Dolenjske Izhajajo 1. in 15. vsacega meseca. Cena jim je z» Jidor ieli kako oznanilo t „Dolenjske Novice" načelo I flld., za pol leta 50 Vr. — Naroćnino sprejeima tianiti dati, plača za dvoatopn« petit-yrsto 8 kr. i. Krajec v Novem mestu, dopise pa nredništro. za enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr. koristile. Zato nijdenio t vseh tistih vinorodnih deželah, katere bo na glasu, da stoje na visoki stopinji umnpg-i vinogradarsiva, tndi poletno rfinjo trt, to je, tam vidimo, da ne puste trti raeti vseh popanjkov, kolikor jih na spomlad poiene, ampak nekatere omandajo — omulijo — popolnoma, druje pa le skrajMjo. Id potrebno je, da se to vpelje tudi pri nas v cepljenih viDog-rudih Koliko truda ÍQ strořkoT paé dandanes stane, predno napravimo cepljeni in rodovitni vinogradi Zato je treba i redilnimi zemeljskimi snovmi kolikor irogoie Stediti, da nam trte tem dlje iasa trpe ter rode obilo grozdja, ne pa lesa Tega pridelamo za kurjavo po Dolenjskem hvala Bogu po hostah Še dovolj, in nikakor ni potreba, da bi z t to skrhali tudi po vinogradih. Kako da naj cepljene ter pravilno vzgojene tne v poletnem žasu obreiajemo, to je, kako naj nn njih poganjke mandamQ io skrajsamo, kaie po iob.i SC 1 , na kateri naj cenjene bralce nikar ne moti, da ima na njej trta kaj n z'« deblo, saj je mandanje in skrajševanje poganjkov po- objednem bojé. Njegovi lasje imajo barvo dobro ----^vi^ilega lesnika ter no do uSes gladko pořesani, Kakšen je bil Kristus? ^^J^iušes doli pa .so prstene barve ali ře svitiejèi. Plemenita rodbin* Cezarini v Rimu hrani naTj^Vaegi Nazarejcev ima lase v sredi predeljene. vider brez vrednosti listino, ki pa je v resnffíí^ (Jflo je ravno in jasno, Ua so gladka, brez peg neprecenljiva. Ta dragocenost je lastnoroíno pismo in resnobna. Nos in usta so pravilna Njegova Gospodarske stvari. o omandanju in skrajševanju poganjkov cepljenih trt. Ko amo pred kratkim, v Številki 4 in 5 „Dol, Novic" pojasnjevali, kako je treba cepljene ameriške trte vzgojevati, to je, kako jih moramo do popolne rodovitnosti in potem leto za letom obrezovati, omenili smo že, da se mora tudi v poletnem řasu poganjke skrajševati, oziroma mandati. Danes hoSemo o tem áe natanènejie govoriti Namen ?inogradaraiva je v prvi vrsti pridelovanje groidja, ne pa pridelovanje lesa. Poslednjega naj se pridela na vsaki cepljeni trti le toliko, kolikor se gn potrebuje za prereditev in dozoritev grozdja v tekofem letu, in pa m režnjo T prihodnjem. DiJtiiifati, da zraste na pravilno obrezani trti lesa kolikor ga hoie, ni nikakor gospodarsko, kajti odvečni les v gospodarstvu paČ skoraj nii ne zaleže, iz zemlje pa vendar le posrie dosti redilnih snovi, katere bi lahko v prihodnosti deželnega namestnika iz Judeje, Publija Lentula, prednika Poncija Pilata. Lentul namreè porořa rimskemu cesarju Tiberiju o OdreSeniku sveta, Jezusu Kristusu. Naâim bralcem poklonimo slovenski prevod tega pisma za pirbe. Glasi ee pa tako-le ; „Zvedel sem, o Cezar, da želiS zvedeti, kar Ti tena potom porožam. Mož, po katerem me vprašaa, živi tukaj, je visoko čislan in le imenuje Jezus Kristus. Ljudstvo ga imenuje preroka, učenci njegovi pa ga imajo za sinu Božjega, stvarnika nebes in zemlje in vseh atvarij, ki so na svetu ali so kdaj wl«. Resnièno, o Cezar, vsaki dan