin, ki se lahko izpustijo, in tistih, ki se 
športne aktivnosti, pri ostalih predmetih pa aplika- morajo izključno predelati; službenih prenosnikih, 
cija, ki bi preprečevala goljufije pri preverjanju zna- kamerah in mikrofonih; večji učiteljevi svobodi in 
nja in samostojnem delu učencev. Pouk na daljavo avtonomiji …
je razkril dejstvo, da nekateri učenci sploh niso na-
vajeni na samostojno delo. Analiza stanja o zadovoljstvu in obremenjenosti 
učiteljev v času pouka na daljavo
Učitelji med predlogi in pripombami opozarjajo Rezultati so pokazali, da je bila le slaba polovica 
na potrebe po: nujni spremembi učnih načrtov, saj anketirancev (42,4 %) na pouk na daljavo dobro 
otroci potrebujejo dodatne prilagoditve in zmanj- pripravljenih, le 61,2 % anketirancev pa je ime-
šanje obsega učnih vsebin; individualni podpori lo na voljo vso računalniško opremo in primeren 
šibkejšim učencem; modelu ovrednotenja sodelo- prostor. Le slaba polovica anketirancev (47,4 %) se 
45
Didakta
POUČEVANJE V ČASU KORONE
lahko pohvali, da z aplikacijo za pouk na daljavo ni zadev še nerešenih, nejasnih oz. »razglašenih«. Ne 
imela nobenih težav. Slaba tretjina anketirancev glede na to, da se bo pouk ponovno vrnil v učilnice, 
(31,8 %) lahko trdi, da ji je kljub pouku na daljavo je vsekakor treba odgovoriti na mnoga vprašanja: 
uspelo doseči zastavljene učne cilje. Slaba polovi- kako delati na daljavo in ohraniti visoko učinkovi-
ca anketirancev (41,4 %) je razbremenila svoje delo tost učiteljev ter motiviranost učencev, pri tem pa 
s sodelovanjem z ostalimi učitelji, le tretjina pa z razmišljati tudi o zmanjševanju obremenjenosti 
medpredmetnimi povezavami. učiteljev, ne samo učencev, saj je raziskava poka-
zala, da je bila stopnja obremenjenosti učiteljev 
Glede odnosa vodstva šole do učiteljev v času pou- celo 4,1 po petstopenjski lestvici; kako v prihodnje 
ka na daljavo rezultati ne kažejo najboljše slike. Le izboljšati podporo vsem deležnikom izobraževal-
slaba petina (18,9 %) anketirancev lahko pritrdi, da nega procesa, tako na področju računalniškega 
jih je vodstvo šole pri delu podpiralo, le 10,7 % vpra- izobraževanja (aplikacije za delo na daljavo) kot na 
šanih pravi, da jih je vodstvo šole pri delu motivira- področju dostopa do spletnih interaktivnih vsebin; 
lo, 4,9 % anketirancev izjavlja, da jim je vodstvo šole kako med učitelji izboljšati pretok informacij in 
nalagalo dodatna dela in obremenitve, le 9,1 % an- bolje izkoristiti medpredmetne povezave; kako se 
ketirancev pravi, da je vodstvo šole spoštovalo nji- lotiti prilagoditev normativov in standardov peda-
hov prosti čas, 17,2 % vprašanih ima občutek, da jim goškega dela na daljavo; kako pripraviti vodstva šol 
je vodstvo šole dopuščalo svobodo in samo 18,3 % na nov način načrtovanja in usmerjanja dela, da bo 
vprašanih trdi, da si je vodstvo šole prizadevalo re- znalo spoštovati prosti čas učiteljev, enakomerno 
šiti njihove težave pri pouku na daljavo. in zmerno dodeljevati delovne naloge ter ohranjati 
avtonomijo učiteljev. 
Analiza je pokazala, da so bili učitelji, v primerjavi 
s poukom v razredu, veliko bolj obremenjeni. Pov- V zaključku bi se želela zahvaliti vsem učiteljem za 
prečna ocena obremenjenosti znaša celo 4,1. čas, ki so ga namenili reševanju anketnega vpra-
šalnika, za pripombe, predloge, mnenja in pobude, 
Največ težav pri pouku na daljavo so anketirancem brez katerih prispevek ne bi dobil dodane vredno-
predstavljali učenci (26,3 %), sledi internetna pove- sti, hkrati pa tudi ravnateljem, da so anketo posre-
zava (17,4 %), aplikacije za pouk na daljavo (13,8 %), dovali svojim učiteljem. 
računalniška oprema (10,5 %), primeren prostor za 
pouk (9,8 %) in starši učencev (6,9 %). Viri in literatura
Beth Pandolpho, B. (2020): Managing the Virtual and Hybrid Te-
aching Workload. Dostopno na https://www.edutopia.org/article/
Zaključek managing-virtual-and-hybrid-teaching-workload
Po preteklem letu nam je vsem jasno, da delo na Terada Y. in   Merrill, S. (2020): The 10 Most Significant Educati-
daljavo ne bo muha enodnevnica, ampak vsaj del- on Studies of 2020. Dostopno na https://www.edutopia.org/
article/10-most-significant-education-studies-2020
no tudi način poučevanja v prihodnje. Iz prispevka 
lahko razberemo, da je delo na daljavo vse prej kot Schwartz, L. (2020): What Teachers in China Have Learned in 
the Past Month. Dostopno na https://www.edutopia.org/article/
»easy job«. Po preteku COVID-19 obdobja je veliko what-teachers-china-have-learned-past-month
46
Didakta
ŠOLSKA PRAKSA
Po poti pesniškega ustvarjanja
Brigita Fridl, prof. slovenščine in bibliotekarka, OŠ Ivanjkovci
V članku opisujem, kako sem kot učiteljica in knjižničarka učenki pomagala po poti 
pesniškega ustvarjanja od ideje do izdaje pesniške zbirke. Rada imam izzive in pri učencih 
iščem in vzpodbujam tisto, kar je v njih najboljše. Učenka Anja Lazar, takrat še šestošolka, 
je za domačo nalogo napisala pesem z naslovom Poletje. Ob mojem navdušenju mi je 
zaupala, da ima napisanih kar nekaj pesmi. Skupaj sva jih prebrali, in tako v članku pišem 
o tem, kako sva skupaj spoznavali svet poezije in jezik pesmi. Ponosna sem, da nama je na 
tej poti pesniškega ustvarjanja z nasveti in vzpodbudami pomagal gospod Tone Partljič, 
ki je tudi zapisal recenzijo v zbirki. Hkrati je pomembna podpora vodstva šole in jaz sem je 
bila pri ravnateljici Nadi Pignar vseskozi deležna. Tako je učenka Anja Lazar kot devetošolka 
izdala pesniško zbirko z naslovom Prostor za pesem.
1 Ljubezen do branja, pisanja pristopom in predvsem uživam v sodelovanju z 
Ljubezen do knjig moramo privzgajati otrokom drugimi. Učenka Anja, takrat šestošolka, je za do-
že od rojstva naprej. Najprej se igrajmo bibanke, mačo nalogo napisala pesem z naslovom Poletje. 
pojmo uspavanke, da otrok čuti melodijo, našo lju-
bezen in nežnost. Imejmo igralne knjige, berimo, »Poletje je najin čas,
pripovedujmo. Spodbujajmo otroka, da ponovi ko sonce na nebu 
besede, opazuje ilustracije, igrajmo se z glasovi, čr- visoko žari in ni oblakov, 
kami, besedami, izmišljajmo si pravljice, narišimo sva le ti in jaz.« 
risbice. Pri treh letih vzemimo poučne knjige, en- (Lazar 2019, 24)
ciklopedije, navajajmo otroka, da je knjiga vir infor-
macij. Skupaj berimo navodila, telefonske imenike, Ko sem pesem prebrala, enkrat, dvakrat …, je v 
vozne rede, recepte, napise na trgovinah. Berimo. meni vzbudila nekaj posebnega. Dotaknila se me 
Berimo vsak dan. Čas z otrokom je nenadome- je. Z Anjo sva se začeli pogovarjati o pesmih, o pi-
stljiv. Ob vstopu v šolo ne prenehajmo z branjem. sanju in takrat mi je zaupala, da ima napisanih še 
Otroku berimo glasno, dokler želi. Poslušajmo ga več pesmi, a jih je pokazala le mami. Ob mojem 
in pomagajmo usvojiti bralno tehniko. Razložimo navdušenju in prigovarjanju jih je pokazala tudi 
mu neznane besede, berimo izmenično, pazimo meni. Kot je zapisala Anja v knjigi, je s strahom 
na izgovorjavo. Včlanimo otroka v knjižnico in jo čakala moj odziv, spraševala se je, ali imajo pesem 
obiskujmo skupaj z njim. Obiskujmo pravljične uri- sploh smisel. In tako se je najina pot začela. Na to 
ce, igralne ure s knjigo, prireditve za otroke. Vzpod- pot sva povabili še druge in tako smo izdali pesni-
bujajmo ga k dejavnostim branja – projekti, bralna ško zbirko z naslovom Prostor za pesem.
značka, eko bralna značka. Podarimo otroku knji-
go, naj bo njegova (Jamnik in Perko 2011). 2 Na poti ustvarjanja
Že zgodaj se je pokazalo, da Anjino izražanje in pi-
Prav tako je branje, poslušanje in pisanje poezije sanje odstopa od pisanja drugih. Njena besedila 
nepogrešljiv del učenja branja in pisanja. Poezija je so vedno nosila globlji pomen, njeno izražanje je 
zvrst, ki jo lahko otrok začne spoznavati in osvajati bilo na visokem nivoju, besedni zaklad je bil zelo 
že zelo zgodaj. Skupaj z otrokom iščimo besede, ki bogat. In tako sva skupaj presedeli ure in ure, se 
se rimajo. Tako se bo otrok večkrat spomnil nanje pogovarjali, pisali pesmi, jih interpretirali, pošilja-
in se mu bodo utrinjale ob različnih priložnostih. li na natečaje. Anja je pisala, nosila pesmi v šolo 
Kot starši bi morali otrokove rime zapisovati. Otroci in skupaj sva jih brali. Ko je bila Anja v 7. razredu, 
so zelo dojemljivi za zven besed in rim, zato je po- sem tudi jaz zbrala dovolj poguma in se odločila, 
membno, da skupaj z njimi beremo in poslušamo da pesmi pošljem gospodu Tonetu Partljiču. Že-
poezijo. Naučimo otroke poslušati zvoke okrog nas lela sem, da mi iskreno pove, ali sva na pravi poti 
in zvoke v nas samih. Pomembno vlogo pri tem ali le misliva, da je njeno pisanje res drugačno. Go-
imajo starši, vzgojitelji in mi, učitelji, knjižničarji spod Partljič je vse pesmi prebral, jih pokomenti-
(Place 2017). ral in nama svetoval, kako naprej. Vsekakor pa je 
bil mnenja, da si pesmi zaslužijo objavo, vendar 
1.1 Otrok, ki rad bere, tudi rad piše naj še malo zorijo, kot se je sam izrazil. Ob vsem 
V življenju imam rada nove izzive, ki se jih lotevam tem navdušenju sem pristopila k ravnateljici OŠ 
z visoko motivacijo, polna energije, s pozitivnim Ivanjkovci, Nadi Pignar, in ji predstavila svojo ide-
47
Didakta
ŠOLSKA PRAKSA
jo, da kot šola pomagamo naši učenki in skupaj odsevajo čustva, želje, hotenja, človeško dušo, vre-
izdamo pesniško zbirko. Ravnateljica je bila nad dnote. Na pisanje in ritem pesmi vpliva tudi razpo-
idejo navdušena in naju je vseskozi vzpodbujala loženje. Če smo žalostni, otožni, se to izraža v našem 
pri delu. pisanju, prav tako, če smo veseli, so pesmi bolj igrive, 
vedre, vesele. Naj bo v pisanju naše srce, naša duša. 
2. 1 Moji nasveti mladi pesnici
Kdaj in komu pokažem svoje pesmi?
Obogatiti besedni zaklad Pomembno je, da se zavedamo, ali pišemo zase, 
Obseg našega besednega zaklada je večinoma za svojo dušo, ali želimo, da naše pesmi berejo 
posledica načina, kako živimo. Večinoma velja, tudi drugi. Anja je želela, da pesmi berejo drugi, 
da uporabljamo iste besede, iste fraze, malokdaj zato sva jih pošiljali na različne literarne natečaje, 
se potrudimo, da bi obogatili svoj besedni zaklad. objavljali v šolskem časopisu Palma, katerega iz-
Zato je zelo pomembno, da otroke vzpodbujamo dajamo enkrat na leto. Svoje pesmi je recitirala na 
k branju, pisanju, saj s tem bogatijo svoj besedni različnih šolskih in občinskih proslavah, udeleže-
zaklad. Takrat ima moč misli večjo veljavo (Herbert vala se je literarnih večerov in spoznavala pesnike, 
Newton 2007). Anja je vedno znova in znova bra- pisatelje, delila z njimi mnenja, misli. Prav poseb-
la leposlovje, strokovno literaturo, pisala članke za no izkušnjo sva doživeli na srečanju zlatih bralcev 
šolski časopis, spise in pesmi za različne literarne (med katerimi je bila tudi Anja) v Ormožu, kjer 
natečaje. smo imeli priložnost, da se srečamo s pesnikom 
Denisom Žuranom. Obe ja zelo navdihnil s svojim 
Vedno s seboj beležko nastopom, s svojimi pesmimi in svojim pogledom 
Svetovala sem ji, da ima vedno pri sebi nek zvezek na svet. Sam skozi svoje pesmi brez predsodkov in 
ali beležko, kamor vpisuje nove besede, zanimive slabe vesti govori o ljudeh, družbi, svetu. Obe sva 
besede, misli, trenutne vtise, fraze, prispodobe, bili navdušeni nad njim in njegovim nastopom in 
besedne slike, izkušnje. Pomembno je zapisovanje obema je vzor v življenju.
idej, vsega, kar vzbuja našo pozornost. 
Znati sprejeti kritiko
Komu so pesmi namenjene? Ko enkrat pesmi pokažemo drugim, moramo biti 
Svetovala sem ji, naj ima vedno v mislih, kdo bo pripravljeni sprejeti kritiko, ki je lahko pozitivna ali 
bral te pesmi. Si želi razkriti najgloblje delčke srca negativna. Pomembno je, da se vsi zavedamo, da 
ali želi to ohraniti le zase? Anja se nam je popol- kritika ni namenjena posamezniku, ampak nje-
noma zaupala, saj, kot je zapisal gospod Partljič, je govemu delu. Vsak, ki bere, ovrednoti delo na svoj 
mladi pesnici potrebno priznati, da iskreno in hra- način, saj vsak sporočilnost prebranega razume 
bro z iskanimi izbranimi besedami odpira kamrico drugače. Vsi pa moramo biti sposobni sprejemati 
za kamrico svojega srca, vedno globlje, vedno bolj različne odzive okolice.
iskreno. Želela je, da pesmi prebirajo tudi drugi. 
Zato sva se na tem mestu pogovarjali tudi o kritiki, Objava pesmi
ki ne bo vedno pozitivna. Vsak, ki bere pesem, si Anja je vsa leta v šoli sodelovala pri literarnem 
bo ustvaril svojo sliko, vsakemu bo sporočala ne- krožku, pisala je različna besedila, katera sem kot 
kaj drugega. Ljudje moramo znati sprejemati tako mentorica pošiljala na različne natečaje. Objavljali 
pozitivne kot negativne kritike. Iz vsega pa se mo- smo v šolskem časopisu, na spletni strani šole, pa v 
ramo nekaj novega naučiti. zborniku, ki smo ga izdali ob 130-letnici naše šole. 
Anja je s svojimi pesmimi nastopala na proslavah, 
Oblika pesmi saj je zraven pisanja dobra tudi v interpretiranju 
Ni pomembno, da so vse pesmi po istem kopitu. pesmi in javnem nastopanju.
Pustimo domišljiji svojo pot, bodimo ustvarjalni. 
Anji sem po nasvetu gospoda Partljiča svetovala, Brati pesmi drugih ustvarjalcev
naj bodo verzi kratki, naj bodo nanizane le besede, Ker sama zelo rada ob večerih berem pesmi, sem 
s čimer bo poudarjena njihova moč. To moč mora tudi Anji svetovala, da prebira pesmi, da začuti 
pesnik začutiti sam. Naj uporablja metafore, prispo- pesnike. Svetovala sem ji, naj bere počasi, da si 
dobe. Prav tako naj bo rima svobodna, ni potrebno v glavi ustvari svojo sliko, kaj ji je posamezna pe-
iskati rim, kot to počnejo otroci v zgodnjem obdobju. sem, posamezni verz povedal. Verjamem, da ni 
V mislih pa moramo imeti temo in posamezne mo- bojazni, da bi sami kopirali druge ustvarjalce, saj 
tive. Zanimiva so tudi retorična vprašanja, kjer vsak pisanje prihaja iz nas samih, iz naših izkušenj, na-
bralec išče svoj odgovor. ših misli, naših občutij. 
Pesmi naj odsevajo pesnikovo notranjost Kotiček in čas za ustvarjanje
Poezija naj bo izraz posameznika, njegove poveza- Ljudje smo različni, eni potrebujemo za ustvarja-
nosti z družino in okoljem, v katerem biva. Naj pesmi nje in branje mir, spet drugih hrup ne moti. Anji 
48
Didakta
sem svetovala, da bere in piše v miru, ko je sama. Po nasvetu gospoda Partljiča smo pesmi razdelili v 
Naj bo to zvečer, ko se vse umiri, ko nimamo več pet sklopov. Pri urejanju pesmi v sklope, pri obliko-
toliko skrbi. Anja je moj nasvet upoštevala, in kot je vanju knjige in urejanju fotografij nama je vsesko-
kasneje povedala sama, je res najraje pisala zvečer, zi pomagala Saša Veler, prav tako učiteljica na OŠ 
ko je bilo vse mirno in je bila sama. Tudi v zbirki je Ivanjkovci. Sklopi nosijo naslednje naslove: Prvič. 
zapisala, da vi, bralci, prebirajte njene pesmi v miru Glas, črka, beseda, kjer so pesmi o šoli. Drugič. Sto-
in samoti. Prav tako prostor izbira vsak sam. Soba. pinja, korak, sledi, kjer so pesmi o otroštvu, družini, 
Narava. Gozd. Ob reki. Šola. Plaža. Planine. Kjerkoli, domači pokrajini. Tretjič. Metulj, pomlad, galaksi-
pomembno je, kot sem že zapisala, da imamo pri ja mojih misli, kjer so pesmi o naravi. Četrtič. Sa-
sebi kako beležko, kjer si sproti zapisujemo ideje. nje, utrip, igra življenja, kjer najdemo ljubezenske 
motive, pa prve poljube. Petič. Praznina, bolečina 
Dolžina pesmi spomin. V petem sklopu pesmi se izraža bolečina, 
Vse učence v šoli učim in navajam, da nikoli ni po- praznina, izguba, išče pravo pot, smisel življenja in 
membno, koliko napišemo, pač pa je pomembna lepši jutri.
vsebina, kaj zapišemo. Prav tako sem Anji sveto-
vala, naj se ne obremenjuje z dolžino, s številom V zbirki je zapisana recenzija gospoda Partljiča z 
verzov, naj pove, kar misli. Velikokrat imajo posa- naslovom Partljič o Anjinih pesmih. Sama, kot nje-
mezne besede večjo moč kot stavki. Anja ima kar na mentorica, sem zapisala spremno besedo z na-
nekaj zelo kratkih pesmi, ki pa nosijo globoko spo- slovom Učiteljica o/ob Anji in knjigi. Besede avtori-
ročilnost in dajo bralcu veliko za razmišljati, da se ce pa je seveda zapisala tudi avtorica sama.
zazremo vase in si postavljamo različna vprašanja. 
