IZ DELA KRAJEVNE SKUPNOSTI GROSUPLJE
Krajevneskupnosti, kijimje tudi v preteklosti \*eiej manj-kalo denarja, so tačas, ko se gospodarstvo koplje v hudih težavah, še bolj prisiljene varčno uporabiti vsak dinar, saj je razkorak med njihovimi potrebami in možnostmi za njihove zadovoljevanje še večje kot sicer. Zaradi tegaje Krajev-na skupnost Grosuplje že mo-rala zmanjšati velike načrte, ki jih je imela ob uvedbi tekočega samoprispevka v meje, kijih bo še mogoče pokriti z zbranim denarjem.
Vletu 1984jebilazdenarjem iz samoprispevka urejena ka-nalizacija v starem delu Gro-supljega, urejen pločnik ob Ta-borski cesti od avtobusne pos-taje do nadvoza čez progo, v delu pa je pločnih ob Ljubljan-ski cesti — od križišča z Ada-mičeve ceste do križišča s St-ransko potjo. Začetaje bilatu- , di gradnja prostorov zaotroški vrtec, kerpajezanj namenjena-ga denarja iz samoprispevka premalo, je svet krajevne skupnosti predlagal, naj se za financiranje tega objekta up-orabi tudi denar, ki je bil pre-dviden za sofinanciranje kana-la »B«. Izgradnja tega kanala bi namreč terjala toliko dena-rja, kolikor ga tačas Grosuplje v ta namen ne more zbrati. Novembrska skupščina kra-jevne skupnosti je predlog sprejela, saj je enako kot svet menila, da je izgradnja otroškega vrtca v Grosupljem prednostna naloga.
Z rednimi sredstvi ter s prispevki krajanov in orga-nizacij združenega dela so bila postavljena tri avtobusna pos-tajališča, položena zaporna as-faltna plast na cestah Pod Hribom, zasilno pa je bilo urejeno tudi postajališče avto-
busov na avtobusni postaji. Nadaljevalo se je tudi ozelenje-vanje Grosupljega. Krajevna skupnost je s Turističnim društvom Grosuplje, ki je ku-pilo in razpostavilo po naselju lične smetnjake ter s Komunal-nim podjetjem Grosuplje izvedla tudi očiščevalno ak-cijo, ki je bila letos že drugič in naj bi postala tradicionalna. Člani zveze borcev in predstav-niki verske skupnosti v Gro-supljem so s skupnim, zares požrtvovalnim prostovoljnim delom in domiselnostjo, uredi-li partizansko pokopališče z okolico.
Novembra so v krajevni skupnosti potekale javne raz-prave o smernicah dolgoročne-ga plana občine Grosuplje, ki naj bi opredelile okvire nad-aljnega razvoja tudi za naselje Grosuplje. Čeprav je bilo večk-rat slišati mnenje, da naj bi razvoj Grošupljega upočasni-li, ker ga niti komunala niti družbene dejavnosti ne doha-jajo, urbanisti menijo da šele naselje z 8000 do 10000 prebi-valci lahko vzdržuje dejavnos-ti, ki jih potrebuje. In to pre-pričanje je tudi prevladalo. Ker z grosupeljskim prostorom na-raščajo                hitrejeodna-
ravnega prirastka, vendar je treba načrt regije uskladiti ta-ko, da boskupaj z ljudmi priha-jala v Grosuplje tudi industri-ja, ki bo zagotavljala delovna mesta in denar.
Ker je v bližnji prihodnosti predvidena tudi gradnja druge-ga pasu avtoceste na odseku Smarje — Sap — Višnja gora, je krajevna skupnost podprla predlog, najsegrosupeljskipri-ključek na avtocesto pomakne s sedanjega mesta pri Motelu proti zahodu, s čimer bi se ves težki promet izognil naselju, industrijska cona pa bi bila mimo Grosupljega povezana z avtocesto. Istočasno bi sc težkeea prometa rešilo tudi na-selje Smarje — Sap, ki jemorda še v težjem položaju kot Grosuplje.
Poleg razpra v o dolgoročnih problemih se krajevna skup-nost ukvarja tudi s težavami, ki so že zdaj pereče. Ena od njihje vsekakor rekonstrukcija gro-supeljskega pokopališča ter vsa dejavnost v zvezi s pogrebi, ki jih ni več mogoče opravljati na način, običajen v manjših naseljih. S sodelovanjem Ko-munalnega podjetja Grosuplje krajevna skupnosti že rešuje to problematiko.
Na obeh sestankih s preds-tavniki »Integrala« je bilo doseženo soglasje, dajeodhod zadnjega avtobusa iz Gro-supljega ob 22.10, iz Ljubljane pa ob 23.00, s čimer je izpolnje-na dolgoletna želja Grosupe-Ijčanov, ki so večerne prire-ditve v Ljubljani lahko obisko-vali le z avtomobili.
Krajevna skupnost Gro-suplje je na sestanku s preds-tavniki izobraževalne skupno-ISti in Osnovne šole »Louis Adamič« skušala doseči ta-kšno rešitev, da bi vsaj otroci nižjih razredov lahko obisko-vali šolo le dopoldne, vendar so predstavniki šole menili, da ne bi bilo pedagoško, če ne bi bili pogoji enaki za vse otroke, poleg tega pa bi nastale težave tudi s prevozi.
Ker je prav zdaj čas proslav, saj je večina praznikov v zimskem času, je treba reči, da se krajevna skupnost skupaj z osnovno šolo trudi, da bi bilete prireditve kvalitetne in pope-strene s kulturnim programom.
Preseneča pa dejstvo, da je dvorana z dvesto sedeži, ki bi morala biti za naselje s 5000 prebivalci vselej premajhna, malokdaj polna.
Vsekakor lahko ugotovimo, da Krajevna skupnost Gro-suplje dela, da pa bi bilo njeno delo bistveno boljše in kva-litetnejše, če bi se krogaktivnih krajanov razširil, četudi bi seta aktivnost v začetku kazala le_y. obisku proslav.. Vinko Petrič