je sliáati o Kristusu čudežnih stvirij. Mrtve oživlja, bolnike ozdravlja t jedno besedo. On je srednje velikosti in kij lepega obraza. Njegovo obličje je Uko Tfiličastno, da g» tiati, ki ga vidijo, ljubijo jn m brada je gosta, kakor tudi lasje, toda ne dolga in po sredi predeljena. Njfgov pogled je resen, in presunljive njegove oči so podobne solnčnim žarkom, Uko da zaradi bleska ne more nihče vanje gledati. Ako žuga, vzbudi trepet, ako svari, je prikupljiv. On je bolj častitljivo vesele volje. Pripovedujejo, da ga ni videl se nihč« niti smejati niti jokati se. Njegovi prati in roke BO kaj lepe. Njegovi govori napravljajo na poslu-jalce jako dober vtis. Videti ga je redko, pa ie takrat je kaj resen. Zdi se, da je on najlepši moi, kar se jih more videti ali misliti. Njegova mati velja, kar ljudje pomnijo, v tej deželi za najlepšo Ženo. Ako ga Tvojo Veličanstvo, o Cezar, videti želi, kakor si mi bil pisal, sporoči mi, in takoj Ti ga tje poSljem S svojim naukom vibuja občudovanje vsega Jeruzalema. _ f iťtiVř-, M TTrirn ai ' o«< potem namestil njih lahko xahteva za Tsakega 20 gld. 5.) PoBtaje dobodo ta-Ie napis: „G. kr. kmeT gotoTini, tijeke druibe kranjske postaja za rejo prasiŽet". Mrjaaec ostane toliko ííasa lastnina c. Jtr. kme- 6.) Poveijenec drvjžbenpga glavnega odbor» tijske druibe, dokler lavod ne izpolni svoje dolžnosti, si lahko ogleda postajo in pregleda plenuenski za- 3 ) Zavod za rejo praiiřev se nadalje saiveže, písník kadar hoře. Ravno tako lahko odredi, kar T«e praéiře, sposobne za pltme, kar jih ne potre- ae mu zdi potrebno glede reje ali v zdravstvenem buje za dooia^ rejo, oddati na lehtevo c. kr. kme- oziru, ter odpravi nedostatke. luski druibi po 60 kr. kilogram iive teže. 7.) Ako kaka postaja za rejo prašičev ne iz- 4 ) Na dve leti dobiva zavod za prasiřjo rejo polnjuje kterekoH navedenih doloèeb, »n opusti, po enpga polnokrvnega mrjasca pod istimi pogoji, napis pa se takoj odstrani. ki 80 navedeni v 2, odstavku. O Prosilci la zavode ali za postaji 5 ) PraSiži v zavodu se zaznamujejo i zEtam- prasižev morajo svoje prošnje poslati c. kr, kmetijski druibi, prej pa mora načelnik dotiène po- 6) Ako zavod prosi za izvirne polnokrvne družnice nanjo pripisali: plemenske svinje more jim jih družba dati, ako ^^ pH zavodih: „Prosilec ima že sedaj plemenske JI to dopužiajo sredstva, spopuBtomlOo/okupneceue. ^ _ " ^^^ ^^ ^^^^ ^^^ ^ 7.) Voditelj zavoda za rejo prasifiev mora ^ f r pisali plemenski zapisnik ia mora vsako četrtletje . ^ . if . Ú t> -i • v ■ poročati o stanju zavoda. ^^ P" P^^^^J^»»- Golice za plemenski zapisnik in za poroèila f "J«. • ■ ■ P"®«. daje c. kr. kmetijska družba T Ljubljani. določajo predpisi. 8 ) Zavodi dobodo ta-le napis: „C. kr. kme- Ustanovitev zayoda ali postaje za rejo pra-tijske družbe kranjske zavod za rejo prašičev". »e potrdi èe le tedaj, kadar prosilec podpige 9 ) Poverjenec družbenega glavnega odbora P'»®®- 8i lahko ogleda zavod in pregleda plemenski za D. Določbe o oddaji posameznih mrjas- pisnik in druge beležke, kadar hoČe Ravno tako cev velike bele angleške pasme, lahko odredi, kttdsr se mu zdi potrebno glede reje Da se omogoči povzdiga prasiije reie tudi ali v zdravstvenem oziru, ter odpravi nedoetalke. po takih krajih, po kterih nimajo zavodov in postaj Ako kak zavod