Zbirka je opremljena s fotografijami in tako so 
Svojo pesem lahko spreminjam trenutki ujeti v večnost. Fotografije sta skupaj 
Da, svoje pisanje lahko spreminjamo, dokler bese- posneli in uredili Anja in učiteljica Saša Veler, ki 
dila ne damo v objavo. Pesmi morajo zoreti s ča- je prav tako ves čas sodelovala s tiskarno glede 
som, to nama je na najini poti svetoval tudi gospod oblike knjige, kakovosti papirja, pisave, postavitve 
Partljič. Nismo vedno enako razpoloženi in naši pesmi in fotografij.
občutki zelo vplivajo na naše pisanje. Enkrat smo 
srečni, drugič jezni, lahko bi kričali, spet naslednjič 2. 3 Izšla je pesniška zbirka
imamo občutek, da smo svobodni kot ptica. Svo- Po dogovarjanjih v tiskarni o vseh podrobnostih 
je pisanje moramo pogledati z razdalje in ustvariti in po pridobitvi CIP-a za knjigo so pesniško zbirko 
nekaj, v kar verjamemo (Bedrač 2007). začeli tiskati. Veliko vlogo so imeli tudi starši učen-
ke, ki so ji ves čas stali ob strani, jo vzpodbujali in 
2. 2 Po poti do knjige
Ko je Anja v devetem razredu dodelala pesmi, sva 
začeli z načrtovanjem knjige. Najprej je bilo po-
trebno poiskati naslov zbirke. Izbirali sva med kar 
nekaj naslovi. Izbrali sva naslov Prostor za pesem. 
Prostor za pesem. V knjigi. V srcu. V duši. V svetu, 
polnem tehnologije, kjer ljudje iščemo notranji 
mir. Proti koncu knjige je prazen list z naslovom 
Prostor za tvojo pesem, kjer lahko vsak, ki ima to 
pesniško zbirko, po svojem navdihu, po prebiranju 
Anjinih pesmi, zapiše svojo pesem.
Pesmi sva še enkrat poslali gospodu Tonetu Partlji-
ču, ki je pesmi ponovno prebral in zapisal recenzijo 
v knjigo. »Pesmi so po eni strani na ravni najbolj ta-
lentiranih zgodnjih najstniških pesnikov, po drugi 
strani pa ta nivo tudi presegajo …« (Partljič v Lazar 
2019, 4). In še nekaj njegovih besed: »Ja, pred nami 
je pravi mali kozmos bistrega in čustvenega dekle-
ta, ki mu besede ne dajo in ne dajo miru … Da bi jih 
iskala celo življenje in spoznala tudi, kako težko je 
najti tiste redke prave besede, ki delajo iz deklice 
zrelo žensko. Naj se nekoč 'zrela pesnica' presene-
čena sreča s svojo otroško osnovnošolsko pesniško 
izpovedjo! Samo ona ji bo dala pravo ceno …« (Par-
tljič v Lazar 2019, 5). Naslovnica pesniške zbirke (2019)
49
Didakta
ŠOLSKA PRAKSA
jih je pokazala tudi nam. Dala nam je priložnost, 
da vstopimo v njen svet, v njeno srce in njen ra-
zum. Dala nam je priložnost, da skozi njene pesmi 
najdemo delček nje, morda tudi sebe. Pomembno 
vlogo pri prireditvi je imel tudi učitelj glasbe, Leon 
Lah, ki je dve pesmi uglasbil ter ju zapel in zaigral 
skupaj z učenci. Med prireditvijo je bilo veliko solz 
in smeha in vsi so bili ponosni na Anjino iskrenost. 
Potem je v knjižnici podpisovala knjige in uživala je 
v vsakem trenutku posebej.
»V življenju moraš spoznati prave ljudi, ki so do tebe 
prijazni. Ljudi, ki ti pustijo na svet pogledati z dobre 
strani. Ljudi, ki ti ne strejo srca. Ljudi, ki ti dajo vede-
ti, da si poseben človek …« (Lazar 2019, 38).
3 Zaključek 
Biti drugačen. Vsak je drugačen. Vsak v življenju 
išče nove izzive. Postavljamo si nove in nove cilje 
in stremimo, da bi bili na poti do cilja uspešni. Kot 
učiteljica in knjižničarka iščem in vzpodbujam pri 
učencih tisto, kar je najboljše v njih. Vsak posame-
znik ima šibka in močna področja in pomembno 
je, da vzpodbujamo šibka področja, še posebej 
pa nadgrajujemo in širimo močna. Tako sem pri 
učenki Anji Lazar zaznala, da rada piše in da se 
njeno pisanje razlikuje od drugih. Začeli sva sku-
paj hoditi po poti ustvarjanja, vse od prvih pesmi 
do izdaje pesniške zbirke. Pesniške zbirke, na ka-
tero smo ponosni. Mentor ne more nikogar naučiti 
ali dati recepta, kako pisati, lahko pa z nasveti in 
vzpodbudami hodi v isto smer kot mladi pesniki, 
pisatelji, ustvarjalci. Anji Lazar je uspelo in izdala 
je svojo pesniško zbirko z naslovom Prostor za pe-
Podpisovanje zbirke (2019) sem. In naj zaključim kar z njeno pesmijo iz zbirke:
Smisel življenja
Uživaj v tem, kar počneš.
finančno podpirali. Del finančnih sredstev pa je na Bodi svoboden in samosvoj.
prošnjo naše ravnateljice Nade Pignar namenila Sledi svojim sanjam.
tudi Občina Ormož z županom gospodom Danije- Bodi iznajdljiv in zabavaj se.
lom Vrbnjakom. Tako smo v roke dobili pravo knji- Imej tesne vezi s prijatelji.
go, pesniško zbirko z naslovom Prostor za pesem Bodi svoboden, bodi ti.
mlade pesnice Anje Lazar. Če sanjaš, dobiš moč, Nikoli se ne pozabi nasmejati.
da sanje tudi uresničiš … Kot predstavitev pesniške In uživaj v tem, kar imaš rad. 
zbirke smo v šoli pripravili literarni večer. Namen (Lazar 2019, 44).
celotnega večera je bil, da vsaj nekoga napolnimo 
s pozitivno energijo, da vsaj komu damo navdih 
za pisanje pesmi in da ljudje boljše spoznajo Anjo 
in njene pesmi. Z Anjo je pogovor vodila učiteljica Viri in literatura
Bedrač, D. (2007): Brez uteži. Priročnik za pesnjenje. Posebna iz-
Marjetka Pfajfar, ki je želela velikemu številu obisko- daja. Ljubljana: Javni sklad Republike Slovenije za kulturne de-
valcev predstaviti, kako Anja vidi svet,  in spregovo- javnosti.
Grosman, M. (2003): Pomen branja za posameznika in širšo druž-
riti o njenih začetkih pisanja, o tem, kaj ji pomenijo bo. Beremo skupaj. Priročnik za spodbujanje branja. Ljubljana: 
posamezni ljudje. Govorili sta o pravičnosti, pa re- Mladinska knjiga. 
Herbert Newton, C. (2007): Umetnost govora. Ljubljana: Šola re-
snici, o sanjah, o prvi ljubezni. Med pogovorom so torike. (Zbirka Šola retorike ; knj. 2)
Anjini sošolci in sošolke s ponosom recitirali njene Jamnik T., Perko, M. (2011): Otrok, branje, odrasli. Ljubljana: Dru-
štvo Bralna značka Slovenije. 
pesmi, in tako smo vsi obiskovalci lahko vstopili v Lazar, A. (2019): Prostor za pesem. Ivanjkovci: Ormož: Občina; sa-
Anjin svet, saj je skozi svoje pesmi odprla svoje srce mozaložba. 
Place, M. (2017): 100 dejavnosti za učenje branja in pisanja po 
in dušo ter izlila svoja čustva. Bile so del nje, sedaj metodi montessori. 2. ponatis. Ljubljana: Mladinska knjiga. 
50
Didakta
Kulturno-zgodovinska dediščina 
in otroška ustvarjalnost v OPB
Metka Koder, učiteljica zgodovine in podaljšanega bivanja, OŠ Trnovo
Prispevek je namenjen orisu dela v oddelku podaljšanega bivanja. Specifika učnega okolja 
in dela v njem se v marsičem razlikuje od dopoldanskega dela pouka. Učenci, nekateri 
so v šoli že zarana, so utrujeni, željni sprostitve, gibanja. In, seveda, lačni. Precej več truda 
je potrebnega, da se ponovno vzpostavi prijetno, mirno učno okolje (vmes še potekajo iz-
brane interesne dejavnosti, učenci prihajajo in odhajajo iz razreda) ter pridobi motivacija 
in koncentracija. Pa vendar, ravno v tem času, ki ni strogo omejen z učnim načrtom, sem 
našla prostor za estetsko ustvarjalno negovanje našega kulturno-zgodovinskega sloven-
skega izročila, za razpiranje znanja v širino in globino. 
Uvod Meni ni bilo nič smešno na ta moj prvi dan, starše-
Ko sem prvič stopila v razred z majhnimi otroki v ma pa tudi ne. Popolnoma drugačna dimenzija! 
popoldanskem času, mi je, po pravici povedano, 
vzelo sapo. Vsepovsod otroci. To niso bili gimnazij- Postopoma se je v popoldanskem delu pou-
ci, ki sem jih srečevala na hodnikih Srednje šole za ka izoblikoval moj osebni pristop. Ohranila sem 
oblikovanje in fotografijo ter na Likovni gimnaziji svojo ljubljeno zgodovino in zanimanje zanjo na 
v ljubljanskih Križankah, kjer sem od leta 1997 do različne načine prenesla med najmlajše šolarke 
2005 poučevala zgodovino, vmes tudi v progra- in šolarje. V okviru interesne dejavnosti Kultur-
mu izobraževanja ob delu za odrasle. Ti mali otro- no-zgodovinska dediščina se seznanjamo z raz-
ci niso mirno sedeli v klopeh ob vstopu učiteljice v ličnimi zgodovinskimi vsebinami, ki jih potem 
razred in zbrano sledili razlagi. »Vsepovsod« otroci raznovrstno nadgrajujemo skozi daljše obdobje 
niso nič slišali niti videli, da sem vstopila v razred. (ker je ena ura dejavnosti za širino in globino pre-
Iskali so sošolca, ki se je nekam skril, in so starši malo). Za eno ustvarjalno likovno delo porabimo 
prišli ponj, da jim ga kot učiteljica, čisto sveža v tudi mesec in več. Vztrajnost in natančnost vodi-
osnovnošolskem prostoru, seveda takoj predam. ta h končnemu razstavnemu izdelku, k ponosu 
Izgubljeni deček je bil najden po dobrih dvajsetih posameznice/posameznika za vloženi trud, za 
minutah, skrival se je v omari. Še sreča, da mu je podobo, ki se izriše v unikatni popolnosti otro-
bilo tako smešno, da se je s smehom sam razkril. škega ustvarjanja. 
51
Didakta
ŠOLSKA PRAKSA
52
Didakta
Med procesom nastajanja umetnin posebno pozor- dobe življenja vrezovali in tolkli v kovino. Nastala je 
nost namenjamo zapolnitvi ozadja. Odvisno od ob- umetnina, situla, razdeljena na tri pasove s prizori 
dobja, ki se mu posvečamo, praznini likovne površi- vsakdana. Znotraj teh treh pasov, frizov, so člove-
ne dodajamo razkošje tehnik drobnih detajlov, ki so ške in živalske figure. Zaporedje pasov nam slika 
se uporabljale v svojem času (torevtika – uporabljali pripoved o pomembnih dejanjih in dogodkih iz 
so jo mojstri situlske umetnosti v železni dobi; kelt- življenja pomembne osebe, po vsej verjetnosti vla-
ske vozlanke – nad njimi smo se še posebej navdušili darja. Čeravno so bile situle pivske posode, si deli-
po ogledu čudovitega animiranega filma Skrivnost mo enotno spoznanje. So na nek način tudi knjige. 
iz Kellsa, ki nas popelje v čas nastajanja enega naj- Lahko jih beremo kot podobopis. Znanje o pozna-
lepših rokopisov srednjega veka; mozaik – metoda vanju vrhunsko izdelane vaške situle in o njenem 
dekorativne umetnosti iz časa starega veka, ki jo mi pomenu za naš prostor dodatno poglobimo s pre-
izdelujemo bodisi iz koščkov kolaža bodisi pa si po- biranjem izvirne slovenske slikanice Fant z rdečo 
magamo z ravnili in potem notranjost majcenih li- kapico, avtorice Andreje Peklar, ter s pogovorom o 
kov pobarvamo s flomastri, vodenkami, temperami). sporočilu zgodbe. Naročimo se še na obisk v Naro-
dnem muzeju, kjer nas muzejski kustosi še doda-
Navdih za ustvarjanje nam nudi mnogoterost zgo- tno poučijo o vaški situli in si jo lahko ogledamo. 
dovine človeštva. Poglavja, ki sledijo, so namenjena Poudarimo tudi prisotnost situlskih podob v vsak-
Vaški situli in Primožu Trubarju, decembrskemu danjem življenju. Pravzaprav jih nosimo ves čas s 
času, kulturi v februarju, silhuetam z vsebino. seboj, v denarnici, vdelane so v osebno izkaznico, 
so del naše identitete. 
Vaška situla in Primož Trubar
Vaška situla in Primož Trubar nam prideta nasproti Med prebiranjem pravljice naše pradavnine nam je 
jeseni, ko diši po tisku. Sploh 31. oktober, dan refor- z vsako prebrano črko bližje pogumni mož časa, Pri-
macije, praznik, ki časti slovensko besedo. Kako po- mož Trubar. Kako le bi lahko brali tako imenitno po-
vežemo prazgodovino in obdobje reformacije v no- vest brez njega, ki je nam, Slovencem, v nevarnem 
vem veku na Slovenskem? času verskih trenj izročil v skrbno nego prvi dve 
knjigi, natisnjeni v slovenskem jeziku, in bil zaradi 
Najprej ugotovimo, da v prazgodovini, v železni svojega delovanja tudi izgnan. Lahko rečemo, da je 
dobi, v Vačah še niso poznali ne knjig ne časopisov, postal begunec. O Primožu Trubarju, njegovem ži-
sporazumevali so se na čisto drugačen način. Po- vljenju, se še dodatno pogovorimo, preberemo nje-
membno vlogo pri tem so imeli umetniki, ki so po- gov življenjepis, poiščemo slike.
53
Didakta
ŠOLSKA PRAKSA
In sedaj je skoraj vse nared, da se ustvarjanje, na- z vaške situle. Pod podobo situle je simboličen 
menjeno počastitvi situle in Trubarja, lahko zač- zapis, nekakšna imitacija tiska prvih slovenskih 
ne. Učenci najprej s svinčnikom izdelajo skico, da knjig in poklon Primožu Trubarju.
se kasneje lahko lotijo dela na risalnem listu. 
Še intenzivneje smo simboliko obojega (situle in 
Eno izmed prvih situl so učenci (sedaj so v prvem Trubarja) predstavili s pomočjo jogurtovega lonč-
letniku srednjih šol) izdelali tako, da so situlo raz- ka, poslikanega v treh pasovih, preoblikovanega v 
delili na tri pasove in v njih izrisali podobe s situ- situlo. Risalni list smo razdelili na tri ploskve (kot 
le. Dodatno so jih prevlekli s črnim flomastrom in trije frizi). En del lista je pobarvan s črno tempe-
prvi zunanji rob obšili s črnim sukancem, ostanek ro (barva tiska), drugi del je polepljen s koščki ča-
ozadja pa so pobarvali s tempero zlate barve. S sopisnega papirja (tisk danes), zadnja tretjina pa 
sukancem so obšili tudi sredinski motiv jelena, z je že zapolnjena s keltskimi vozlankami (okrasne 
namenom pridobiti vtis reliefa, kar se razvidi tudi iluminacije v prvih rokopisih). Na koncu smo v levi 
zgornji del risalne površine prilepili situlo. Tako 
smo pravzaprav dobili sodobno 3D umetnino.
Lansko jesen smo z drugošolci v oktobru ubrali 
pot izdelovanja situle v tehniki halštatskih moj-
strov, v torevtiki. Žal nismo tolkli in vrezovali v 
kovino, temveč smo se preizkusili v naši izvirni 
tehniki. Situlo smo ponazorili z izbrano prostor-
sko umestitvijo pikic (kot bi šlo za enostavnejšo 
tehniko vbadanja) različnih velikosti ter z njihovo 
gostoto. Pikice so izdelane s črnim flomastrom. 
Po mesecu dni vztrajnega, natančnega dela se je 
pred nami izrisala unikatna podoba vedrca. 
December: pravljično in praznično
Vaško situlo smo v decembru, dve leti nazaj, soča-
sno z otroki tretjega razreda v podaljšanem biva-
nju popoldne, ustvarjali v šestih razredih pri pou-
ku zgodovine dopoldan. Originalni motiviki smo 
54
Didakta
dodali ledene rože, pasove pa še dodatno raz-
plastili in posamezne prostore prebarvali z mo-
dro barvo (oboje poudarja pridih zimskega časa). 
Ozadje situle krasijo mozaični koščki iz alufolije 
(simbolna ponazoritev kovinske dobe v prazgo-
dovini). Izdelek je nastal po predhodni skici. Vsak 
vzorec posebej je prevlečen (obroba) s črnim flo-
mastrom. Filigransko delo.
V decembru domove napolni rumena svetloba. 
