Gospodarske stvari. Najvažniša opravila v sadonosnikn spomladi. Mnogo ljudij je, kateri mislijo, da so že vse opravili pri sadnem drevesu, ako so ga vsadili in še raorebiti slabo. Temu pa ni tako. Sadno drevo sicer ne zahteva mnogo od sadjarja, ali kar zahteva, to se mu mora dati, in vselej o pravem času, ako hočemo, da nam prospeva in obilo rodi. V sledečih vrstah hočem navesti najvažniša opravila, katera se imaio izvršiti šele sporaladi v sadonosniku. Ako imaš v sadonosniku mlada drevesa, t. j. takšna, katera si še le vsadil pred enim, dvema, tremi ali štirimi leti, poglej spomladi če še kol ravno in trdno stoji in če so drevesa prav h kolu privezana. Se je kol, po zimi ali že prej nagnil, zravnaj ga; če rahlo stoji, ga trdno postavi, posebno pa pazi, da ti ne sega gori v drevesni koS (krono), ampak samo do koša. Napačno je in za drevo nevarno, če je kol v koš podaljšan, ker se veje ob njem tarejo (drgajo) in se na tistem mestu narede rane; veje začno na ranah trohneti in se prej ali slej posuše, ali pa dobe tam raka ali kakšno drugo bolezen, vsled katere počasi tudi usahnejo. So se vezi potrgale, vnovič priveži drevo na kol in daj ob deblo in kol položeni vezi podobo 8. Prvih 5—6 let prireži vsako vejieo za četrti del njene dolgosti in sicer neposrednonad zdravo b r s t j o. Pustiš nad brstjo štrcelj, ti rana ne zaceli, ampak štrcelj se zgoraj posuši, ne da bi rana zarastla in Strli od veje preč, kar ie grdo gledati. Pri obrezovanju glej na to, da bo veja, katera podaljšuje v košu deblo (veja voditeljica), rasla ravno na kviško; v to svrho obrezui tako, da bo stala končno brst pri takšnih vrstah, katerim raste koš le na široko, na notranji strani, pri vrstih pa, kjer silijo veje naravnost na kvisko, na zun a n j i s t r a n i. Ge koša prva leta ne pristrižeš, ti spodnje brsti na vejah ne poženo, ampak ostanejo speče; veje imaš na spodnjem delu prazne; ne nastavijo ti nobene cvetne brsti; pač pa se obložijo s cvetnim brstjem, ako si jih prav privezal. Z rezjo pa tudi lahko škoduješ in to takrat, ako preveč veje odrežeš, namreč več, kakor četrti, ali k večjemu tretji del. V tem slučaju poženo popolniše spodnje brsti jn dado dolge, neplodne veje, pa nič plodnega brstja. Ako je koš pregost, izreži iz njega vse veje, ki se križajo, vse, ki se med seboj tarejo, sploh vse pregosto stoječe veje. Za takšne veje ti nikakor ne sme biti žal, ker le koristiš drevesu in sebi, če jih odstraniš, zato ti bodo druge obilneje rodile in ti tem lepši in popolniši sad dajale. Včasih se prikažejo na deblu, zlasti spodaj pri tleh dolge in močne raladike (roparji). Le-te se morajo spomladi, če se ni to že poprej zgodilo, vse porezati. Prstni kup okoli debla popravi vsako pomlad. Presekaj in prerahljaj ga z motiko, napravi ga na novo in mu daj podobo plitve sklede. Priporočam ti tudi, da ga obložiš z gnojem, listjem ali pezdirjem, s tem ohraniš prst nad koreninami vlažno. Če zamočiš drevo, ko si napravil prstni kup, z gnojnico, kateri si prilil dvakrat toliko prestane (ne studenčne vode), ti bo to drevo poplačalo z bujno rastjo in večo rodovitnostjo. Z gnojnico zamakati mladih dreves, posebno po dežu, tudi po leti ne zamudi. Pridneje ko boš zamakal, lepše bo rastlo drevje, obilniše ti bo rod)lo in tem popolniše sadje tl bo dalo. Večjemu mlademu drevju tudi izrezuj koš; a mladik prirezavati ni več treba; ko rist.no pa je prenavljati mu prstni kup in zamakati ga z gnojnico. S starega sadnega drevja požagaj vse suhe veje, ker so drugim na poti. Da jih boš lažje zasledil, zaznamenuj si jih že jeseni, dokler je Se listje na drevju. Rano zamaži z blatom, katero si napravil iz ilovice in kravjeka, da ne bo drevo na tistem mestu začelo prhneti. Tudi dupla, ki se morebiti že nahaiajo pri starem drevju, zaraaži in zamaši z blatom, da ne bode duplo znotraj dalje prhnelo. Takšna stara drevesa pa, katera so že začela pojemati in obnemagovati, poderi jn vsadi na njihovo mesto mlada. Sneg in veter včasih natereta, načesneta ali pa popolnoma odlomita ali odčesneta vejo. Ako je veja samo natrena ali načesnjena, priveži jo na vejo vodileljico ali katero drugo močnejo vejo z vrvjo ali trto; debeleje veje tudi lahko pripneš z jarmom (telegami) katerega si naredil iz lesa. Takšne veje se navadno zopet primejo, ako so se dobro zravnale in se je rana skrbno zamazala. Odlomlieno vejo odžagaj pred manjSo stransko vejo, rano pa gladko obreži z ostrim nožem in jo zamaži. Odčesnjeno vejo popolnoma odstrani in rano zamaži. Konec prib. Sejmi. Dne 12. aprila v Koprivnici, Podčetrtku: Vildonu, Ljutomeru, na Ptujski gori in v Šoštanju. Dne 13. aprila v Imenem (za svinje). Dne 14. aprila pri Novi cerkvi, na Bregu pri Ptuju (za svinje) in v Zdolah.