za rejo praéičev ne izpolnjuje " rejo prašičev, oddajala bo c. kr. kmetijska kterekoli navedtnih daločeb, sme mu c. kr. kme- družba v Ljubljani posamezne polnokrvne œrjascê tijska družba naložiti globo do 25 gld., če bi se občinam, kmetijskim podružnicam, «drugam in to ponavljalo, pa zavod opustiti (zapreti). kmetovalcem pod temi-le pogoji: C. kr. kmetijska družba v Ljubljani lahko da 1 ) P'oënjo la mrjasca, v kteri mora biti cepiti prašičke v zavodih. Ako jih zaradi tega kaj navedeno átevjlo plemenskih svinj, naj posamezniki pogine, dá družba primerno odškodnino. in zadruge vlože po kmetijski podružnici dotičnega D n . ■ . -C • Ï kraja, kmetijske podružnice in občine pa neposredno B. Postaje za rejo praSičev. p^j ^ ^^ imem'i družbi v Ljubljani. 1.) Kmetijske podružnice, zsdruge, občine, 2.) MrjaSčeki se oddajajo ' 10—12 tednov zanesljiy, kmetovalci, ki lahko rede po enega „tari «a polovično kupno ceno (I. 1889. po 10 gld.) mrjasca m vsaj dve svinji, morejo ustanoviti po- Pre^ozne strožke od Ljubljane mora tudi plačati stajo za rejo prašičev. prosilec. 2^) Prosilci dobodo po enega mrjaičeka in 3 ) Kdor mrjasca dobi, mora polovico cene JTe flvinjici v starosti 10—12 tednov za polovično plačati takoj, polovico pa v 14 dneh potem, ko kupao ceno (leta 1899. po 10 gld). Prevozne je mrjasca prejel, c. kr. kmetijski družbi v Ljub- stroške iz Ljubljane mora tudi plačati prosilec. )jani. Mijasec ostane toliko časa družbena lastnina. Kdor prašiče dobi, mora polovico vsote pla- dokler ni plačana tudi druga polovica cene. cati takoj, polovico pa v 14 dneh c. kr. kmetijski 4 ) Mrjasca je treba vsaj 2 leti rabiti za druïbi v Ljubljani. pleme, ali dotlej, dokler se ne izkaže, da za pleme 3.) Postaja za rejo prašičev mora vsaki dve ni sposoben. leti od C. kr. kmetijske družbe v Ljubljani vzeti 5 ) Kdor dobi plemenskega mijasca, pa ne plemenskega mrjasca pod istimi pogoji, ki so na- izpolnjuje teh-le pogojev, izgubi pravico do podpor Tedeni v 2, odstavku. za prasiČe, njegovo ime in bivaliéče pa se objavi 4.) Voditelj postaje za rejo prašičev mora t družbenem uradnim glasilu. pisati plemenski zapisnik in 1. maja ter 1. decembra 6.) Posamezni mrjasci se oddajajo, v kolikor vsako leto natančno poročati o stanju postaje. ^ dopuščajo sredstva, in âe-le potem, ko prosileo Golice za plemenski zapisnik in za poročila podpiše zavezno pismo, daje c. kr. kmetijska družba t Ljubljani. - Slovensko čebelarsko društvo za Kranjsko, Št^ersko, Koroško in Primorsko. SloTtnci smo ladaja desetletja napredoTali t Tseh itrokah; ejiuo le r ííebelarstTU ue, tu smo eelo niïidoTali. Nekdaj bili smo Slovenci drugim ntiodeai učitelji éebeloreje; dandaoe« je pa ravao nasprotno. Pravi madež sa nas Slovence je bilo pa to, da â« evojega čebelarskega druàtva, ne éébeUrskegft liita nismo imeli. (Î Vr.) Da bi se omenjeni madež xbreal, da bi se èebélaritvo T Slovencih topet oživilo ter povzdignilo, ustanovilo B« je lansko leto slovensko čebelarsko društvo ta Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko s sedežem v Ljubljani, torej za vse slovenske pokrajine. Dniitvo zadel je pa radi ZDanega poneverjenja takoj prvo leto precej hud udarec, katerega pa bode mlado, èvrsto druitvo preb<.lelo. — D je 16 febr. t, I. imelo je druatvo 8Toj občni zbor, kateri je