Vsak si želi praznovati v okrilju domačnosti. Kul-
turno-zgodovinska dediščina nas je popeljala 
skozi različne načine gradnje v preteklosti in se-
danjosti, prepoznavali smo spreminjanje bivanj-
skega elementa. Koliko zidov, koliko sten je imel 
dom? V rani uri človeštva prav nič. Skalni previsi, 
votline. Preproste vejnate, slamnate strukture za-
vetij, znotraj posute z listjem. V takšnih bivališčih slili vsak svojo decembrsko hiško in izrisali skico v 
so si naši davni prednamci poiskali zatočišče, var- zvezek. Otroško arhitekturno snovanje je v mese-
nost pred zunanjostjo. Sčasoma, z razvojem polje- cu dni ponudilo toliko individualnih pristopov, ko-
delstva in živinoreje, so nastala prva stalna bivali- likor je bilo otrok. V samem likovnem izrazu smo 
šča v vaseh s preprostimi hiškami z eno odprtino. se držali estetike minimalizma. Manj je več, z več 
Mesta rodovitnega polmeseca, Mezopotamije, končnega učinka. Hiške smo pustili bele, sem pa 
nam postrežejo s prvimi razkošnejšimi palačami, tja pridali modro (odprtine, zunanje stene), ozad-
s stolpi – zigurati. Pregledali smo arhitekturne je pa zapolnili s koščki srebrne in zlate alufolije. 
mojstrovine antike in se zagledali v srednjeveške Pridih nočnega neba smo povzeli po van Goghu, 
gradove, ki so za mlajše otroke prav posebej mi- po njegovi noči, polni zvezd. Izrezali smo drobne 
kavni. Preko renesančnih in baročnih vil ter indu- bele krožce in jih znotraj zapolnili z drobnimi ru-
strijskih četrti mest s konca novega veka se zau- menimi pikicami. Tako smo dobili zvezdice in jih 
stavimo v sodobnosti leta 1933, pri ljubljanskem polepili po nebu nad hiškami. Učinek izdelanih 
nebotičniku, ki je bil ob odprtju najvišja stavba otroških mojstrovin je bil bleščeč.
v srednji Evropi. In zaključimo v naši sodobnosti, 
ki nam zopet ponuja raznovrstnost arhitekturne Kultura v februarju
krajine. To je vsebinsko izhodišče za ustvarjanje Pa ni samo v februarju. Vsak dan je, kultura, vza-
pravljičnih hiš časa. Otroci so si v domišljiji zami- me si prostor in čas. Za prebiranje lepe besede so 
55
Didakta
ŠOLSKA PRAKSA
vsi trenutki pravi. Pa vendar v februarju kultura Bošnjakinje, lepe Lejle. Rozamundo smo umestili 
zadiha drugače. Prešeren ji vdahne svojsko ži- v zeleno pomlad, ji nadeli obleko iz cvetlic, ozadje 
vost, kot marec pomladi. Z otroki v podaljšanem pa spremenili v prostranstvo zelenih trav. Pri izde-
bivanju smo slovenski kulturni praznik počastili lavi slike smo uporabljali ravnilo. Iz samih krogcev 
s pogovornimi okroglimi mizami, s prebiranjem so lasje, tudi cvetlični motiv oblačila. Travniško 
Prešernove poezije, z ustvarjalnostjo, lansko šol- vzdušje je ustvarjano prostoročno. 
sko leto smo sodelovali na februarski kulturni 
predstavi (vzporedno sem pripravljala osmošolce Upodobitev Lejle z otroško estetiko kulturne-
in otroke iz drugega razreda). Pri likovnem ustvar- ga februarja je prikaz delovne vneme, izjemne 
janju smo se osredotočili na Urško iz Povodnega koncentracije, potrpežljivosti, volje rosno mladih 
moža, na Turjaško Rozamundo in na temnolaso duš. Otroci so s ponosom zrli v svoje Lejle. Dan za 
Lejlo, ki gane Ostrovrharjevo srce. dnem so zaljšali likovno površino s to deklico iz 
Bosne. Ponovno razkošje las, temnih, vseh obliko-
Preden smo začeli z Urško, smo si ogledali ume- vanih s pomočjo keltskih vozlank, ki smo jih spo-
tnost renesančnega slikarja Sandra Botticellija. znali med obravnavo srednjeveških rokopisov (in 
Osredotočili smo se na delo Rojstvo Venere, kjer ob tem poudarili, kako precizno so se dela lotevali 
se mladenka bohoti s slapom las, ki se ji ovija iluminatorji, posamezna dela so nastajala več let). 
okrog telesa. Na takšen način so učenke in učenci Obleka slavnostna, vsa po drobcih (vsak drobec je 
ozaljšali vsak svojo Urško. S prameni zelenih las, posebej okrašen) in ne v celoti pobarvana. Trav-
ker potem nas pričakuje pomlad. Za popestri- nato ozadje iz samih vozlank, za pridih pa rožice. 
tev smo sem in tja kakšen pramen las pozlatili s Otroci so jih najprej narisali in jih s flomastrom 
koščki zlate folije, ga polepili s kolažem, okrasili z pobarvali na listu papirja, nato izrezali in nalepili 
drobnimi krožci. Med pramene smo pomladno na zeleno ploskev. Končno podobo smo uzrli in 
natrosili še trobentice in zapisali delčke prve ba- razstavili po enem mesecu.
lade mladega Prešerna.
Silhueta z vsebino
Romanca Turjaška Rozamunda nam prikaže pre- Različna ljudstva v preteklosti so vse do nekako 
krasno, a prevzetno dekle s Turjaškega dvora, ki prve polovice 19. stoletja, do začetkov prve indu-
svojega ljubega Ostrovrharja izgubi zaradi druge, strjske revolucije, ostajala povezana z in vezana 
56
Didakta
izključno na naravo. Od njihovega poznavanja vrsto let, marsikaj sem se kot profesorica zgodovi-
naravnih zakonitosti je bil odvisen njihov obstoj. ne o estetiki likovnega izraza naučila prav od nje). 
Samo pomislimo, do kakšnih spoznanj so se do- Prazničnost trenutka poudarjajo pisane zvezde in 
kopali opazovalci neba v starem veku. Po postavi- zvezdni utrinki neba, ki so prikazani z mavričnimi 
tvi zvezd so staroegipčanski svečeniki znali napo- krogi. To mavrično likovno delo je rezultat priza-
vedati poplave. Spoznali so, da zvezda Sirij, ki vzi- devanja prvošolcev v podaljšanem bivanju.
de poleti v svetlobi jutranje zarje, pomeni začetek 
Nilovih poplav. Poplavljanje Nila je za seboj pušča- Zaključek 
lo rodovitno blato ter s tem pomagalo k uspešne- Hvala spoštovanim kolegicam in kolegom v po-
mu kmetovanju in blaginji države. Takšen je bil na daljšanem bivanju. Prihajamo iz različnih stro-
kratko vsebinski uvod v ustvarjanje prve silhuete kovnih okolij. Od leta 2006 sem imela priložnost 
z vsebino. Dopolnili smo ga še z nekaj astronom- spoznavati bogastvo znanja, ki ga sejete med 
skimi vložki (ogled ozvezdij, Rimske ali Mlečne ce- učence v popoldanskem delu pouka. Prav tako 
ste – galaksija, ki ji pripada tudi naše osončje in je sem pridobila uvid v odlično, nazorno prakso uči-
vidna le v temnih in jasnih nočeh) ter z gibalnim teljic in učiteljev z drugih slovenskih in tujih šol 
momentom. Preko glasbe so nastale tri gibalne preko imenitnih predstavitev na mednarodnih 
ponazoritve dogajanja na nebesnem svodu. Poi- konferencah za področje podaljšanega bivanja. 
menovali smo jih Lokostrelec, Potovanje po Mleč- Ugotavljam, da skrajno nenavadni pojem podalj-
ni cesti in Sončni vzhod. Ustvarjanje smo pričeli šano bivanje ne ustreza živosti organizma, s kate-
tako, da se je eden izmed otrok ulegel na veliko rim se srečujemo učitelji popoldan, po končanem 
risalno površino na tleh v poziciji gibalnega izraza pouku. Za pozornost učencev je potrebno ubrati 
Lokostrelec. Deklico ali dečka smo v takšnem po- svojstven pristop, ki se motivacijsko razlikuje od 
ložaju obrisali s svinčnikom. Pri izdelavi silhuete v pristopa v učnem dopoldnevu. Bistveno več je 
naravni velikosti so sodelovali vsi otroci. Trgali so vzgojnega, socializacijskega momenta. Ustvarjal-
koščke barvnega kolaža v različnih velikosti in jih na dela, ki nastajajo v času po dvanajsti, trinajsti 
lepili po likovni podlagi. Znotraj silhuete in izven, uri, in pridobljena znanja z raznovrstnih področij 
po nočnem nebu z izrisanimi zvezdami in planeti. zadobijo še posebno vrednost.
Kar nekaj otrok je ob koncu šolskega leta imelo 
vsak svoj stenski okras, ki so ga nesli domov. Ni 
pa se časovno dalo izvesti, da bi takšno umetnino 
lahko izdelali za vsako učenko, vsakega učenca.
Druga silhueta je vsebinsko povezana z našim 
planetom Zemljo. S procentualno razporeditvi-
jo kopnega in vode. Z mladimi raziskovalci smo 
ugotovili, da naš planet predstavlja 70 procentov 
vode in 30 procentov kopnega. Podobno, smo 
primerjali, je z našim telesom. Voda v njem pred-
stavlja 60 do 70 procentov naše telesne teže. Zato 
smo se pogovarjali tudi o pomenu pitja vode za 
naše zdravje. Po predhodni usvojitvi znanja je 
naša ustvarjalnost samoumevno zašla do ekolo-
škega pristopa k delu. Nabrali smo odpadno bla-
go raznoraznih barv. Blago smo razrezali v kroge 
(Zemlja je okrogla). Ponovno smo obrisali dekli-
ško in deško telo. Znotraj smo nastalo ploskev po-
lepili s krogi iz blaga, nekaj smo jih tudi izdelali s 
čopičem ter temperami, s flomastri. Enak posto-
pek lepljenja in barvanja smo ponovili ob izdelavi 
Zemlje. Voda je barvno ponazorjena z modrimi 
barvnimi krogi, kopno pa z zeleno barvo.
Zadnje silhuete so praznične. Izdelane so bile ob 
55. obletnici naše šole. Gre za preplet dveh literar-
nih junakov, ki se srečata v prostranosti vesolja. Viri in literatura
Zvezdica Zaspanka in Mali Princ. Silhueti sta posli- Peklar, B. (2005): Fant z rdečo kapico. Ljubljana: Inštitut za likovno 
umetnost.
kani s temperami. Ob tej priliki sem sodelovala z Božič, D., Pavlin, P. (1999): Zakladi tisočletij. Zgodovina Slovenije 
akademsko slikarko, izjemno profesorico likovne od neandertalcev do Slovanov. Ljubljana: Modrijan.
Mihelič, D., Janša-Zorn, O. (2003): Stari in srednji vek: zgodovina 
vzgoje na naši šoli (najino sodelovanje gojiva že za sedmi razred devetletke. Ljubljana: DZS.
57
Didakta
MED TEORIJO IN PRAKSO
Uganke nekoč in danes ter njihova 
raba v predšolskem obdobju
Barbara Bednjički Rošer, vzgojiteljica, Vrtec Ivana Glinška Maribor
V predšolskem obdobju so otroci igrivi, radovedni, polni domišljije in nenehno v iskanju 
novih izzivov, ki jih uganke ponujajo v obliki miselno-govornih iger. Otrokom uganke uga-
jajo, saj odsevajo domiselnost in čut za opazovanje. S svojo odprtostjo in igrivostjo jih moti-
virajo, popestrijo jezikovne dejavnosti, širijo obzorja in bistrijo um. Tudi sodobna družba od 
posameznika zahteva zmožnost dekodiranja različnih izraznih sredstev, zato je uporaba 
ugank v otrokovi predbralni in predpisalni dobi pomemben doprinos in spodbuda razvija-
nju miselnih procesov, razumevanju simbolike in prenesenega besednega pomena.
Navadno so kratke, Kaj imamo tako dolgo, Vprašanje kaj, le kaj je to?
nalašč zavozlane, dokler iščemo, Ti pesmica zastavi.
vesel je, kdor kakšno kadar pa najdemo, nimamo? Prisluhni ji, preberi jo,
res težko ugane. (Vodnik, 1952) povej odgovor pravi!
(Štefan, 2006) (Sokolov, 2012)
se kot pesniška vrsta umeščajo v mladinsko knji-
ževnost. Skozi zgodovino so se uganke spreminja-
le, najbolj priljubljene in cenjene so bile v 17. in 18. 
stoletju. Še danes pa se pojavljajo v različnih obli-
kah,5 poznamo številne definicije. Slovar sloven-
skega knjižnega jezika (2014) uganke opredeljuje 
kot kratka besedila za razvedrilo, zabavo, ki duho-
vito opisujejo stvari, ki jih je treba uganiti. Sesta-
vljene so iz dveh delov ‒ igrivega, metaforičnega 
opisa ali podobe,6 ki ga pove/prebere zastavljalec, 
in odgovora,7 do katerega s premislekom in domi-
selnostjo pridejo uganjevalci. Uganjevanje je lahko 
uspešno ali neuspešno oz. pred pravilnim odgovo-
rom je lahko niz napačnih, zato med otroki v vrtcu 
vzpostavljajo tekmovalno vzdušje, spodbujajo ko-
munikacijo in so tako razvedrilne kot tudi poučne.
Kaj je belo, ko je umazano? 
(albat)
V vrtcu so uganke odlično izhodišče za miselno ak-
tivacijo otrok in razvijanje številnih sposobnosti, kar Kuhano pa pečeno ‒ pa še pes ne je.
potrjujejo tudi sodobna dognanja nevroznanosti1 (isabolk irp alipš)
(Rajović 2016, 21). V njih se literatura kot umetnost Kaj se bolje vidi ponoči kot podnevi?
prepleta s praktičnimi, poučnimi nameni v verzifi- (čul)
cirani ali prozni obliki, zato jih Kmecl (1996) uvršča 
med kratke2 didaktične književne vrste, ki z nepri- Kdo ima v šoli najbolj trdo glavo?
čakovano izbiro besed, pomenskimi prenosi in ne- (jlebež)
navadno perspektivo bogatijo naše znanje. Veljajo 
za enega najstarejših žanrov v folklorni tradiciji,3 Kdo svojo hišo vedno s seboj nosi?
saj prvi domnevni zapis4 sega 3100 let pr. n. št. V (žlop)
sodobnem času prevladujejo avtorske uganke, ki 
1 Obdobje do sedmega leta starosti je najdragocenejše, saj se v tem času razvije več kot 70 odstotkov sinaps, od katerih so odvisne intelektualne zmožnosti posame-
znika. Program učenja NTC, ki povezuje nevroznanost in pedagogiko, razvoj funkcionalnega razmišljanja spodbuja z ugankami, ugankarskimi zgodbami in vprašanji.
2 H kratkim (gnomičnim) poučnim književnim vrstam (Kmecl 1996) prištevamo tudi pregovore, maksime, sentence, aforizme in basni.
58 3 V okviru slovstvene folklore ima uganka dolgo tradicijo in pomembno družbeno vlogo (Indija, antična Grčija, stari Egipt …), v slovenskem prostoru pa se najpogosteje 
pojavljata prava uganka, ki ima natančno določeno strukturo in šaljivo vprašanje, pri katerem je v ospredju funkcija šaljenja, humornosti in zabave. Ljudske uganke so 
del folklornega repertoarja nesnovne kulturne dediščine. 
4 Sumerska uganka https://ojs.zrc-sazu.si/traditiones/article/view/1413/1171 (dostop, 3. 4. 2020)
5 Miselna uganka, besedna uganka – logogrif, številska uganka – aritmogrif, slikovna uganka – rebus …
6 Metaforični opis je lahko v trdilni ali vprašalni obliki in vsebuje metaforično misel.
Didakta
Zmeraj gre, pa 
nikamor ne pride. Že v slovenskih ljudskih ugankah so misli zakri-
(aru) te s prispodobami, posamezne so tudi pesniško 
Kdo ima iz samih oblikovane, kar jih dviguje nad vsakdanji govor. 
šivank suknjo? Prvi zbiratelj, zapisovalec ljudskih ugank in avtor 
(žej) prve slovenske definicije uganke12 je bil v obdo-
bju razsvetljenstva jezikoslovec Marko Pohlin, ki 
Če nima, je kregan, je leta 1788 izdal knjižico Kratkočasne uganke 
če ima, je tepen. inu čudne kunšte iz Vele šole od Petra Kumrasa. 
(hero) Ljudske uganke so zapisovali in jih pesniško pre-
oblikovali tudi Valentin Vodnik,13 Janez Trdina, 
Fran Erjavec, Vinko Möderndorfer, Josip Stritar …
Uganke skozi čas Črke jem,
Na Slovenskem nekoč pogoste prave folklorne deslih, kaj je črka navem,
uganke8 (Babič 2019) so se z družbenim in tehno- v bukvah noč in dan tičim,
al vonder se iz njeh neč nanaučim.
loškim razvojem v zadnjih letih precej spremenile (M. Pohlin, 1788: 18‒19)
in izginjajo, saj so bile tematsko povezane s kmeč- (jlom inžijnk)
kim življenjem in kmečkimi predmeti,9 ki niso več 
del našega vsakdanjika. Spremembe so razumlji- Brez vust govorim,
ve, saj so metafore v ugankah vezane na kulturni nezastopnim molčim.
kontekst, zato se ohranjajo predvsem tiste, ki so (V. Vodnik, 1796:14 12)
povezane s tematskim svetom otrok (šola, hrana, 
živali …). V rabi pa ostajajo šaljiva vprašanja10 oz. Učiteljica se učila ni,
folklorne preduganke, ki si jih zastavljajo otroci in vendar starost in mladost uči.
(J. Stritar)
med četrtim in sedmim letom in imajo neskonč-
no različic. K ugankam jih uvrščamo zaradi njiho- Črno na belem,
ve dvodelne oblike (vprašanje – odgovor). V njih med platno zajeto,
je poudarjen nonsens/nesmisel, ki vedno izzove mrtvo je, a vendar
smeh otrok. Preduganke so povezane z resnič- seznanja te s svetom.
no lastnostjo predmeta, najpogostejša  povezava (M. Klopčič)
so barve, ki jih otroci konceptualno povezujejo z 
osnovnimi čustvi.11 Zaprta molčim,
odprta učim,
odkrivam skrivnost,
lepoto, modrost.
(V. T. Arhar)
Zakaj ima mlinar bel slamnik?
– Da ga nosi. Bela njiva ‒ pa ni ajda,
črno seme ‒ pa ni mak;
Kakšen zob ima muha, ki se sveti? kdor to seme rad prebira,
– Zlat. bo morda še učenjak.
(Č. Šinkovec)
Zakaj ima star konj slabe zobe?
– Da grize z njimi. Liste ima, čeprav ni drevo,
ki bi v njem gnezdile ptice.
Kaj gre ven oranžno, not pa belo? Zato pa tam stran za stranjo
– Pomaranča v snežnem metežu. gnezdijo črke, zložene v vrstice.
(N. Grafenauer)
Kaj je rdeče in se vozi gor 
in dol v dvigalu? Če je zaprta,
– Paradižnik. polico krasi,
toda odprta
Zakaj so sloni sivi? srce bogati.
‒ Da jih lahko vidiš med borovnicami. (B. Žužek)
Kaj leti po zraku in je zeleno? Pravkar jo listaš,
– Muha, ki ji je slabo. uganke ugibaš;
ob njenih vsebinah
Zakaj ima klovn zelene naramnice? pamet razgibaš.
‒ Da mu hlače dol ne padejo. (Z. Majhen)
7 Odgovor je eno- ali večbesedni.
8 Babič (2014, 2019) izhaja iz tipologije folklornih ugank Annikke Kaivola-Bregenhøj (2001): prave uganke, šaljiva vprašanja, modra vprašanja, sestavljanke, vizualne 
uganke, parodične uganke in knjižne uganke.
9 http://www.folklore.ee/Slovenianriddles/tyybid (dostop, 4. 4. 2020)
10 Šaljiva vprašanja so tudi del vsakdanjika odraslih. Namenjena so zabavi, smešenju drugih in ne preverjajo miselnih spretnosti, zato je uganjevanje drugotnega 59
pomena. Metaforično tematizirajo prepovedane teme – stereotipe, predsodke, rasizem, agresijo in delujejo kot katalizator družbenih frustracij (Babič 2019). Zelo 
razširjena so vprašanja o blondinkah, policajih, ženskah ‒ moških …
11 Osnovna (temeljna) čustva (Kovačev 1993, 1994) ‒ veselje, strah, žalost, jeza in ljubezen so v simbolični strukturi barv globoko zakoreninjena v tradiciji posameznih kultur.
Didakta
MED TEORIJO IN PRAKSO
Uganke danes men besed), se seznanjamo s kanonom mladinske 
Uganke danes uvrščamo v poezijo, ki je del književ- književnosti in s tem uresničujemo izobraževalne 
nosti, (večinoma) pisan v verzih, ima ritem in pogosto cilje. Z recepcijsko sposobnostjo kot funkcionalnim 
tudi rimo. Kot literarna vrsta so prezrte, saj literarno- ciljem uganke spodbujajo razmišljanje (logično mi-
teoretično o njih ni veliko zapisanega. Z izbiro besedi- šljenje, sklepanje, abstraktno mišljenje …), usmerjajo 
šča, tropov in figur besede v ugankah zakrijejo pravo in širijo pozornost, ustvarjajo domišljijske predstave, 
misel v kratko pesniško obliko (verz ali kitico). Snov- z njimi oblikujemo individualni besedilni pomen. Or-
no-tematsko niso omejene, vendar se navezujejo na ganiziran bralni dogodek vključuje tudi vzgojne ci-
otrokov izkušenjski svet (uganke o živalih, uganke o lje, saj je srečanje s književnostjo prijetno doživetje, z 
predmetih, uganke o naravi, uganke o hrani, ugan- ugankami razvijamo »mnogopismenosti« (Bednjički 
ke o poklicih, uganke o prevoznih sredstvih, uganke Rošer 2017), medkulturno zmožnost in spoštljivo ko-
o abecedi, uganke o pojmih …), oblikovno15 so naj- munikacijo (Bednjički Rošer 2019).
pogostejše krajše uganke (dvo- do štirivrstičnice) v 
vprašalni ali trdilni obliki, rešitve oz. pravilni odgovori Za konec: primer ugankarske ure v vrtcu
so ilustrativni ali zapisani z besedo pod uganko, na Ugankarske bralne dogodke oz. ugankarske urice 
zadnjih straneh knjige, v besedilu uganke same … oblikujemo raznoliko. Uganke beremo in otroci z 
Danes priljubljene avtorske uganke so kot pesniška dvigom rok podajajo odgovore. Nadaljujemo z za-
vrsta zablestele z Župančičem (Petkovšek 1978, 139), stavljanjem ugank in otroci morajo odgovor (rešitev) 
k imenitnim sodobnim literarnim ugankarjem pa glasovno oponašati.
prištevamo Nika Grafenauerja, Anjo Štefan, Andre-
ja Rozmana Rozo, Zvezdano Majhen, Natašo Konc 
Lorenzutti, Cvetko Sokolov, Miro Voglar idr. Uganke Rada prede, rada spi,
sladko mleko ji diši,
so nepogrešljive v sodobnih knjižnih antologijah in če se pes podi za njo,
periodičnih izdajah16 za otroke, ki strukturo in potek hitro spleza na drevo.
usvojijo do petega leta in v tem obdobju začnejo se- (A. Štefan, akčam)
stavljati svoje uganke.
Črtasta srajčka
Pomen ugank v predšolskem obdobju in drobcena krila ‒
Uganke, pri katerih otroci uživajo v reševanju, v njih v lončke iz voska
zbujajo doživljanje lepega, sproščajo s šaljivostjo, bo med natočila.
opozarjajo na tisto, česar sami ne bi opazili, prikazu- (A. Štefan, alebeč)
jejo stvari, ki prispevajo k oblikovanju novih pojmov, Bela brada, dva rogá,
in širijo dojemanje, doživljanje poezije (Voglar 1976). na kmetiji je doma,
mnogo manj kot krava zrase, 
pa čeprav ves dan se pase.
(A. Štefan, azok)
Sledijo uganke, katerih odgovor morajo otroci gi-
balno ponazoriti.
Dolga in prožna
brez nog se premika,
vedno je tiho,
le včasih zasika.
(A. Štefan, ačak)
Na štirih kolesih drvi po cestah, 
V predšolskem obdobju po ugankah posegamo za kot bi peruti imel na nogah. Daljave 
razvedrilo in zabavo, hkrati pa vzgojitelji organizi- požira, ovinke hlasta in z repkom 
ramo bralne dogodke17 ‒ ugankarske urice, ki ob iz dima za sabo mahlja.
upoštevanju predznanja otrok spodbujajo tekmo- (N. Grafenauer, otva)
valnost in sodelovanje, omogočajo učinkovito vo- Dolgouhec
denje skupine/oddelka ter zagotavljajo napredek potepuhec
otrok18 in doseganje ciljev književne vzgoje v vrtcu. venomer skaklja
Z ugankami subjektivno literarnoestetsko doživetje sem in tja
ob branju razvijamo v razumevanje, širimo besedni sem in tja.
zaklad, spoznavamo formalne značilnosti uganke (M. Voglar, cejaz)
(ritem, rima …), usvajamo metaforiko (prenesen po-
60
12 Marko Pohlin, 1788, stran 4: http://nl.ijs.si/imp/nuk/dl/NUK_13057-1788.html (dostop 9. 4. 2020)
13 Valentin Vodnik je uganke objavljal v Veliki Pratiki od leta 1796, nato v Mali pratiki.
14 Uganka je objavljena v Veliki pratiki leta 1796 na strani 12. http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EUW8JRS8/eeee7c35-5348-4cd9-a073-f201a80c6edd/PDF (dostop 9. 4. 2020)
15 Daljše uganke na dolgo (z veliko več besedami) opisujejo iskano stvar, so prave besedne umetnije pesemske oblike. Primer: Tu me mama odloži, / preden v službo odhiti, / sem sem 
se prišel igrat, / očka pride me iskat, / tukaj rišem, pojem, jem, / na sprehod z vrstniki grem, / ko po spanju se zbudim, / očka se razveselim (C. Sokolov, 2014, vrtec).
Didakta
Nadaljujemo z izbranimi ugankami, na katere Na mizo razporedimo slike in ugibanje nadaljuje-
morajo otroci odgovor oz. prepoznani predmet mo, otroci odgovor na uganko poiščejo med raz-
poiskati v igralnici (med igračami …). porejenimi slikami.
Tepejo in brcajo jo vsi, Z njimi zidaš in gradiš,
ki jo imajo radi, hiške, stolpe narediš,
ona pa veselo z njimi zlagaš jih na velik kup,
skače po livadi. ko podereš ‒ kakšen hrup!
(A. Leskovec, ekcok)
(A. Rozman Roza, agož)
Kaj si obuješ, Čevljev nikdar ne obuje, 
ko hodiš po hiši, saj celo brez nog potuje, 
da noge so tople, z repom prav veselo miga 
korak se ne sliši? in po vodi naglo šviga.
(L. Beltram, abir)
(A. Štefan, etapoc)
Hruška je, ki bere z ust, Iz globokega ješ juho,
ni pa za v usta, zato nikoli s plitvega meso in riž, 
pod zobmi ne hrusta. majhen je pa za sladico,
V roké jo jemljemo, ki na koncu jo dobiš.
da govori in poje, (C. Sokolov, kinžork)
a včasih nadležno hrešči 
kar po svoje. Ugankarske urice lahko popestrimo s petjem. Pri-
(N. Grafenauer, noforkim) pravimo uganke, na katere bodo otroci odgovor 
lahko zapeli s pesmimi, ki jih poznajo in jih radi 
prepevajo.
Ugibanje nadaljujemo z risanjem. Otroci odgovor 
upodobijo z barvicami, voščenkami ali kredami.
Štirje rožički,
ves je od sline,
s hišo na hrbtu
Okrogel je, zelo lahak, po travniku rine.
če pihneš vanj, se dvigne v zrak, (A. Štefan, žlop)
če se dotakne tal, odskoči, M. Voglar: Polžek
če stisneš ga, pa revež poči.
(Mira Voglar, nolab) Kdo na celem širnem polju 
ima najlepša krila?
Ko sonce gre spat Tanjša so kot cvetni listič,
in mrak vse zagrne, nežnejša kot svila.
prižgo naenkrat (A. Štefan, jlutem)
se lučke srebrne. J. Bitenc: Metuljček cekinček
(T. Dobravc, edzevz)
Zelena gospa
Pod razprtim je v mlaki doma.
lahko greš Večkrat zakvaka,
kljub deževju še rajši reglja.
v vrtec peš. (V.T. Arhar, abaž)
(Z. Majhen, kinžed) R. Kranjčan: Tri majhne žabice
61
16 Periodične izdaje za otroke so Cicido, Ciciban, Zmajček …
17 Bralni dogodek v vrtcu poteka po korakih komunikacijskega modela poučevanja književnosti (Jamnik 2003, Kordigel in Jamnik 1999).
18 Pospešen napredek otrok v vrtcu omogoča poznavanje in upoštevanje najpomembnejših psiholoških načel za poučevanje in učenje (Juriševič 2016).
Didakta
MED TEORIJO IN PRAKSO
Otrokom so posebej všeč interaktivne uganke, pri odlična osnova za visoke intelektualne sposobnosti 
katerih soustvarjajo z iskanjem rim. Otrok (po la- (Podgornik in Rajović 2015), hkrati pa otroci ob njih 
stni želji) je lahko pripovedovalni/»bralni« model spoznajo, da je učenje lahko zabavno. Vzgojitelji z 
sovrstnikom. rabo ugank krepimo samozaupanje in samozavest 
otrok, gradimo vztrajnost, spodbujamo govorni ra-
zvoj in postavljamo temelje za uspeh u-gibanju.
Kuku!
Pomlad oznanja ptica.
Kuku! Literatura
Poje _ _ _ _ _ _ _ _ _. Arhar, V. T. idr. (2016): Kaj je to? Ljubljana: Mladinska knjiga.
Babič, S. (2019): Barve v slovenskih sodobnih folklornih ugankah. 
(M. Voglar) Glasnik slovenskega etnološkega društva. 59, št. 1, 71‒79.
Babič, S. (2015): Beseda ni konj: estetska struktura slovenskih folklor-
Če se ne paziš, nih obrazcev. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
Babič, S. (2014): Uganka v časovnem prerezu. V Recepcija slovenske 
te speče kot živa, književnosti. Ur. Žbogar, A. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske 
raste med travo fakultete. 23‒29.
pekoča _ _ _ _ _ _ _. Bednjički Rošer, B. (2019): Medkulturna vzgoja v vrtcu. V: Migracije 
v slovanskem prostoru v 20. in 21. stoletju. Ur. Mrvič, R. idr. Ljubljana: 
(M. Batič) Zveza društev Slavistično društvo Slovenije. 145‒159.
Bednjički Rošer, B. (2017): Slikanice in branje za zgodnje opisme-
Ko dežuje, šviga strela, njevanje. V Kako razvijati družinsko pismenost v predšolskem ob-
dobju. Ur. Licardo, M. in Haramija D. Maribor: Univerzitetna založba 
dobro služi ti marela, Univerze. 53‒62.
urno rečeš si zapik Grafenauer, N. (2001): Uganke. Ljubljana: Mladika.
in že smukneš pod _ _ _ _ _ _. Jamnik, T. (2003): Književna vzgoja v vrtcu. V Beremo skupaj. Ur. Bla-
tnik Mohar, M. Ljubljana: Mladinska knjiga. 58‒64.
(M. Batič). Juriševič, M. (2016): Dvajset najpomembnejših psiholoških načel za 
poučevanje in učenje od vrtca do srednje šole. https://www.dlib.si/
stream/URN:NBN:SI:DOC-C3FJKKTG/086c85c7-204c-435b-b33b-
3f6b13f2826c/PDF (dostop 10. 4. 2020)
Kmecl, M. (1996): Mala literarna teorija. Ljubljana: Mihelač & Nešović.
Kordigel, M. in Jamnik, T. (1999): Književna vzgoja v vrtcu. Ljubljana: 
DZS.
Ugankarske urice sklenimo z novimi nalogami, ki Kovačev, A. N. (1994): Simbolične implikacije barv in njihov položaj 
so usmerjene v nadgradnjo doživljanja, razumeva- na dimenziji ugajanja. Anthropos, letn. 26, št. 4/6, 105‒127.
Kovačev, A. N. (1993): Spoznavne implikacije emocij. Psihološka ob-
nja in vrednotenja ugank. Pomembno je, da obli- zorja, letn. 2, št. 3/4, 105‒122.
kujemo različne naloge za nadaljevanje, s prilago- Lutar Ivanc, A. (2013): Kolikor pikic, tolikšna sreča! Uganke za malč-
ke. Ljubljana: Mladinska knjiga.
ditvami otrokom različnih (jezikovnih) zmožnosti. Majhen, Z. (2016): Planet ugank: 123 ugank. Maribor: Založba Pivec.
Nadaljujemo lahko z besednimi igrami: iskanjem Majhen, Z. (2013): Od zime do zime: 111 ugank. Jezero: Morfem.
Petkovšek, D. (1978). Slovenske uganke. Ljubljana: Mladinska knjiga.
rim k imenom (Peter ‒ veter, Nuška ‒ hruška …), z Podgornik, T. in Rajović, R. (2015): Tu ga ni, le kje tiči? Ljubljana: Men-
zastavljanjem glasbenih ugank (na lalala zapojemo sa Slovenija.
Pohlin, M. (1788): Kratkozhasne uganke inu zhudne kunshte is Wele 
melodijo znane pesmi, ki jo morajo drugi uganiti); shole. http://nl.ijs.si/imp/nuk/dl/NUK_13057-1788.html (dostop 9. 4. 
uganke si lahko izmišljamo sami in tako obogatimo 2020)
Rajović, R. (2016): Kako z igro spodbujati miselni razvoj otroka. Lju-
obdobje porajajoče se pismenoti in začrtamo pot bljana: Mladinska knjiga.
ključnim kompetencam vseživljenjskega učenja. Slovar slovenskega knjižnega jezika: SSKJ 2. Ljubljana: Cankarjeva 
založba, 2014. https://fran.si/130/sskj-slovar-slovenskega-knjiznega-
-jezika (dostop 2. 4. 2020)
Zaključek Sokolov, C. (2014): Kdo dela to? Uganke za malčke. Ljubljana: Mla-
dinska knjiga.
Pri načrtovanju vzgojno-izobraževalnega dela v Štefan, A. (2008): Sto ugank. Ljubljana: Mladinska knjiga. 
vrtcu uganke služijo spodbujanju miselne aktiv- Voglar, M. (1976): Uganke. Ljubljana: Mladinska knjiga. 
Zorec, M. (1999): Šviga, švaga, čez dva praga: 100 ugank. Ljubljana: 
nosti in razvoju funkcionalnega razmišljanja, ki je Mladinska knjiga.
62
Didakta
Ovire pri uresničevanju inkluzije
Tatjana Zakrajšek, univ. dipl. socialna pedagoginja, OŠ Ketteja in Murna
Namen prispevka je opozoriti na težave pri izvajanju inkluzije v praksi. Po vseh teh letih, 
odkar je bil zakonsko urejen premik k inkluziji, v praksi še ni zaživela. Pri vključevanju vseh 
otrok v redne šole se pojavljajo mnoge ovire, težave pa se kažejo tudi pri samem pojmovan-
ju in razumevanju otrok, ki naj bi bili vključeni, in pri samem izvajanju takega pouka. Šolski 
sistem se srečuje z mnogimi težavami na tem področju, med drugimi tudi s finančnimi. 
Čeprav je inkluzija že dolgo zakonsko urejena in naj bi se v šolah izvajala, se še vedno 
srečujemo s predsodki in težavami pri strokovni usposobljenosti učiteljev. 
Integracija ali inkluzija družbe in posameznikov, ki so sposobni spoštlji-
V Sloveniji že nekaj časa uporabljamo izraz inte- vega sobivanja in sodelovanja. Za uresničitev ide-
gracija. Integracija pomeni vključevanje otrok s je inkluzije pa so potrebne spremembe na vseh 
posebnimi potrebami v redno okolje, zagotavlja- treh ravneh, torej urejenost šolskega sistema ter 
nje ustreznih pogojev in načinov dela z njimi ter širše družbe, na ravni posamezne šole in pri sa-
odnose medsebojnega sprejetja in spoštovanja. mem dogajanju v razredih. Torej morajo biti vsi 
Pojem inkluzija pa smo začeli uporabljati kasne- otroci vključeni v enoten sistem, učitelji naj bi bili 
je. Razlika je ta, da je pri integraciji mišljeno, da predani takemu delu z vsemi učenci, potrebna 
se otrok s posebnimi potrebami prilagaja splo- je odprtost kurikula za vsebine, ki so povezane s 
šnemu okolju, pri inkluziji pa se mora tudi okolje hendikepiranimi in marginaliziranimi, drugač-
prilagajati temu otroku (Opara 2005). Tudi Cencič nost pa bi morala biti primerno pozitivno vredno-
(2012) pravi, da je pri inkluziji treba spremeniti šol- tena (Lesar 2009).
ski sistem, ki naj bi se prilagajal posameznemu 
učencu. Spremenil naj bi se kurikul, pouk, inte- Šolska zakonodaja in programi izobraževanja
rakcija med učenci in tudi cela kultura. Temelji za nov koncept vzgoje in izobraževanja 
otrok s posebnimi potrebami so bili postavlje-
Inkluzija je osredotočena na redno izobraževa- ni z Belo knjigo o vzgoji in izobraževanju (1996), 
nje in prilagodljivost le-tega različnim učencem, upoštevano je bilo stališče Splošne deklaracije 
skupno šolanje pa prispeva tudi k razvoju odprte o človekovih pravicah, sprejeti so bili tudi novi 
63
Didakta
MED TEORIJO IN PRAKSO
šolski zakoni, npr. Zakon o osnovni šoli, Zakon o učencem s posebnimi potrebami in pripadnikom 
usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (2000). manjšinskih etničnih skupin, vendar je tu precej 
Populacija otrok s posebnimi potrebami je v tem pomanjkljivosti. Enake možnosti izobraževanja 
konceptu široko zajeta in vključuje tiste otroke, ne pomenijo enakega izobraževanja za vse, am-
ki potrebujejo določene prilagoditve in pomoč. pak enake možnosti do doseganja rezultatov, to-
Toda večji del ne dobi statusa otroka s posebnimi rej tudi uspešno vključevanje različnih učencev. 
potrebami in se jim prilagoditve ter pomoč nudi Romski učenci in otroci priseljencev se soočajo s 
zgolj po določilih splošne zakonodaje za vrtce in tem, da je za njih slovenski jezik drugi jezik in jih 
šole. Šole jim lahko nudijo le dodatni ter dopol- to močno ovira pri doseganju ter izkazovanju zna-
nilni pouk ali pa individualno oz. skupinsko učno nja. Pri teh učencih bi bilo potrebno razvijati tudi 
pomoč (Opara 2005). njihov materni jezik, saj drugače ne morejo razu-
meti abstraktnih pojmov drugega (slovenskega) 
Nov koncept vzgoje in izobraževanja zajema jezika, torej tudi ne morejo dosegati znanja na 
cel kontinuum programov z manjšimi ali večji- višji ravni obveznega šolanja. Tujcem in otrokom 
mi prilagoditvami. Za otroke, ki se jih usmeri, je slovenskih državljanov, katerih materni jezik ni 
predvidenih več različnih programov. Predšolska slovenski, je sicer v zakonih predvidena pravica 
programa sta dva: program za predšolske otroke do učenja materinščine ter lastne kulture, vendar 
s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno se to dejansko izvaja le v okviru društva, torej ne 
pomočjo (ta se izvaja v rednih oddelkih vrtca) in v programu redne osnovne šole. Hkrati pa se tudi 
prilagojen program za predšolske otroke (razvojni ne uresničuje cilja, ki predvideva, da bodo lahko 
oddelki vrtca). Šolskih programov pa je več: izo- razvijali in ohranjali njihovo lastno kulturno tradi-
braževalni program s prilagojenim izvajanjem in cijo (Lesar 2009).