bil dobro obiskan, in na katerim ee je sestavil novi odbor sledeče: Pred»dnik ; Fran Č r n » g o j, uSitelj na Barji, podpredsednik Hinko Likar, naduČitelj v Grahovem; blagajnik: Fran Mekinc, duhovnik v. p. v Ljubljani; odborniki: Peter Pavlin, posestnik in čebelar v Ljubljani, Fran P en gov, bogoslovee v Ljubljani, in Antoa ŽaideriiČ, posestnik, trgovec in čebelar v II. Bistrici, urednik dru&tve-negi lista: Fran Roj i na, naduiitelj v Stnartnem pod Soflarao goro, taí veŠži Čebelarji in za po vzdigo Čebeloreje vaeti možje. Da se pi druStvo dvigne do častne stopinje, da se čebelarstvo v Slovencih oživi in razširi, dolžnost rs&cega pravega rodoljuba je, da deluje za procvit te imenitne punoge kmetijstva — takozvane poezije kmetijstva — bodisi da pristopi kot član društvu, bodisi da isto drugim priporoča, ter v krajih, kjer ae ni čebelarjev, nagovarja ter vspodbuja zlasti mlade ljudi, da se oprimejo čebelarstva. Mir.^iikatftrťga je že čebeloreja o^rečilal Ne samo, dt mu daja prijetno zabuvo tf^r ga bolj na dom navezuje, čebelo-^ja ^:n89* mu tudi lepe dohodke, ilaiti ako se j-: o.racijonalnol Koliko sloveafkih kraj^^v je J r iii čebeli Koliko sladkega nektarja se ; ; - '- rasnih cvetkah nanih proairuih '' " " / ' > ? ^:raj lEpuhte-vnti teg-* sladk ^ ' ' _ kapljico naj pri : ^ , ^ iiveiiski panj, naj pomnokj J .('ensk^h dežel, naj zboîjSuj^ jv' " ^ ' ■ - Udniua, ' J ••'IjH!! gospodu Franu >fpl' . ' v Ljubljani, cesta v Me^ . .l - 1 gld. Vsak ud do^; ..-^'.-i^enski čebelar". Kaj Je novega po avstrijskem cesarstvn ? Vlada namerava začeti z novimi spravnimi poskusi med Čehi in Nemci, ker s prejšnjimi ni nič dosegla. Cehi se pogajanju ne bodo ustavljali. Odposlali bodo izvestno svoje pooblaščence k spravnemu pO{?ajanju, kjer se bo že vršilo. Ali se bo pa pri Nemcih našlo kaj zmernih mož, ki bi se hoteti odkritosrčno pogajati in potem spraviti & Cehi, je veliko vprašanje. Kako bi pa potem Wolf živel, če ne bi smel vee rogo-viliti in za to rogoviljenje dobiti velikih denarnih podpor! Sedaj še vse kaže, da bodo tudi novi spravni poskusi le poskusi. Dunajski vojaški list poroča, da bo na vsak način tudi avstro-ogerskim častnikom povišana plafta. V proračunu za leto 1900 je že sestavljena potrebna vsota za to povišanje. Proraču-nano je pa povišanje samo v nižjih častniških stopinjah, v višjih ue. Zopet povišanje davka. V kranjskem deželnem zboru je poslanec kanonik Kalitn predlagal, naj se nemškemu gledališču ne dovoli več deželna podpora fiOOO gld. Predlog so združeni narodni in nemški poslanci odklonili. Kaj jo novoga po âirokoiri svetu? Na Filipinih se je pretočeno soboto in nedeljo bil vroÈ boj med ameriškimi četami in vstaši. Po ameriških poročilih so sc morali obakrat vstaši umakniti z velikimi zgubami; Amerikanci imajo le neznatne zguhe. Poročila so seveda nezanesljiva. Znano je, da se Amerikanci zelo radi babajo. Iz Carigrada se poroča, da so prijeli prvega sultanovega zdravnika dr. Emira pašo, ker je bil ovajen, da hoČe sultana umoriti. Zatoženi zdravnik je bil obsojen v dosmrtno pregnanstvo. Piše se naïii: Iz Prečine. -- [Zikasnjeno.] V na^ih Dolenjakih Novicah sem lunogo poduinfga bral ia m»y drugim tudi o pogozdovanju, kar me je napotilo, da aem v svoji hosti nasadil 20 tîsoé smrečic- Zi to delo me je oskrbnik iz