dodatno strokovno pomočjo (v rednih šolah), pri-
lagojeni izobraževalni program z enakovrednim Inkluzija v praksi
ali z nižjim izobrazbenim standardom, posebni Kavkler (2008) navaja pet dejavnikov, ki so bili 
program vzgoje in izobraževanja ter vzgojni pro- oblikovani na podlagi analize stanja v državah 
grami (prav tam). Evropske unije in ki najbolj vplivajo na razvoj in-
kluzije v praksi. Ti dejavniki so: 
Kobal Grum in drugi (2009) so mnenja, da je iz- - premik od medicinske usmeritve k bolj social-
obraževanje osnovna sestavina pri zagotavljanju no-interaktivni usmeritvi,
socialne vključenosti ter neodvisnosti vseh ljudi. - spremembe zakonodaje in sistema financira-
Socialna integracija je torej predstopnja in pogoj nja šol,
za inkluzijo. Zakon o usmerjanju otrok s poseb- - razvoj kontinuuma oblik izobraževanja otrok s 
nimi potrebami ureja tudi izobraževanje gibalno posebnimi potrebami,
oviranih otrok, slepih in slabovidnih, gluhih in - preoblikovanje specialnih šol v centre virov in-
naglušnih itd. Vendar imajo le-ti še vedno pravi- kluzivnega izobraževanja,
loma nižjo izobrazbo in so manj vključeni v vseh - pravica staršev do izbire šolanja.
stopnjah izobraževanja. Srečujejo se z mnogimi 
ovirami, že s fizično nedostopnostjo (gibalno ovi- Avtorica (prav tam) navaja številne težave pri 
rani), pri dostopanju do literature (npr. slepi in sla- uresničevanju inkluzije. Premik od medicinske 
bovidni), pri tolmačih (gluhi), indukcijskih zankah usmeritve naj bi se teoretično sicer zgodil (v stro-
(naglušni). kovnem mnenju ni več rubrike za medicinsko di-
agnozo), vendar se v praksi taka nova usmeritev, 
Turnšek (2004) meni, da je kurikulum sicer nare- ki bi dajala pri razumevanju funkcioniranja otroka 
dil nek premik z uveljavljanjem ideje multikultur- poudarek na druge dejavnike kot na medicinsko 
nosti, vendar pa kulturne pravice niso v polnosti diagnozo, počasneje uveljavlja. Tudi Lesar (2009) 
priznane vsem. Vključujoča družba naj bi iskala meni, da je v ozadju zakonov, ki sicer predvidevajo 
načine za polno sodelovanje vseh, prizadevati bi si vključitev otrok s posebnimi potrebami, še vedno 
morali za enakopravnost in pojmovati razlike kot medicinski diskurz. V ospredju so še vedno pri-
prednosti v družbi. Vključujoča skupnost poskrbi manjkljaji ter vrste in stopnje primanjkljajev, kljub 
za posebne potrebe manjšin in ranljivih skupin katerim učenec še lahko dosega enak izobrazbeni 
prebivalcev, prizadeva si tudi, da le-te niso poti- standard kot drugi učenci. Opara (2005) opozori 
snjene na rob družbe. V vrtcu in šoli pa to pomeni, tudi na sestavo strokovnih skupin za usmerjanje 
da smo občutljivi za vse vrste družbene neenako- otrok s posebnimi potrebami, kjer naj bi bili stalni 
sti otrok in se zavzemamo za pravičnost. člani zdravnik pediater, psiholog, socialni delavec 
ter vzgojitelj (pri predšolskem otroku) ali učitelj 
V Sloveniji je sistem vzgoje in izobraževanja sicer (pri šolskem otroku). S tem načinom dela naj bi se 
naravnan tako, da se zagotavlja enake možnosti poudarjal celoten proces vzgoje in izobraževanja. 
marginaliziranim, predvsem revnim učencem, Vendar pa se v praksi še vedno kažejo težave pri 
64
Didakta
prehodu na nov način dela in bi bilo treba tudi tnjo v duševnem razvoju, ki so vpisani v program 
člane komisij za usmerjanje usposabljati glede z enakovrednim izobrazbenim standardom, ven-
novega koncepta in novih ciljev dela. dar ta usmeritev ni v skladu z njihovimi intelektu-
alnimi sposobnostmi. Popolna vključitev pomeni, 
Zakonodaja, ki je inkluzivno usmerjena, je sicer da bi bili v istem razredu vsi učenci, torej tisti brez 
temelj za razvoj inkluzivnega izobraževanja. Toda kot tudi tisti z motnjo v duševnem razvoju. Prvi bi 
za razvoj inkluzije v praksi je pomemben dejav- sledili večinskemu programu, drugi pa prilagoje-
nik tudi financiranje obravnave ter šolanja otrok s nemu programu z nižjim izobrazbenim standar-
posebnimi potrebami. Otrokom s posebnimi po- dom. Dokler pa se bo v šoli dokazovalo le na pod-
trebami bi bilo treba organizirati različne oblike lagi doseganja ravni znanja in koristnosti kapitalu, 
pomoči in služb glede na njihove posebne vzgoj- bo takšen model težko sprejet. 
no-izobraževalne potrebe (kontinuum pomoči in 
prilagoditev za vse, od lažjih, zmernih, težjih do Demokratični (pedagoški) diskurz je osredotočen 
težkih; vse od rednih šol do specialnih šol in za- na to, kako se učenec uči in kaj potrebuje pri uče-
vodov). Specialne šole so lahko v pomoč rednim nju, da bo čim bolj vključen v družbo. Predposta-
šolam in v nekaterih državah v Evropi so jih preo- vlja, da so se vsi otroci sposobni učiti in da se mora 
blikovali v centre strokovnih in materialnih virov. kurikul prilagoditi v tej smeri, da otrok doseže ci-
Pomanjkljivosti se torej pojavljajo pri vseh dejav- lje izobraževanja. Le-to pa v šolski politiki in praksi 
nikih, tudi pri zadnjem, saj imajo starši v Sloveni- še ni uspešno realizirano (Lesar 2008). Avtorica 
ji še vedno premalo vpliva na izbiro vzgojno-izo- (2009) meni, da k izključevalni naravnanosti de-
braževalne ustanove (Kavkler 2008). Tudi Rovšek privilegiranih učencev v našem šolskem sistemu 
(2006) pravi, da starši za svojega otroka s poseb- dodatno prispevajo tudi specializirane ustanove 
nimi potrebami nimajo veliko možnosti pri izbiri in ločena usposabljanja učiteljev, ki delajo v redni 
vzgojno-izobraževalnega programa. Za otroke z in specializirani šoli. Težave se kažejo tudi pri fi-
motnjo v duševnem razvoju pa nimajo nobene nanciranju, saj lahko porazdelitev finančnih sred-
druge izbire kot le prilagojen program, saj večin- stev učitelje celo spodbuja k izključevanju. Šola 
ske osnovne šole prilagojenih programov z nižjim lahko s tem, ko spodbuja učence in njihove starše 
izobrazbenim standardom večinoma ne izvajajo. k usmerjanju in učenec dobi odločbo, da je otrok 
Dosti je učencev z lažjo ali pa celo z zmerno mo- s posebnimi potrebami, dobi dodaten denar.
65
Didakta
MED TEORIJO IN PRAKSO
Stritih (2010) pravi, da pedagoški model dela z otro- Zaključek
ki tudi v ljubljanskih vrtcih še ni zaživel. Še vedno Težave pri uresničevanju inkluzije so torej večpla-
se otrokom nudi predvsem individualna specialno stne. Čeprav je bila sprejeta določena zakonodaja, 
pedagoška obravnava, ki po navadi poteka le ne- ki naj bi bila inkluzivno naravnana, ima le-ta po-
kaj ur tedensko in izven matične skupine. Mnoge manjkljivosti. Ne omogoča vključitev vseh otrok v 
strokovne delavke še vedno menijo, da je edini na- redne šole, ne omogoča uspešnosti vseh učencev, 
čin uspešnega dela z otrokom s posebnimi potre- ne upošteva vseh kulturnih različnosti in tudi ne 
bami individualna obravnava. Pri delu z otrokom spodbuja k medkulturnosti v družbi. Problem pa 
s posebnimi potrebami pa vloga vzgojiteljic ni nič ni samo v sistemu vzgoje in izobraževanja, tem-
manj pomembna ali manj strokovno zahtevna. več tudi v celi družbi, ki še ni dovolj demokratična 
Vse bolj se širi krog delavcev v vrtcu, ki so prav tako in še ne sprejema drugačnosti v taki meri, da bi 
odgovorni za takega otroka in pripomorejo k nje- se lahko inkluzija uresničevala. Medicinski mo-
govemu razvoju ter uspehu, saj je lahko tudi hišnik del se kaže že v zakonih, saj se še vedno gleda na 
v veliko pomoč, s tem da poskrbi za prostorsko pri- primanjkljaje in ovire pri doseganju minimalnih 
lagoditev (višino mize, klančino itd.). standardov in ne na samo funkcioniranje otroka 
ter oblike pomoči, ki bi mu koristile pri samem 
Turnšek (2004) meni, da je v Sloveniji še vedno učenju ter delu. Medicinska usmerjenost se kaže 
nizka stopnja demokratične kulture, ki se kaže tudi v sami sestavi komisij za usmerjanje otrok s 
tudi v oblikah nestrpnosti in ksenofobije. Vzgo- posebnimi potrebami. Tudi same šole, ki posku-
jitelji in učitelji, ki so neizobraženi glede člove- šajo obstoječo zakonodajo uresničevati, imajo pri 
kovih pravic, v vrtce in šole prenašajo stališča, tem veliko težav že s prostorskimi prilagoditva-
ki so jih pridobili v lastni družini oz. v ožjem so- mi, pripomočki, finančnimi sredstvi, kadrom, na-
cialnem okolju. V prihodnosti bo treba nameniti čini poučevanja, ki bi bili za te učence primerni, 
pozornost tudi osebnosti rasti učiteljev ter vzgo- jezikovnimi in komunikacijskimi ovirami itd. Ne-
jiteljev, spreminjanju stališč, odpravljati bo treba nazadnje pa je tu še vsak posamezen učitelj oz. 
predsodke in ukoreninjene navade, ki vplivajo na vzgojitelj, od katerega je tudi odvisno, v kolikšni 
izključujočo prakso. Potrebno pa bo tudi uredi- meri bo inkluzivno naravnan. Učitelji in vzgojite-
ti šolanje na nekih drugih predpostavkah kot lji se srečujejo s svojimi predsodki in prepričanji, 
na tej, da so učenci najbolj uspešni, ko delujejo ki jih lahko pri tem ovirajo. Prav tako niso dovolj 
v skupini sebi najbolj podobnih, kar je neuteme- strokovno usposobljeni, da bi bili kompetentni na 
ljeno (Lesar 2009). Kavkler (2008) pravi, da je to tem področju. Še vedno poskušamo izobraziti ne-
podprto tudi z raziskavami, ki so dokazale, da so kega strokovnjaka, ki bo znal delati s temi otroki. 
otroci s posebnimi potrebami v rednih šolah (z Namesto tega, da bi bil potem ta strokovnjak v 
ustreznim organiziranjem in izvajanjem) dosegli pomoč učitelju v razredu oz. prenašal na učitelje 
boljše rezultate. Učitelji v rednih šolah imajo višja določena znanja, se dogaja, da ta strokovnjak dela 
pričakovanja kot v specialnih ustanovah, vključe- z otrokom v individualni situaciji izven razreda. 
vanje teh otrok pa bogati vse, tako vključenega 
otroka kot vrstnike (vrtniki bolje razumejo različ-
nosti, se učijo strpnosti, spoznavajo razlike med 
ljudmi, se učijo pomagati itd.). Literatura:
Cencič, M. (2012): Diferenciacija, individualizacija, integracija in 
inkluzija nekoč in danes. V: Hozjan, D. in Strle, M. (ur.): Inkluzija v 
Lesar (2009) meni, da bo treba okrepiti pedago- sodobni šoli. Koper: Univerza na Primorskem.
Kavkler, M. (2008): Dejavniki inkluzivne vzgoje in izobraževanje v 
ški diskurz in hkrati spreminjati samo razumeva- državah Evropske unije. V: Kavkler, M. in drugi: Razvoj inkluzivne 
nje pedagoškega procesa, saj učenje ni izključno vzgoje in izobraževanja – izbrana poglavja v pomoč šolskim ti-
mom. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
individualna psihološka kategorija, ampak sta Kobal Grum, D. in drugi (2009): Poti do inkluzije. Ljubljana: Peda-
poučevanje in učenje med seboj zelo povezana goški inštitut. 
Lesar, I. (2009): Ali formalne rešitve na področju šolanja margi-
procesa. Poleg tega, da drugačnost prispeva k naliziranih omogočajo uresničevanje ideje inkluzije? Sodobna 
pridobivanju znanja, ima hkrati tudi vzgojno moč pedagogika, 60 (1), 334–348.
Opara, B. (2012): Šola za vse – pravična šola. V: Hozjan, D., Strle, 
sobivanja z drugačnimi. Avtorica (2009) pravi, da M. (ur.): Inkluzija v sodobni šoli. Koper: Univerza na Primorskem.
je inkluzija nek ideal, ki ga nikoli ne bomo pov- Opara, B. (2005): Otroci s posebnimi potrebami v vrtcih in šolah. 
Vloga in naloga vrtcev in šol pri vzgoji in izobraževanju otrok s 
sem dosegli. Vsakokrat lahko odločamo o kon- posebnimi potrebami. Ljubljana: CENTERKONTURA.
kretnih rešitvah in vsakokrat tudi obstaja mo- Rovšek, M. (2006): Poti in stranpoti vzgoje in izobraževanja otrok 
s posebnimi potrebami. V Založnik, B. (ur.): Otroci s posebnimi 
žnost, da bi bila rešitev za koga izključujoča. Ven- potrebami: integracija in inkluzija. Nova Gorica: Educa.
dar pa potrebujemo širše strokovno in politično Stritih, B. (2010): Razvijanje inkluzivnega modela vključevanja 
otrok s posebnimi potrebami v redne – večinske oddelke vrtca 
podprt koncept inkluzije, s katerim bodo dobro s prilagojenim izvajanjem programa in dodatno strokovno po-
seznanjeni vsi, ki so vpleteni v šolski sistem, to pa močjo. V: Željeznov Seničar, M., Šelih, E. (ur.): Otroci s posebnimi 
potrebami v vrtcu. III. Mednarodna strokovna konferenca vzgoji-
niso le učitelji ter vzgojitelji, ampak tudi uradni- teljev v vrtcih 2010. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica.
ki, administratorji, inšpektorji in člani komisije za Turnšek, N. (2004): Vrtec in šola kot vključujoča skupnost. V: Dolar 
Bahovec, E., Bregar Golobič, K. (ur.): Šola in vrtec skozi ogledalo 
usmerjanje. (str. 190–200). Ljubljana: Državna založba Slovenije.
66
Didakta

MED TEORIJO IN PRAKSO
Plesna dejavnost kot izbirna vsebina 
na posebnem programu vzgoje 
in izobraževanja
Mateja Žvokelj Kostanjevec, prof. def., OŠ Helene Puhar Kranj
Plesna dejavnost pri posamezniku spodbuja pozitivne spremembe na socialnem, 
čustvenem, motoričnem in kognitivnem področju. V prispevku je predstavljena plesna de-
javnost kot možnost izbirne vsebine na Posebnem programu vzgoje in izobraževanja. Naj-
prej sta opredeljena Posebni program vzgoje in izobraževanja in izbirna vsebina kot del 
tega programa. V nadaljevanju je opisano izvajanje plesne dejavnosti z učenci. Na koncu 
prispevka so podane sklepne ugotovitve, in sicer, da plesne dejavnosti pozitivno vplivajo 
na čustvena stanja pri učencih in so obogatitev izbirnih vsebin na Posebnem programu 
vzgoje in izobraževanja.
Posebni program vzgoje in izobraževanja sto, štirinajsto in petnajsto leto šolanja, na šesto sto-
Učenci z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem pnjo pa je učenec vključen šestnajsto, sedemnajsto, 
razvoju so vključeni v Posebni program vzgoje in izo- osemnajsto, devetnajsto in dvajseto leto šolanja. 
braževanja, kjer njihovo šolanje zaradi upočasnjene- Učenci med stopnjami prehajajo po kronološki sta-
ga razvoja poteka drugače in je zasnovano razvojno. rosti in ne glede na osvojene vsebine v posamezni 
Zaradi znižanih sposobnosti učenci z zmerno, težjo stopnji izobraževanja. V posebnem programu vzgo-
in težko motnjo v duševnem razvoju niso nikoli po- je in izobraževanja spodbujamo otrokov razvoj na 
polnoma samostojni. S posebnimi vzgojno-izobra- zaznavnem, gibalnem, čustvenem, miselnem, go-
ževalnimi procesi pa njihovo stopnjo samostojnosti vornem in socialnem področju. Učenci pridobivajo 
in neodvisnosti lahko razvijamo do optimalnih meja. osnovna znanja in spretnosti in se navajajo na čim 
bolj aktivno, delno samostojno vključevanje v okolje 
Program je razdeljen na dva dela, in sicer na obvezni (Grubešič 2014).
in nadaljevalni del. Obvezni del vključuje tri stopnje – 
vsaka stopnja traja tri leta. Na prvo stopnjo je učenec Izbirne vsebine na posebnem programu vzgoje in 
vključen prvo, drugo in tretje leto šolanja, na drugo izobraževanja
stopnjo je učenec vključen četrto, peto in šesto leto Izbirne vsebine so del Posebnega programa vzgoje 
šolanja, na tretjo stopnjo je učenec vključen sedmo, in izobraževanja.
osmo in deveto leto šolanja. Nadaljevalni del progra-
ma vključuje ravno tako tri stopnje in za učenca ni Mladostniki od 4. do 6. stopnje posebnega pro-
obvezen. Na četrto stopnjo posebnega programa grama izobraževanja imajo na voljo 2 uri izbirnih 
je učenec vključen deseto, enajsto in dvanajsto leto vsebin na teden. Izbirni vsebini si izberejo sami 
šolanja. Na peto stopnjo je učenec vključen trinaj- glede na svoje interese. Šole se trudijo, da ponu-
68
Didakta
dijo čim več različnih izbirnih vsebin, hkrati pa Plesna dejavnost kot izbirna vsebina 
mora biti nekaj izbirnih vsebin prilagojenih tudi Izbirno vsebino je obiskovalo 8 učencev s posebni-
za mladostnike, ki imajo težjo in težko motnjo v mi potrebami, ki so vključeni v IV. do VI. stopnjo Po-
duševnem razvoju ali so težje gibalno ovirani. sebnega programa izobraževanja. Vsi učenci imajo 
zmerno motnjo v duševnem razvoju, med njimi so 
V učnem načrtu je zapisano, da je cilj izbirnih bili trije učenci z Downovim sindromom, ena učen-
vsebin razvijanje socialnih spretnosti, veščin ter ka pa z lažjo motnjo v gibalnem razvoju. Izbirna vse-
vključevanje v širše socialno okolje. Načrtovanje bina je potekala celo šolsko leto, enkrat tedensko, in 
izbirnih vsebin mora izhajati iz Posebnega pro- sicer prvo uro pouka. Plesali smo eno uro, saj šolske 
grama vzgoje in izobraževanja za 4., 5. in 6. sto- ure na posebnem programu trajajo 60 in ne 45 mi-
pnjo, ob upoštevanju močnih področij učenca. Na nut. Učenci, ki so bili sicer iz različnih oddelkov, so 
koncu šolskega leta učenec dobi opisno oceno o se tekom srečanj med seboj spoprijateljili, vzposta-
vseh usvojenih znanjih, spretnostih in veščinah, ki vili so pristne medosebne odnose. Skupina je lepo 
jih je pridobil pri izbirni vsebini. sprejela tudi gibalno manj sposobne. Vsi so se zne-
bili strahu pred plesom in gibalnim izražanjem, niso 
Naloga plesne dejavnosti kot izbirne vsebine na bili v zadregi, če so morali samostojno gibalno izrazi-
posebnem programu vzgoje in izobraževanja je ti določeno vsebino. Največji doprinos plesne dejav-
predvsem, da se učenci sprostijo, se pri plesnih nosti je bil opazen ravno v dovzetnosti za ustvarjalne 
dejavnostih prijetno počutijo, pridobijo pozitivno dejavnosti. Pri nekaterih se je povečalo zanimanje 
samopodobo, se družijo in telesno razgibajo. za motorične aktivnosti. Na psihomotoričnem po-
dročju je bil pri večini viden napredek predvsem pri 
Psiholog Glasser (1994) uvršča potrebo po zaba- orientaciji v prostoru, koordinaciji gibov celotnega 
vi med 4 psihične potrebe, za katere verjame, da telesa in vzravnani drži telesa. Tudi v usklajenosti 
so zapisane v naših genih. Le-te psihične potrebe gibanja v skupini oz. v podrejanju lastnega gibanja 
opredeli takole: gibanju skupine so izjemno napredovali. Naučili so 
- potreba po pripadnosti: ljubiti, deliti, sodelovati, se opazovanja drug drugega. Samostojno niso za-
- potreba po moči: samopotrjevanje, pozitivna čenjali ustvarjalnega procesa, z dobro motivacijo 
samopodoba, in vzbujenim interesom pa sem opazila določene 
- potreba po svobodi: ustvarjanje, gibanje, elemente ustvarjalnosti, ki so se kazali v nepopolni 
- potreba po zabavi: motivacija, sprostitev. imitaciji, izmišljanju novih gibalnih motivov in plesni 
improvizaciji. Občutki uspeha in samopotrditve pri 
Gibno-plesna dejavnost zadovoljuje potrebe po plesnem izražanju so večini povrnili veselje do gibal-
moči, svobodi, ljubezni in zabavi. Hkrati pa spod- nih aktivnosti.
buja in vpliva na človekov telesni, intelektualni 
in socio-emocionalni razvoj. Umetnost (gibno- Sklepna razmišljanja
-plesno) lahko uporabimo kot sredstvo zdravlje- Na osnovi opažanj pri izbirni vsebini Ples lahko za-
nja motenj, preprečevanja motenj, kakor tudi za ključim, da učenci s posebnimi potrebami v gibal-
osebno rast. nih aktivnostih radi sodelujejo. Gibalno izražanje, 
petje in ples so jim v užitek. Na pozitivnih čustvih, 
Pri osebah s posebnimi potrebami lahko uspešno ki nastajajo ob gibnem ustvarjanju, temelji pozitivna 
uporabimo različne oblike pomoči z umetnostjo, komunikacija, ki je osnova ne le boljšemu sporazu-
ena izmed teh pa je prav gotovo ples. mevanju teh oseb z njihovim okoljem, pač pa tudi 
socialno bolj prilagojenemu vedenju. Gibno-plesno 
Glede na to, da sem bila sama že od osnovne šole izražanje pa ni pomembno le za osebe s posebnimi 
naprej vpeta v plesno ustvarjanje, sem na osnovni potrebami, pač pa tudi za njihove učitelje, saj tudi 
šoli s prilagojenim programom, na kateri delam, njim nudi možnost ustvarjanja v gibanju in preko 
oblikovala vsebinski načrt za izbirno vsebino Ples. tega doživljanje zadovoljstva in zabave, kar pa vodi k 
Pri izvajanju te dejavnosti me je zanimalo pred- uspešnosti in zadovoljstvu v svojem poklicu.
vsem vedenje in doživljanje učencev pri plesnih 
dejavnostih. Izbirno vsebino je obiskovalo 8 učen-
cev s posebnimi potrebami, ki so bili vključeni v 4. Literatura in viri:
do 6. stopnjo Posebnega programa vzgoje in izo- Bunt, L. (1984): Music therapy. London, New York: Routledge.
Glasser, W. (1994): Kontrolna teorija. Ljubljana: Taxus.
braževanja. Pri izvedbi dejavnosti sem uporabljala Liebmann, M. (1989): Art therapy for groups. London, New York: 
različne plesne zvrsti, poudarek sem dala proste- Routledge.
Mees Christeller, E. (1996): Umetnostna terapija v praksi. Ljublja-
mu gibalnemu ustvarjanju ob  zunanji ali notranji na: Kortina.
spodbudi, plesni dramatizaciji ter didaktičnim in Grubešič, S. (2014): Posebni program vzgoje in izobraževanja. 
Ljubljana: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport: Zavod 
rajalnim igram. Pri srečanjih sem opazovala pred- RS za šolstvo. Dostopno na https://www.gov.si/assets/ministrstva/
vsem skupinsko dinamiko in plesno izraznost in MIZS/Dokumenti/Izobrazevanje-otrok-s-posebnimi-potrebami/
OS/Posebni-program-vzgoje-in-izobrazevanja/Posebni_pro-
prišla do sledečih ugotovitev. gram_vzgoje_in_izob.pdf, 15.03.2020.
69
Didakta
ŠOLSKA TEORIJA
Kakšne metode učenja prinašajo 
najboljši učni uspeh na splošni 
maturi?: anketna raziskava med 
študenti pedagogike
Eva Bonifarti in Tinkara Pec, študentki pedagogike ter slovenskega jezika in 
književnosti, ter doc. dddr. Joca Zurc, prof. raz. pouka, Oddelek za pedagogiko, 
Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru
Danes se učimo na vsakem koraku, zato je toliko bolj pomembno, kakšne metode učenja pri 
tem uporabljamo, da bo učenje vodilo k zasluženi šolski uspešnosti. Z raziskavo smo želeli ugoto-
viti, kakšne so metode učenja v obdobju opravljanja mature, ko je povečan obseg in intenzivnost 
učenja. Raziskava, ki smo jo izvedli na vzorcu 40 študentov – bodočih pedagoških delavcev, je 
pokazala, da se je večina med maturo učila učno snov po delih, dve do tri ure na dan in s pripra-
vo zapiskov. Na uspeh pri maturi so po mnenju anketiranih najbolj vplivali psihološki dejavniki, 
kot so učna motivacija, sposobnosti in učne metode.
Ključne besede: dejavniki učne uspešnosti, ma- formacije. Na kakšen način se bodo prejete infor-
tura, srednja šola, čas učenja, učni uspeh macije preoblikovale in ohranile, pa je odvisno od 
vrste različnih dejavnikov, ki vplivajo na uspešnost 
UVOD in učinkovitost učenja.
Ljudje se učimo celo svoje življenje, od rojstva do 
smrti, zato ima učenje velik pomen v življenju po- DEJAVNIKI UČENJA
sameznika. Ko mladi odrasli zaključi in izstopi iz Na učenje vpliva vrsta dejavnikov, ki jih lahko raz-
sistema rednega izobraževanja, se njegovo uče- delimo na dve osrednji skupini, in sicer na notra-
nje ne konča. Spremembe v življenju, delovno nje dejavnike, ki izhajajo iz učenca, in na zunanje 
mesto in kariera, družina in starševstvo ter starost dejavnike, ki izvirajo iz učenčevega okolja. Med 
zahtevajo vedno nova znanja in spodbujajo potre- notranje dejavnike uvrščamo fiziološke in psiho-
bo po učenju (Svetlik in Zupan 2009). Z učenjem loške dejavnike. Med zunanje dejavnike pa spa-
posameznik širi obseg, širino in globino svojega dajo fizikalni in socialni ali družbeni dejavniki. V 
znanja, s tem pa lažje opravlja vsakodnevne na- nadaljevanju predstavljamo temeljne značilnosti 
loge in se prilagaja zahtevam življenja. Poznamo vsake izmed teh štirih temeljnih skupin, ki vpli-
več definicij učenja, vsem pa je skupna ugotovi- vajo na začetek, potek in uspešnost učenja. Zna-
tev, da gre za dolgotrajno spremembo v učenče- čilnosti povzemamo po opredelitvah avtoric Zurc 
vem znanju, ki temelji na njegovih izkušnjah. Uče- (2008), Levpušček Puklek in Zupančič (2009) ter 
nje je tako proces, ki (Dumont in drugi 2013, 167): Kompare in drugi (2014).
• spreminja učenčevo znanje, 
• vzrok za to spremembo je nekaj, kar učenec Notranje fiziološke dejavnike predstavljajo ne-
sam izkusi oz. pridobi skozi lastne izkušnje, ugodna kratkotrajna telesna stanja pri učečem, 
• usvojeno znanje pa pomeni za učenca dolgo- kot so na primer lakota, utrujenost, žeja, zobobol. 
trajno spremembo.  Lahko pa so ta stanja tudi dolgotrajnejša, kot so 
kronična obolenja, slabovidnost, napake čutnih 
Ob tem velja poudariti, da učenje ni samo pri- ali gibalnih organov. Pomembno vlogo ima tudi 
dobivanje znanja, izobrazbe, navad in spretnosti, redna gibalna aktivnost. Znano je, da boljša kon-
temveč prispeva tudi k razvoju motivacije, ču- dicija telesa pripomore k zmožnosti daljšega in 
stvovanja, stališč in interesov ter s tem k razvoju intenzivnejšega učenja ter kasnejšega nastopa 
posameznikove celotne osebnosti. Zmožnost, ki utrujenosti.
ljudem omogoča, da ohranijo sprejete informaci-
je, imenujemo spomin ali pomnjenje, brez kate- Skupina notranjih psiholoških dejavnikov je za 
rega učenje ne bi bilo mogoče (Musek in Pečjak učence najbolj pomembna, ker lahko nanje naj-
2001, 134). Kot navajata avtorja, naša duševnost ne lažje vplivajo in jih razvijajo v pozitivni smeri. Med 
le sprejema, temveč tudi predeluje in ohranja in- psihološke dejavnike učenja uvrščamo: 
70
Didakta
• umske in druge sposobnosti, npr. raven splo- nanašajo na spremenljive pogoje v okolju, v ka-
šne inteligentnosti, področne inteligentnosti. terem poteka učenja. Fizikalni dejavniki so lahko 
Učenci, ki imajo boljše kognitivne sposobnosti, vremenske razmere, temperatura, vlažnost, hrup, 
bolje razumejo snov in jo znajo obnoviti s svoji- osvetljenost, urejenost in zračnost prostora, ki 
mi besedami, znajo iz nje izluščiti bistvo in lo- vplivajo na kakovost učenja.
gične povezave ter se hitreje učijo; 
• učne navade, učne metode in spretnosti učenja UČNE METODE
kot kombinacija učnih strategij, ki jih učenec Med notranjimi psihološkimi dejavniki učenja, na 
uporablja v različnih učnih okoliščinah. Glede katere lahko vplivamo v največji možni meri in s 
na prevladujočo predelavo podatkov razlikuje- tem izboljšamo učinkovitost učenja in posledično 
mo tri osrednje učne stile: vizualni (informacije tudi učni uspeh, velja posebno pozornost posveti-
si najbolje zapomnimo in razumemo, če jih vi- ti učnim metodam. Učne metode so del procesa 
dimo), slušni (največji pomen ima razlaga, po- učenja in se kažejo kot kombinacija različnih uč-
govor) in kinestetični (najbolje razumemo, kar nih pristopov, kot so čas učenja, razdelitev učnega 
naredimo, kinestetično ali gibalno občutimo); gradiva in aktivnosti učenja, ki vodijo in ustvarjajo 
• učno motivacijo, ki spodbuja in usmerja učenje sam proces učenja. 
ter določa njegovo kakovost, trajanje in inten-
zivnost. Razlikujemo notranjo in zunanjo mo- Pri obravnavi učenja glede na čas je temeljno 
tivacijo. Notranje motiviran učenec se uči, ker vprašanje, ali naj učenje določenega gradiva po-
mu je učenje samo po sebi vir zadovoljstva, želi teka neprekinjeno, dokler učenje ni končano, ali 
razviti svoje sposobnosti, udejanjiti lastne in- pa naj se to razdeli na več časovnih obdobij. Ča-
terese in vrednote. Zunanje motiviran učenec sovno razdeljeno učenje je uspešnejše od strjene 
pa se uči zaradi zunanjih ciljev, kot so nagrade, oblike predvsem zato, ker utrujenost zmanjšujejo 
ocene, pohvale ali zmage, pri tem ga samo uče- odmori in omogočajo povezovanje učnih izkušenj 
nje v resnici ne zanima, ampak je le sredstvo za s predhodnimi izkušnjami. Pri učenju je nadalje 
dosego drugih ciljev; pomembno vprašanje, kako razdeliti učno gradi-
• čustva glede na jakost (šibka ali močna) in vre- vo. Ali naj se celotno gradivo učimo naenkrat ali 
dnost (prijetna ali neprijetna). Pozitivno razpo- po delih? Pri pridobivanju novega znanja je meto-
loženje spodbuja učinkovitejše učenje kot slabo da celote boljša, ker omogoča povezovanje učne 
razpoloženje, pri katerem se učenec ne more snovi med deli. Metoda učenja po delih (npr. po-
zbrati in je zato pri učenju počasnejši. Težave glavjih) pa ima tudi svoje prednosti, saj lahko več 
lahko povzročajo tudi močna pozitivna (npr. časa namenimo učenju težjih delov (Pečjak 2001, 
zaljubljenost, navdušenje) ali negativna čustva 24–25; Svetlik in Zupan 2009, 493–494).
(npr. jeza, žalovanje) kot tudi čustvene motnje 
(npr. depresivnost, anksioznost). Pomembna Učinkovitejše je učenje, kadar je učenec aktiven, 
so tudi čustva do samega sebe, zlasti spoštova- kar pomeni, da učno snov usvaja s pomočjo raz-
nje in zaupanje v sebe in svoje učne zmožnosti. ličnih učnih aktivnosti, kot so izdelovanje zapi-
skov, miselnih vzorcev, podčrtavanje, glasno bra-
Zunanji socialni ali družbeni dejavniki so značil- nje besedila, mnemotehnike, učenje iz učbenikov 
nosti, ki izhajajo iz učenčevega ožjega in širšega in drugih pisnih in avdiovizualnih gradiv. Način 
družbenega okolja in učinkujejo na njegovo uče- priprave zapiskov je individualen in je odvisen od 
nje, kot so: vsakega posameznika. Nekaterim tako zadostu-
• družina, ki sooblikuje vrsto osebnostnih la- jejo samo zapiski predavanj, ki jim jih ponudi pro-
stnosti, ki vplivajo na učno uspešnost, kot so fesor, drugi pa snov še nadgradijo in jo ponovno 
motivacija, sposobnosti, vrednote, stališča; predelajo s pomočjo strokovne literature ter pri-
• šola z učitelji in vrstniki, ki z vzgojnimi in učni- pravo miselnih vzorcev, tabelskih slik, skrajšanih 
mi metodami ter razpoložljivimi učnimi sred- zapisov v obliki opornih točk ali celo skrčene ob-
stvi vpliva na učenčeva stališča do znanja, na nove učne snovi (Pečjak 2001).
kakovost znanja in širino razmišljanja;
• širše družbeno okolje, ki vpliva s svojim odno- NAMEN IN CILJI ANKETNE RAZISKAVE MED 
som do znanja, s političnimi odločitvami o sis- ŠTUDENTI
temu šolanja, nacionalnimi preverjanji znanji V empirični anketni raziskavi smo želeli ugotoviti, 
(npr. matura) in materialnimi možnostmi za na kakšen način se učijo učenci v času povečane-
učenje v okolju (npr. dostopnost knjižnic, glas- ga obsega in intenzivnosti učenja, kot je obdobje 
benih šol, športa). opravljanja splošne mature. Zanimalo nas je, kate-
re učne metode so najbolj učinkovite za uspeh pri 
Zunanji fizikalni dejavniki pa so dejavniki, na maturi ter katera skupina dejavnikov učenja po 
katere lahko vplivamo in jih kontroliramo v naj- mnenju anketiranih najbolj vpliva na učni uspeh. 
manjši možni meri med vsemi navedenimi, saj se Raziskavo smo izvedli na namenskem vzorcu štu-
71
Didakta
ŠOLSKA TEORIJA
dentov prvega letnika, ki so maturo opravljali v is- je potekala lastnoročno. Vsako vprašanje smo po-
tem koledarskem letu. Ker od njihove mature še sebej pregledali in prešteli, koliko študentov se je 
ni minilo več kot pol leta, smo sklepali, da se spo- odločilo za posamezen odgovor, ter dobljeno šte-
minjajo, na kakšen način so se učili, katere učne vilo dejanskih odgovorov pretvorili v odstotke. Re-
metode so uporabili ter kakšen uspeh so dosegli zultate predstavljamo z grafi in preglednicama, ki 
pri maturi. smo jih oblikovali v programu Microsoft Excel.
Cilji, ki smo jih želeli raziskati, so bili naslednji: REZULTATI IN INTERPRETACIJA
C1: Ugotoviti količino časa učenja na dan in čas 
vmesnih odmorov med učenjem za maturo. 
Količina učenja Odmori 
C2: Ugotoviti, ali je pri učenju za maturo prevlado- na dan med učenjem
valo učenje snovi kot celote ali po delih. n (%) n (%)
C3: Ugotoviti učne metode, ki so bile najpogoste- do 60 
minut 7 (17,5) manj kot 
je uporabljene pri učenju za maturo. 15 minut 4 (10)
C4: Ugotoviti dejavnike, ki imajo po mnenju anke-
tiranih največji vpliv na uspeh pri maturi. od 60 do 
120 minut 9 (22,5) 15 minut 11 (27,5)
METODE DELA
Raziskava je temeljila na empiričnem, kvantitativ- od 120 do 
nem raziskovalnem pristopu s pomočjo anketne 180 minut 17 (42,5) 30 minut 18 (45)
metodologije. Potem ko smo izbrali temo, poiska-
li problem in si zastavili cilje raziskave, smo izdelali 
merski instrument – anketo. Anketo smo sestavili več kot 
180 minut 7 (17,5) 60 minut 
in več 7 (17,5)
sami na podlagi pregledane literature in posta-
vljenih ciljev raziskave. Vključevala je 10 vprašanj v 
kombiniranem načinu odprtih in zaprtih odgovo-
rov. Anketiranec je izbiral med alternativnimi od- Skupaj 40 (100) Skupaj 40 (100)
govori (enega ali več), če pa ni našel ustreznega, 
je lahko dopisal svoje osebno mnenje (možnost 
Drugo). Odvisne spremenljivke, ki smo jih opa-
zovali, so bile: čas učenja, delitev učnega gradiva, Tabela 1: Količina časa učenja in odmo-
odmori med učenjem, metode učenja, dejavniki rov v času opravljanja mature, izražena 
učenja (fiziološki, psihološki, fizikalni, socialni) in v minutah
uspeh na maturi, izražen v obliki doseženih točk. 