Ruprčvrha, gosp. Kretinsky, priporočil slavnemu pogozdo valném u društvu za Kranjsko in Primorsko, ktero mi je podelilo nagrado 20 gld., ïa kar 36 tem potom vsem dotiánim gospodom toplo in srčno zahvaljujem. Prav resno priporočam mojim sotrpinom kmetom pridno prebirati gospodarike spise v Dolenjskih Novicah, ktere rea vedno mnogo poučnega poved« ; vsak nas lahko kaj svojemu gospodarstvu prikladnega najde in poikaii, kar se mu prej ali alej dobro izplaéa. Ix •voje skušnje uaj povem, da sem mariikaj koristnega že za moj namen poskusil in se mi je tudi sponeslo, ako sem rea pravilno vse tako storil. Od nale alavna c. kr. kmetijske družbe aem pred dvan^atimi leti, od „Dol. Novic" opozorjen, dobil na mojo proinjo ovna ukviSkega plemena, kterega sem imel tri leta, in kako io se mi OTM pređrugjtčile ; velike in lefe bo poitale ter za Tobo dobre, da je Teatlje. In kako bo te yrste OTce jeĚče, z vsako krmo zadovoljne. Margikteri kmet bi si to lepo krotko žival omialil, da bi previdel njeno veliko korist; koliko dobimo lepe Tolne 28 obleko in odejo, pa indi dobrega gnijja za vsako rastlino. Ko pa jo zakoljemo, dobimo cd nje za fižiranje in za poziranje. Tadi prekajeno meso od ovce je tako izvrstno, da jo moramo Se dolgo po smrti hvaliti. „Dol. Novice" so me napotile, da sem pristopil k „kmet. družbi" kot ud. Vsled tega že đest let dobivam mlada drevesca brezplačna, od kterih sf^iu letos nabral že naramni koš jabo k. Hvala toraj vsem, kteri se resno trudite za korist kmeta! Daljni vrh, 24. janvivarja 1899. Jcžtf Muigelj. DoniftCe Tostl. (Izkaz prispevkov za cesarjev spomenik v Ljubljani.) Darovale so nadalje obCine: Žalina 20 gld. ; Zgornje Vreme ISgld. ; Doleojavaa pri Ribnici 20 gld ; Hotedrsica 20 gld.; Žužemperk 26 gld.; g. dr. Fran Kogoj v Kranjski gori 31 gld,, (nabranih pri sUvljřnji odlikovanja župana B u d Î n k a) j konino obcioi Cerkno na Goriškem in Radeče pri Zidanem mostu vsaka po 20 gld (Šoli Glasbene Matice v Novem mestu) HO od 16. suscft dalje darovali: delnice Narodnega Doma v Rndolfoveni gg. dor. Munda v Ljubljani (2 delnici) dr. Blarc i I Mehora v Noiem mestu, C, kr. drž. pravdnik dr. G a 1 é v Celju, A. Navratila dediii v Metliki; gotovine 5 gld. gosp. Fr. Seidl v Novem mestu. (Osebna vest.) NaduSitelj in posestnik v Št. Jerneju, gosp. Janez Saje, je dobil za 401etno vzorno službovanje kot učitelj jubilejno častno svetinjo. (Umrli,) 14. marca je umrla v Novem meatu gospa Fani Seidl roj. Rohrmann, slara 87 let. Blaga in spoštovana gospa je bila, in še v visoki starosti nadloge tolikih let ni posebno čutila. — 29. marca tudi v Novem mestu gosp. Joaipina Medved v starosti 70 tet. Za njene res mnoge zasluge, slirideset-letno vestno pt sliivanje, dobila je jubilejno spominsko svetinjo. — V Oesči vasi umrl je pusestmk Šali; priden in zaveden gospodar je bil, ter nekaj let pra-ftinski župan in načelnik krajnega šolskega sveta. — Na Dvora je umrl 29. marca gosp. Jakob Koželj, nadučitelj ondot po mnogoletnem vspesnem delovan u T starosti 64 let. — V sredo 22. marca pa je umr a ob V2I un popoludne gospa Marija Kristen rojena Gašpersič, stara 81 let. — Naj v miru počivajo! (Dolenjskega pevskega društva) spomladanski koncert s plesom bode v soboto 15. t. m.; natančneje se naznani še po časopisih in lepakih. — Članom