Največ anketiranih študentov se je v času mature 
V raziskavi je sodelovalo 40 študentov (4 moški, učilo dve do tri ure na dan (42,5 %), skoraj četrtina 
36 žensk) prvega letnika študijskih programov anketirancev (22,5 %) se je učila tudi manj, od ene 
pedagogike ter slovenskega jezika in književno- do dve uri na dan. Manjši delež študentov (17,5 %) 
sti. Vzorec je bil neslučajnostni namenski, ker smo pa se je opredelil, da je za učenje porabil več kot 
namensko vključili dva študijska programa, ki iz- tri ure oz. manj kot eno uro na dan. Učenje je bilo 
obražujeta bodoče učitelje. Predvidevati je, da ta pri večini prekinjeno s 15–30 minutnimi odmori 
skupina študentov kaže večji interes za refleksijo (67,5 %) (tabela 1). 
in izboljševanje lastnih metod učenja.
Pri načinu razdelitve študijskega gradiva pri uče-
Zbiranje podatkov je potekalo na Filozofski fa- nju za maturo se je 80 % anketiranih študentov 
kulteti Univerze v Mariboru v študijskem letu opredelilo, da je učno snov predelalo po delih, in 
2019/2020, in sicer dne, 10. 1. in 13. 1. 2020. Anke- samo 20 % je navedlo učenje učne snovi kot ce-
te smo študentom razdelili pred začetkom pre- lote. Graf 1 kaže najpogosteje uporabljene meto-
davanj, z dovoljenjem treh nosilcev predmetov, de učenja. V času mature je največ anketirancev 
pri katerih je potekalo zbiranje podatkov. Pred uporabljalo metodo priprave zapiskov (72,5 %), 
začetkom izpolnjevanja smo dodali uvodno po- sledi učenje iz učbenikov in drugih pisnih virov 
jasnilo, zakaj zbiramo podatke, in poudarili, da so (20 %) ter učenje s poslušanjem (7,5 %). Nihče iz-
odgovori anonimni ter da bomo zbrane podatke med anketiranih študentov ni najpogosteje upo-
uporabili izključno za namen raziskave. Razdelili rabljal učnih metod, kot so izdelava miselnih vzor-
smo 50 vprašalnikov, od tega smo prejeli 40 izpol- cev, mnemotehnike, prepisovanje snovi in učenje 
njenih (80 % realizacija). Analiza zbranih podatkov s pomočjo samolepilnih lističev.
72
Didakta
Zapiski
8
Miselni vzorci
3 Mnemotehnike
Prepisovanje snovi
29 Samolepilni lističi
Učenje s poslušanjem
Učenje iz učbenikov in drugih pisnih gradiv
Drugo
0
Graf 1: Najpogosteje uporabljena metoda učenja v času mature
Graf 2 prikazuje, da je največ študentov pedagogi- na maturi dosegel 11 točk, kar ustreza zadostne-
ke in slovenščine pri maturi v srednji šoli doseglo mu učnemu uspehu, medtem ko je bilo med 
20 točk, kar dokazuje tudi izračunano povprečje anketiranci tudi 11 odličnjakov (23 točk in več), od 
(PV=20,15 točk). Navedeni rezultat kaže na prav tega dva zlata matura (dosežnih 30 točk in več) 
dobri maturitetni uspeh oz. povprečno oceno ter en diamantni maturant z vsemi 34 možnimi 
4 pri vseh petih obveznih predmetih na splošni doseženimi točkami. Na vprašanje je odgovorilo 
maturi. Opazna pa je tudi precejšna razpršenost 39 vprašanih, eden izmed študentov se rezultata 
v dosežkih, saj je študent z najnižjim rezultatom na maturi ni spomnil. 
7
6
6
5
4
4
3 3 3 3
3
2 2 2 2 2
2
1 1 1 1 1 1 1
1
0 
11     13     14    15    16     17    18     19    20    21    22    24    25    26   28    29    32    34
Graf 2: Število doseženih točk na maturi
1-ni vpliva 2-… 3-… 4-izjemen vpliv Povprečna 
n (%) n (%) n (%) n (%) ocena vpliva
Psihološki dejavniki 2 (5) 0 (0) 19 (47,5) 19 (47,5) 3,38
Socialni dejavniki 1 (2,5) 6 (15) 23 (57,5) 10 (25) 3,05
Fiziološki dejavniki 3 (7,5) 8 (20) 17 (42,5) 12 (30) 2,95
Fizikalni dejavniki 8 (20) 15 (37,5) 13 (32,5) 4 (10) 2,33
Tabela 2: Število doseženih točk na maturi
73
Didakta
ŠOLSKA TEORIJA
Polovica oz. 47 % anketirancev je na vprašanje, ka- dejavniki med vsemi dejavniki učne uspešnosti tisti, 
teri dejavniki so najbolj vplivali na njihov uspeh pri na katere lahko tako učenec kot učitelj vplivata in jih 
maturi, odgovorila, da so imeli izjemen vpliv psiho- izboljšujeta v največji meri.
loški dejavniki, med katere spadajo tudi metode 
učenja. Navedeno potrjuje povprečna ocena 3,38, Naše raziskovanje bi veljalo v prihodnje nadgraditi, 
ki je med vsemi ocenjevanimi dejavniki najvišja. Po in sicer z vključitvijo študentov drugih študijskih pro-
mnenju študentov sledi vpliv zunanjih socialnih gramov in visokošolskih zavodov. Prav tako bi veljalo 
dejavnikov in notranjih fizioloških dejavnikov. Naj- ugotovitve primerjati z maturanti poklicne mature. 
nižji vpliv pa so pripisali fizikalnim dejavnikom, saj Primerjalna analiza bi lahko pokazala, do kakšnih 
je kar 20 % študentov navedlo, da fizikalni dejavniki razlik v metodah učenja, vloženem času za učenje 
sploh nimajo vpliva na uspeh pri maturi (tabela 2). in doseženem učnem uspehu prihaja med dijaki pri 
opravljanju splošne in poklicne mature. Za izvedbo 
RAZPRAVA takšne raziskave bi veljalo naključno izbrati večje šte-
Učna uspešnost je v veliki meri odvisna od tega, kako vilo fakultet v Sloveniji. 
se učenec uči, ali uporablja kakovostne pristope, 
strategije in metode učenja. Rezultati naše raziskave ZAKLJUČEK
so pokazali, da so anketirani študenti prvega letnika Za uspešno opravljeno maturo je treba poznati učin-
na študijskih smereh pedagogike ter slovenščine kovite učne metode in jih tudi znati uporabiti v pro-
in književnosti v povprečju dosegli prav dober učni cesu učenja. Ob tem pa je pomembno, da so izbrane 
uspeh na splošni maturi. Za ta uspeh je bilo potreb- učne metode učinkovite za vsakega posameznega 
no, da so se učili vsak dan od dve do tri ure, da so učenca, saj bo le tako lahko usvojil največ kakovo-
učno snov razdelili po delih in med učenje vključevali stnega znanja. Zato je skoraj nemogoče določiti stra-
redne 15–30 minutne odmore. Dosedanje raziskave tegijo učenja ali »konstanten recept« učenja za naj-
so potrdile pomen odmorov med učenjem, saj ti boljšo učno uspešnost, saj je to odvisno od vsakega 
zmanjšujejo utrujenost in omogočajo boljše utrjeva- učenca. Vsak se najbolj uspešno uči na svoj način, kar 
nje, povezovanje in organiziranje pridobljenega zna- je pokazala tudi naša raziskava. Ključna je refleksija 
nja (Svetlik in Zupan 2009). K prav dobrim dosežkom lastnega učenje in premislek o učnih navadah, me-
na maturi so pomembno prispevale tudi metode todah in strategijah. Naučiti se učiti je nujni sestavni 
aktivnega učenja. Ugotovitve naše raziskave tako ka- del učne uspešnosti pri maturi.
žejo, da ima učenje s pripravo zapiskov pomemben 
prispevek k uspešno opravljeni splošni maturi. 
LITERATURA
Dumont, H. (ur.), Istance, D. (ur.) in Benavides, F. (ur.) (2013): O naravi 
Zanimiva ugotovitev naše raziskave je, da so anke- učenja. Ljubljana, Zavod RS za šolstvo.
Kompare, A., Stražišar, M., Dogša, I., Vec, T. in Curk, J. (2014): Uvod v 
tirani študenti med najbolj vplivne dejavnike učne psihologijo. Ljubljana: DZS.
uspešnosti na maturi uvrstili psihološke dejavnike. Kompare, A., Stražišar, M., Dogša, I., Vec, T. in Curk, J. (2016): Psiholo-
gija spoznanja in dileme. Ljubljana: DZS.
Med psihološke dejavnike uvrščamo umske in dru- Levpušček Puklek, M. in Zupančič, M. (2009): Osebnostni, motivacij-
ge sposobnosti (npr. raven splošne inteligentnosti), ski in socialni dejavniki učne uspešnosti. Ljubljana: Znanstvenorazi-
skovalni inštitut Filozofska fakulteta.
navade, metode in strategije učenja, ki predstavljajo Musek, J. in Pečjak, V. (2001): Psihologija. Ljubljana: Educy.
načine usvajanja in obdelave informacije, učno mo- Pečjak, V. (2001): Učenje, spomin, mišljenje. Ljubljana: Fakulteta za 
družbene vede.
tivacijo ter čustva, ki vplivajo na učinkovitost učenja s Svetlik, I. in Zupan, N. (2009): Menedžment človeških virov. Ljubljana: 
svojo jakostjo in vrednostjo (Kompare in drugi 2016, Fakulteta za družbene vede.
Zurc, J. (2008): Biti najboljši: pomen gibalne aktivnosti za otrokov 
53–59). Pomembna ugotovitev je, da so psihološki razvoj in šolsko uspešnost. Radovljica: Didakta.
74
Didakta
Pasti ocenjevanja redne delovne 
uspešnosti učiteljev
mag. Davor Mandič, profesor, Ekonomska šola Ljubljana
V letu 2009 je bilo zadnje izplačilo delovne uspešnosti zaposlenim na področju izobraževanja. 
V skladu z dogovorom med vlado in sindikati v letu 2018 morajo ravnatelji ugotavljati 
doseganje nadpovprečnih rezultatov učiteljev od 1. julija 2020 dalje. V letu 2020 so ravnatelji 
tako ponovno začeli ocenjevati delovno uspešnost zaposlenih v vzgoji in izobraževanju. 
Uvod delo, in mora zato pri določanju ocene upoštevati 
Ocenjevanje, pa naj gre za šolo, službo ali šport, ve- tudi tiste minimalne razlike, ki vplivajo na nadpov-
dno predstavlja izziv in stres. Še posebej pa to ve- prečne rezultate posameznega učitelja. 
lja za področje izobraževanja, kjer morajo ravnatelji 
ocenjevati strokovnjake na področju ocenjevanja. Normativna ureditev področja ocenjevanja re-
Učitelji nenehno ocenjujejo svoje učence, dijake dne delovne uspešnosti
in študente. Učitelji so tisti, ki morajo znati poiskati Bolj ko je ravnatelj vključen v učni proces, bolj ko 
objektivno in pravično korelacijo med znanjem in spremlja delo učiteljev in izvaja različne evalvaci-
oceno. Za to področje se redno izobražujejo, svoje je, tako med učitelji kot med dijaki, lažje in manj 
odločitve pa morajo nemalokrat zagovarjati pred stresno je ocenjevanje. Zakonodaja mu pri tem ne 
učenci, njihovimi starši in ravnatelji. Zato je naloga pomaga, saj je napisana zelo ohlapno in ravnate-
ravnatelja, ko mora oceniti uspešnost učitelja, še to- ljem v večini primerov povzroča težave. Izplače-
liko težja. vanje, postopek in kriterije za ugotavljanje redne 
delovne uspešnosti urejata Zakon o sistemu plač 
Ravnatelj pri ocenjevanju naleti na težavo, saj mora v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – ura-
oceniti veliko ljudi, ki opravljajo popolnoma enako dno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 
75
Didakta
ŠOLSKA TEORIJA
35/11 – ORZSPJS49a, 27/12 – odl. US, 40/12 – ZUJF, sno obrazložiti. Seveda pa se predpostavlja, da zna 
46/13, 25/14 – ZFU, 50/14, 95/14 – ZUPPJS15, 82/15, ravnatelj oceno redne delovne uspešnosti pojasni-
23/17 – ZDOdv, 67/17 in 84/18) (v nadaljevanju ZPSJ) ti vsakem učitelju in jo tudi ustrezno argumentira-
in Kolektivna pogodba za javni sektor (Uradni list ti. Nenazadnje ima učitelj pravico na oceno vložiti 
RS, št. 57/08, 23/09, 91/09, 89/10, 89/10, 40/12, 46/13, pritožbo, kar mu omogočata tako 200. člen Zako-
95/14, 91/15, 21/17, 46/17, 69/17 in 80/18) (v nadalje- na o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 
vanju KPJS). KPJS določa kriterije za določitev dela 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 
plače za delovno uspešnost, ki jih v 31. členu navaja – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19 in 203/20 – ZIUPOPD-
zelo na splošno: VE) kot tudi 24. člen Zakona o javnih uslužbencih 
- znanje in strokovnost, (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno bese-
- kakovost in natančnost, dilo, 65/08, 69/08 – ZTFI-A, 69/08 – ZZavar-E, 40/12 
- odnos do dela in delovnih sredstev, – ZUJF, 158/20 – ZIntPK-C in 203/20 – ZIUPOPDVE).
- obseg in učinkovitost dela in
- inovativnost. Velikokrat ravnatelji pri ocenjevanju delavcev – to 
velja tako za ocenjevanje redne kot letne delovne 
Če bomo poskušali na spletu najti razlago 31. člena uspešnosti – uberejo uravnilovko in vse delavce 
KPJS, bomo ugotovili, da je to »sizifovo delo«, saj ocenijo kot odlične in nadpovprečne. Čeprav je 
razlage, ki bi določala vsebino teh kriterijev, ni mo- med nekaterimi ravnatelji omenjeni način oce-
goče najti. Zato je pomembno, da si ravnatelj sis- njevanja priljubljen, saj s tem po njihovem mne-
tematično in natančno določi kriterije, po katerih nju ne povzročajo nelagodja med zaposlenimi, pa 
bo ocenjeval zaposlene. Te kriterije je treba nujno to seveda ne drži. Takšno ocenjevanje nestimula-
predstaviti zaposlenim, tako da ti vnaprej vedo, ka- tivno vpliva na učitelje, ki delajo več in dosegajo 
teri dejavniki vplivajo na določitev njihove delovne nadpovprečne rezultate, hkrati pa deluje nemoti-
uspešnosti. Tudi če kriteriji niso najboljši in dovolj vacijsko na tiste, ki svoje delo opravljajo povpreč-
natančni, je še vedno bolje, da so zapisani in pred- no ali podpovprečno.
stavljeni kolektivu, kot pa da jih sploh ni.
Objava seznama učiteljev, ki so dosegli nad-
Kriteriji ocenjevanja delovne uspešnosti povprečni rezultat
Kaj bodo ravnatelji po posameznem kriteriju upo- Za konec še nekaj besed o obvezni objavi sezna-
števali kot nadpovprečni rezultat, ni nikjer predpi- ma učiteljev, ki so dosegli nadpovprečne rezul-
sano in je prepuščeno presoji ravnateljev. Seveda tate. ZSPJS v 38. členu določa, da so plače v jav-
je nujno, da imajo o kriterijih izoblikovano stališče, nem sektorju javne, v skladu s 33. členom KPJS 
tako da je jasno, kaj so usmeritve in vizija šola. Tudi in pojasnilom Ministrstva za javno upravo, z dne 
če so kriteriji po šolah različni, je zadeva po mojem 3. 11. 2020, se objavi vsota točk vseh učiteljev, ki so 
osebnem mnenju povsem ustrezna, če je v kolek- v ocenjevalnem obdobju dosegli nadpovprečne 
tivu dosežen ustrezen konsenz. Seveda pa menim, rezultate. Čeprav se nekateri ravnatelji temu upi-
da morajo ravnatelji pri odločanju o doseganju nad- rajo, se je potrebno zavedati, da bo seznam delo-
povprečnih rezultatov upoštevati tudi in predvsem val stimulativno tako na tiste, ki so dosegli nad-
delo v šoli. Seveda je nadpovprečen rezultat, če uči- povprečne rezultate, kot na tiste, ki tega rezultata 
telj svoj primer dobre prakse objavi v strokovni reviji v ocenjevalnem obdobju niso izkazali. Prvim to 
ali sodeluje s prispevkom na konferenci, seveda pa predstavlja pohvalo za uspešno delo, drugim pa 
to izzveni, če je njegovo delo v razredu povprečno izziv, da svoje delo izboljšajo. Seveda pa je lahko 
ali celo podpovprečno. Predpisi, ki urejajo napredo- takšna objava škodljiva za odnose v kolektivu, če 
vanje zaposlenih v vzgoji v izobraževanju, vse pre- kriteriji niso bili predhodno jasno določeni in o 
pogosto za napredovanje in ocenjevanje uspešno- njih ni bil dosežen konsenz, ravnatelj pa je zapo-
sti upoštevajo kriterije, ki niso neposredno povezani slene ocenjeval glede na osebne preference, pri-
s poučevanjem, ki je primarna naloga učitelja. vrženost ipd.
Če je ocenjevanje dijakov, ki ga izvajajo učitelji, na- Zaključek
tančno urejeno z različnimi predpisi, ki učiteljem Ravnatelj lahko doseganje nadpovprečnih rezul-
nalagajo javnost ocenjevanja, seznanitev z ocena- tatov zaposlenih ugotavlja mesečno, trimesečno 
mi in pojasnilno dolžnosti, minimalne standarde ali dvakrat letno. Bolj kot finančni učinek je za uči-
itd., je povsem jasno, da od ravnateljev pričakujejo, telje pomembno, da je ocenjevanje objektivno in 
da pri ocenjevanju vsaj v omejenem obsegu upo- da je korelacija med oceno in nadpovprečnimi re-
števajo temeljna načela ocenjevanja. zultati, ki jih je zaposleni dosegel v ocenjevalnem 
obdobju, čim boljša. Le tako je lahko nagrajevanje 
Ocenjevanje delovne uspešnosti z redno delovno uspešnostjo učinkovito in stimu-
Zakonodaja ravnateljem nalaga, da učitelje oceni- lativno ter posledično pozitivno učinkuje na delo 
jo številčno, svoje odločitve pa jim ni potrebno pi- učiteljev. 
76
Didakta

REPORTAŽA
Projekt Turizem v vrtcu: 
Festival naj bo – Odprta kuhinja
Lidija Slana, dipl. vzg. predš. otr., Vrtec Vrhnika
Naš vrtec vsako leto sodeluje v projektu Turizem v vrtcu. Vsako leto izberemo drugo temo 
in tako otroci vsako leto spoznavajo svoj kraj na malo drugačen način. V lanskem šolskem 
letu je projekt nosil naslov Festival naj bo, mi pa smo mu dali podnaslov Odprta kuhin-
ja. Namen projekta je bil, da otroci spoznajo slovensko kulturo in tradicijo, da spoznajo 
značilne slovenske jedi in slovenske običaje.
V sklopu projekta so otroci aktivno sodelovali pri V telovadnici vrtca smo pripravili stojnice in jih pu-
načrtovanju in pripravi festivala Odprta kuhinja. stno okrasili. Na vsaki stojnici smo ponujali določe-
Namen je bil, da so se otroci vključevali v pripravo no vrsto hrane: pustne krofe, domače piškote, kranj-
hrane, pripravo okraskov in prostora za prireditev. ske klobase, preste, rolade, čaj, kokice, domač kruh, 
Otroci so sodelovali tudi pri oblikovanju plakata in zeliščni in čičerikin namaz.
vabila na odprto kuhinjo. Cilji projekta so bili:
• seznanjanje s slovensko kulturo in tradicijo, Otroci in starši so se preoblečeni v pustne maškare 
• spoznavanje pustnih običajev in hrane, sprehodili po naši odprti kuhinji in preizkusili dobro-
• spoznavanje značilnih slovenskih jedi, te, ki smo jih ponujali. Da pa je bilo še bolj veselo, sta 
• otrok se seznanja s širšo družbo in kulturo, poskrbela dva starša, ki sta na harmoniko zaigrala 
• otrok oblikuje dobre, a ne toge prehranjevalne slovenske melodije. Ob prepevanju in plesu so se 
navade ter razvija družabnost, povezano s pre- starši ter otroci družili, se zabavali, spoznavali.
hranjevanjem,
• otrok spoznava različno prehrano in pridobiva Odprto kuhinjo pa smo povezali tudi z dobrodelno-
navade zdravega in raznolikega prehranjevanja, stjo, saj smo vse prispevke staršev namenili v sklad 
• otrok spoznava, da morajo vsi v določeni družbi vrtca, in sicer za otroke, ki bodo šli na letovanje.
pomagati in sodelovati, da bi ta lahko delova-
la ter omogočila preživetje, dobro počutje ter Kakšni pa so vtisi otrok in staršev?
udobje, Otroci, starši in drugi sodelujoči so bili nad odprto ku-
• spodbujanje splošne ustvarjalnosti pri pripravi, hinjo navdušeni, pohvalili so celotno zamisel, izved-
organizaciji in uporabi sredstev in prostora. bo in dogajanje. Nekateri starši so predlagali, da bi 
odprta kuhinja na pustni torek postala tradicionalna.
Tekom projekta so otroci spoznali slovensko tradi-
cijo in jedi, značilne za pustni čas, pripravo nekate- Tudi strokovni delavci menimo, da je prireditev odlično 
rih jedi, okusili so domače namaze na domačem uspela. Zadovoljni so bili otroci in starši, ki so lahko z 
kruhu, sodelovali pri peki piškotov, spoznali so nove nami preživeli malo drugačno popoldne. Tudi strokov-
pustne pesmice. Otroci so spoznavali, da je v družbi ni delavci smo bili ob zaključku zadovoljni, da je vse po-
treba sodelovati in si pomagati, da bi ta lahko delo- tekalo po zastavljenih smernicah. Predvsem nas veseli 
vala ter omogočila preživetje, dobro počutje in udo- pozitiven odziv otrok in staršev, ki so bili to popoldne 
bje. Otroci so se družili med seboj in med skupina- veseli, nasmejani, razigrani in pustno norčavi.
mi ter z drugimi odraslimi osebami.
Ob zaključku, ko smo evalvirali našo odprto kuhinjo, 
Projekt je potekal dlje časa, na pustni torek pa smo smo bili mnenja, da smo zastavljene cilje dosegli. 
v popoldanskem času organizirali zaključno priredi- Otroci so tekom celega projekta spoznali slovensko 
tev in vrhunec tega projekta. Odprto kuhinjo smo kulturo in tradicijo, značilno slovensko hrano in bili 
organizirali na pustni torek v popoldanskem času. tudi sami aktivno udeleženi. Projekt smo uspešno iz-
Na prireditev smo povabili starše in otroke našega vedli in ob koncu smo imeli krasne občutke, da je vse 
vhoda. Že pred samo odprto kuhinjo smo z otroki tako odlično uspelo in da smo dosegli zastavljene cilje.
spoznavali slovensko kulturo in tradicijo ob pu-
stnem času, značilne slovenske maske in značilne Ob koncu in navdušenju nad uspešno izvedenim 
slovenske jedi v pustnem času. Otroci so bili aktivno projektom je prišla ideja, da bi ta prireditev postala 
vključeni v pripravo nekaterih jedi, v pripravo pro- tradicionalna. Vendar nam je letos to idejo prekrižal 
stora in izdelovanje okraskov za prireditev. virus, zato morda naslednje leto.
78
Didakta
79
Didakta
ŠOLSTVO IN PRAVO
ZOOMTVI
mag. Domen Petelin, univ. dipl. pravnik
V stalnem tematskem sklopu Šolstvo in pravo vam avtor mag. Domen Petelin s svojimi prispevki 
poskuša odgovoriti na številna odprta vprašanja s področja šolskega prava. Glede želenih vsebin pri-
hodnjih prispevkov ali dilem glede vsakokratnega aktualnega prispevka se na avtorja lahko obrnete 
preko elektronskega naslova petelin.domen@gmail.com.
Pri ZOOMTVI ne gre za novo televizijsko postajo in za Sodelovanje strokovnih centrov z vrtci in šolami
skrajšani naziv ZOOM Televizije Iran, ampak za nov Strokovni center v skladu s 6. členom ZOOMTVI 
sistemski zakon – Zakon o obravnavi otrok in mlado- otroku s čustvenimi in vedenjskimi težavami nudi 
stnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami in mo- kontinuiteto pomoči, ki zajema:
tnjami v vzgoji in izobraževanju (Ur. l. RS, št. 200/20; v • svetovanje vrtcu, šoli ali staršem, lahko pa tudi 
nadaljevanju ZOOMTVI), ki velja od 13. 1. 2021. za otroka pomembnim osebam,
• pomoč mobilnega tima,
ZOOMTVI ureja celovito obravnavo otrok in mlado- • pripravo strokovnega poročila mobilnega tima.
stnikov (v nadaljevanju: otrok) s čustvenimi in ve-
denjskimi težavami, ki so vključeni v vrtce in šole, Svetovanje se izvaja po pisnem zaprosilu vrtca 
ter otrok s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, ali šole1, ki s svojimi strokovnimi delavci otroku s 
ki so nameščeni v strokovnih centrih za otroke s čustvenimi in vedenjskimi težavami ne zmore več 
čustvenimi in vedenjskimi težavami ter motnjami, zagotavljati ustrezne pomoči. Vrtec ali šola zapro-
to je v vzgojnih zavodih in mladinskih domovih. V silu priložita tudi poročilo, iz katerega je razviden 
prispevku se bom omejil zgolj na vlogo in (nove) obseg in vrsta pomoči, ki je bila predhodno zago-
pristojnosti strokovnih centrov, ki so pomembne tovljena otroku.
za delo vrtcev in šol.
Strokovni center odloči o zagotavljanju pomoči 
(svetovanja) v desetih dneh od prejema zaprosila. 
V kolikor strokovni center presodi, da svetovanje 
ne zadošča, ravnatelj strokovnega centra v najkraj-
šem možnem času oblikuje mobilni tim, v kate-
rem sodelujejo strokovni delavci različnih strok 
glede na težave posameznega otroka. 
Mobilni tim skupaj z vrtcem ali šolo in starši načr-
tuje posamezne cilje za premagovanje čustvenih 
in vedenjskih težav otroka, izvaja pomoč, spremlja 
doseganje ciljev ter načrtuje morebitno nadaljnjo 
pomoč. Mobilni tim po končani obravnavi za vrtec 
ali šolo pripravi strokovno poročilo.
KURIKULUM, šolsko pravno svetovanje, d.o.o.
V kolikor še nimate imenovane strokovne pooblaščene osebe za varstvo osebnih 
podatkov (po GDPR), se obrnite na KURIKULUM, šolsko pravno svetovanje, d.o.o.. 
Nedvomno najbolj ugodna in strokovna rešitev za posodobitev in uskladitev do-
kumentov s področja varstva osebnih podatkov. 
Zaupa nam že veliko število vrtcev, osnovnih šol in glasbenih šol. Prepričajte se še vi!
 
Kontakt: info@kurikulum.si                                      www.kurikulum.si
80
1 Za svetovanje lahko strokovni center pisno zaprosijo tudi starši, mladostnik ali center za socialno delo.
2 Otrok se namesti v strokovni center z odločbo sodišča, pri nujnem odvzemu otroka pa tudi s strani centra za socialno delo (8. člen ZOOMTVI).
3 Skupina v dnevni obliki dela, stanovanjska skupina, vzgojna skupina, intenzivna skupina, mladinsko stanovanje (več v 13. členu ZOOMTVI).
4 Pred vstopom v osnovno šolo se otroci v strokovni center ne nameščajo (tretji odstavek 182. a člena Družinskega zakonika).
Didakta
V kolikor pomoč mobilnega tima ne zadošča, mo-
bilni tim v strokovnem poročilu predlaga nadaljnjo 
pomoč otroku, in sicer:
- uvedbo postopka usmerjanja,
- vključitev v dnevne oblike dela,
- napotitev v center za zgodnjo obravnavo ozi-
roma za duševno zdravje ali
- da pobudo pristojnemu centru za socialno 
delo za obravnavo družine v okviru njegovih 
pristojnosti.
Vrtec ali šola po izdaji strokovnega poročila z njim 
seznani starše. Strokovno poročilo vrtec ali šola vlo-
ži v osebno mapo otroka ali učenca.
Naloge strokovnih centrov
Strokovni centri na podlagi 4. člena ZOOMTVI izva-
jajo naslednje preventivne naloge:
- nudijo pomoč otrokom s čustvenimi in ve-
denjskimi težavami,
- nudijo pomoč in podporo vrtcem, šolam in 
zavodom za vzgojo in izobraževanje otrok in 
mladostnikov s posebnimi potrebami pri delu individualizirani program po potrebi dopolnjuje in 
z otroki s čustvenimi in vedenjskimi težavami spreminja, a najmanj dvakrat letno evalvira ter z 
ter motnjami, evalvacijo seznani pristojno sodišče in center za so-
- nudijo strokovno podporo staršem, zakonitim cialno delo (11. člen ZOOMTVI).
zastopnikom ali rejnikom in drugim za otroka 
pomembnim osebam, Strokovni center je dolžan poskrbeti, da se otrok 
- izvajajo dodatno strokovno pomoč v skladu z vključi v osnovnošolski ali srednješolski izobraže-
Zakonom o usmerjanju otrok s posebnimi po- valni program5, v izobraževanje odraslih ali pro-
trebami (v nadaljevanju: ZUOPP-1), gram produkcijske šole6, ki je del vzgojnega pro-
- vključujejo otroke in mladostnike v različne grama7. 
dnevne oblike dela.
Odločba o usmeritvi
Strokovni centri za nameščene otroke2: Kadar ima otrok ob namestitvi v strokovni center 
- zagotavljajo vse vrste namestitev, odločbo o usmeritvi na podlagi ZUOPP-1, mora 
- izvajajo vzgojni program in zagotavljajo vse strokovni center v skladu s 15. členom ZOOMTVI v 
vrste skupin za vzgojo v strokovnem centru in 15 dneh od izvršljivosti odločbe sodišča o tem ob-
oblik dela3, vestiti Zavod RS za šolstvo, ki na podlagi odločbe 
- zagotavljajo vključitev v osnovnošolske in sre- sodišča znova odloči o usmeritvi otroka, pri čemer 
dnješolske izobraževalne programe4, upošteva, katero pomoč otrok že prejema v okviru 
- nudijo celostno, multidisciplinarno obravnavo programov v strokovnem centru.
v sodelovanju z drugimi službami, ki obravna-
vajo otroka, Zavod RS za šolstvo bo tako lahko na podlagi 38. 
- nudijo podporo po izteku ukrepa sodišča. člena ZUOPP-1 in brez novega strokovnega mne-
nja zgolj spremenil točko izreka v odločbi o usme-
Ravnatelj strokovnega centra za vsakega otroka ritvi, s katero je določen vzgojno-izobraževalni za-
v osmih dneh po namestitvi imenuje strokovno vod, v katerega je otrok po novem vključen, kadar:
skupino, v kateri sta poleg strokovnih delavcev • bo otrok nameščen v strokovni center izven 
strokovnega centra tudi predstavnik pristojne- dosedanjega kraja bivanja in
ga centra za socialno delo in predstavnik šole, v • izobraževalni program ne izvaja strokovni cen-
katero je otrok vključen. Strokovna skupina v 30 ter v okviru t. i. notranje šole.
dneh od imenovanja v sodelovanju z otrokom in 
njegovimi starši pripravi individualizirani program. V večini primerov pa bo moral Zavod RS za šolstvo 
V njem na podlagi pogovora z otrokom in starši na podlagi novih dejstev in pridobljenih dokazil 
ter dokumentacije določi cilje in oblike ter meto- pridobiti strokovno mnenje komisije za usmer-
de dela z otrokom, oblike sodelovanja s starši ter janje otrok s posebnimi potrebami in na podlagi 
nosilce posameznih dejavnosti. Strokovna sku- tega mnenja izdati novo odločbo o usmeritvi, s ka-
pina v sodelovanju z otrokom in njegovimi starši tero se bo nadomestila do tedaj veljavna odločba.
81
5 Ne glede na Zakon o gimnazijah in Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju se čas izobraževanja med namestitvijo ne upošteva pri skupnem 
obsegu trajanja srednješolskega izobraževanja. V času namestitve se mladostnik lahko vpiše v srednješolske programe tudi, če je pred namestitvijo že 
presegel predpisani skupni obseg trajanja srednješolskega izobraževanja.
6 Otrok ob vključitvi v program produkcijske šole pridobi status dijaka.
7 Mladostnik se v času namestitve, če se ne izobražuje, lahko zaposli.
Didakta
Navodila avtoricam 
in avtorjem
Članki za objavo v reviji Didakta naj praviloma obsegajo okrog 16.500 znakov s pre-
sledki ali okrog 2.500 besed. Krajše ali daljše članke bo uredništvo vzelo v presojo.
Prispevke pošljite po elektronski pošti na naslov revija@didakta.si. 
Zaželeno je, da besedilu priložite ustrezno slikovno gradivo: slike, fotografije, risbe 
in podobno. Elektronske fotografije ali skeni fotografij morajo biti ustrezne kako-
vosti (10 cm, 300 dpi). Po potrebi slikovno gradivo opremite s podnapisi. Avtorica 
ali avtor mora sam poskrbeti za upoštevanje avtorskih pravic oziroma pridobiti 
ustrezno dovoljenje za enkratno objavo slikovnega gradiva v reviji Didakta pri no-
silcih avtorski pravic. Prav tako je avtorica ali avtor sam dolžan poskrbeti za spo-
štovanje zasebnosti pri morebitnih prizadetih osebah objavljenih na fotografijah. 
Podatki o avtorici ali avtorju naj vsebujejo naslednje elemente: ime in priimek, 
morebitni akademski naziv in položaj, naslov ustanove, domači naslov, telefonsko 
številko in elektronski naslov. 
Članek mora imeti kratek poveden naslov in morebitni podnaslov. Članek naj 
Revija Didakta, št. 212 ima povzetek v obsegu okrog 100 besed in seznam petih ključnih pojmov, če gre 
marec, april 2021 za raziskovalni oziroma znanstveni članek. Pri pisanju upoštevajte strokovna (in 
znanstvena) načela pisanja. Članek naj bo smiselno razdeljen na poglavja z ustre-
Za založbo znimi podnaslovi. 
Rudi Zaman V kolikor ste pri pisanju članka uporabili literaturo ali vire, naj bodo le ti navedeni 
na koncu članka v abecednem vrstnem redu v naslednji obliki: 
Urednik
dr. Martin Uranič Članek v reviji 
Vovk Korže, A. (2014): Slovenija - učna regija za izkustveno izobraževanje. Vzgoja in 
Uredniški odbor izobraževanje, let. 45 (št. 1/2): str. 106–112.
dr. Natalija Komljanc, Članek v zborniku  
Dora Gobec, Rus, V. (2004): Izobraževanje kot privatna in javna dobrina. V: Macura Dušan (ur.), 
Mojca Grešak, Babšek Jana (ur.) Kakšna bo šola prihodnosti?, str. 71–77. Radovljica: Didakta.
dr. Justina Erčulj, Zbornik 
dr. Robi Kroflič,
dr. Kristijan Musek Lešnik, Enever, J. (ur.), Moon, J. (ur.) in Raman, U. (ur.) (2009): Young Learner English Lan-
Andrej Antolič, guage Policy and Implementation: International Perspectives. Reading: Garnet 
Matic Pavlič Education.
Knjiga 
Časopisni svet Globovnik, N. (2010): Vloga človeških virov za razvoj ekološkega kmetijstva v Po-
mag. Domen Petelin, dravski regiji. Maribor: Filozofska fakulteta, UM - magistrsko delo.
mag. Teja Valenčič, Elektronski vir z avtorjem ali urednikom 
Rudi Zaman, Lipovec Oštir, A. (2010): Organizacija in okoliščine izvajanja zgodnjega učenja tujih 
Metka Zorec jezikov na osnovnih šolah. V: Lipovec Oštir, A. (ur.) in Saša, J. (ur.): Pot v večjezičnost - 
zgodnje učenje tujih jezikov v 1. VIO osnovne šole,  str. 16–30. Ljubljana: Ministrstvo za 
Jezikovni pregled šolstvo in šport RS. Dostopno na http://www.zrss.si/pdf/vecjezicnost.pdf, 31. 7. 2014.
dr. Martin Uranič Elektronski vir brez avtorja ali urednika
Vir 1: Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije (2013): Resolucija o nacionalnem pro-
Fotografije gramu za jezikovno politiko 2014 2018. Dostopno na http://www.mk.gov.si/fileadmin/
avtorice in avtorji člankov, mk.gov.si/pageuploads/ 
foto dokumentacija uredništva Ministrstvo/Zakonodaja/2013/Resolucija__sprejeto_besedilo__15.7.2013_.pdf , 10. 5. 2014.
Slika na naslovnici   
Vasilij Kandinski, Modri jezdec (1903) Uporabljena literatura naj bo v članku navedena na naslednji način: 
Oblikovanje Članek, monografija, vir: (Globovnik 2010)
Grga Jokić Posamezen del članka, monografije ali vira: (Globovnik 2010, 132–139)
Dva deli istega avtorja objavljena istega leta: (Globovnik 2010a; Globovnik 2010b) 
Tisk
Tiskano v EU. Dva avtorja istega dela: (Horvatin in Matoh 2011)
Večje število avtorjev/urednikov istega dela: (Enever in drugi 2009)
Naslov uredništva Elektronski vir brez avtorja/urednika: (Vir 1)
Revija Didakta,
Železniška ulica 5, Že objavljenih prispevkov ali prispevkov, ki so v postopku presoje pri drugi reviji, ne 
4248 Lesce sprejemamo v objavo. Pridržujemo si pravico do manjših sprememb.
tel.: 04 53 20 209
faks: 04 53 20 211
e-pošta: revija@didakta.si
www.didakta.si
Naročnino prosimo poravnajte 
na račun št. 02 068-0016734826 Naročite se na revijo Didakta
Letna naročnina na revijo Didakta 
znaša 89,99 EUR za 5 dvojnih številk. Naročila sprejemamo po telefonu (04) 53 20 210, preko elektronske 
Posamezna dvojna številka stane pošte zalozba@didakta.si ali preko običajne pošte, ki jo lahko pošlje-
18,99 EUR. te na naslov založbe Didakta d.o.o., Železniška ulica 5, 4248 Lesce. 
Ob naročilu preko elektronske ali klasične pošte naročilu dodajte 
Revijo Didakta sofinancira Javna 
agencija za raziskovalno dejavnost tudi svoje podatke, kot so ime ustanove/ime in priimek naročnika, 
Republike Slovenije. naslov, pošta, e-pošta, telefon in SI/davčna številka. Letna naročnina 
na revijo Didakta znaša 89,99 EUR za 5 dvojnih številk. Posamezna 
dvojna številka stane 18,99 EUR.
Naročnina se obnavlja in velja do pisnega preklica.