pevsk, društva je vstop prost, nečlanom ve^ja sedež z vstopom 50 kr., vstop 40 kr,, dijakom 20 kr, (Zapuščina.) V Cirknem na Primorskem umrl je um rovljeni župnik gospod Franc Sitar 1er volil cerkvi mte Ane v Toplicah 500 gld, in ravno toliko za ubožno ustanovo v Toplicah. Naj blagi v mirn počival (Toplice.) Od 1 aprila počenši bo vsled želje mnogih restavracija v Toplicah «opet otvorjena. Tudi kopalilče v srednjem traktu bo pripravljen?, ako se gosti popr«d napovejo. Letoa se bo tudi jelo graditi novo poslopje nasproti sedanjega kopaliJča, kar bo Toplicam v kras, gostom pa v veliko potrebo in prijetnost. Delo se je že pričelo. (Tretji Glasbeni večer), ki ga je Glasbena Matica 9 pripomočjo zbora Dolenjskega pevskega društva 25. sušea t 1, priredila v dvorani novcmeške Čitalnice, je vspel izvrstno. Največ priznanja je žela pevka go»podićina Mira Dev-o va iz Ljubljane. Njen prijeten, zvonek in izšolan glas je slušatelstvo navdušil tako, da jo je prisililo dodati š« pesnico slavnega skladatelja Brahmsi ^Brtzuspesna podoknica". Upamo da blagoglasne pevke nismo čuli zadnjikrat v Novem mestu. Ljubljanski koncertanti gg. Junek, Froháska in Vedral so se izkazali v izvrstnem igranju kakor vselej; ker gospođa dr. Drachsler in P. Lozar vsled boleini nista mogla iz Ljubljane, se ni igral napovedan Haydnov kvartet, temui so prej imenovini gospodje mesto njega igrali Nils Gade-ja trio „Noveleta". — Mešan zbor je pel jako dobro ter se je izkazal posebno v krasnih dveh zborih A. Dvoraka „Stabat Mater". Ker v Novem mestu pač še ni možno izvajati jednacih del 8 popolnim orkestrom, je pevovodja jako umestno odredil, da je zbor spremljal pomnožin kvintet na godala obstoječ iz ljubljanskih in domačih muiikov, kar je napravilo pač močnejši uti?, kakor da bi se zbor spremljal samo s klavirjem. V ženskem zboru smo z vesel em opazili nekaj novih krepkih in točnih grl, želet je pomnožitve tudi v mozkem zboru, posebno med tenoristi. Glasbeni večeri so nam uže dve leti dajali res krasnega užitka, (Kmetijsko društvo v Dobrepoljah) je objavilo obširno letno poročilo za III. upravno dobo. Iz poročila je razvidnr», da ima 299 zadružnikov, ki BO imeli v deležih 2362 gld. 73 kr. Skupnega prometa 80.166 gld. 96 kr. in čistega dobička 421 gld. r,6 kr. (Okrajna posojilnica v Krškem) je pri svojem občnem zboru odobrila prtdUženi rafun na-čelstva za 1, 1898, it katerega potnan)en.o, da je imela ta prsojilnica koncem leta 967 zadružn.kov, ki so bili med letom 2 099 gld. deležev vložili, a vzdignili jih 1.498 gld. Denarnega prometa je imela 273 a30 g d. Aktiva kažejo 116 291 gld. posojil in 1.921 gld. na o-ženega denarja; med pasivi je 18.427 gld. deležev, 91-738 g)d. hranilnih vlog, 6.493 gld. rezerve in pa 872 gld, čistega dobička. fP repo ved prometa 8 k on j i iz Hrvatske je slav. dež. vlada v toliko olajšala, da se imejo konji rabiti za obmejni promet, to je, za obdelovanj« kmetij, prevažanje duhovnov, zdravnikov i drugih po svojem poklicn, za vožnjo sejmarjev iz bližnjih krajev itd. Izkazati pa se morajo z poverilnico c. kr, okr, glavarstva, ktero jim bo dalo daljno potrebno navodilo. (Ljudsko gibanje.) Na vsem Kranjskem, ki ima po zadnjem ljudskem štetju 604 074 ljudi, je bilo v minolem letn 3210 porok in 18 342 rojstev; umrlo jih je pa 12.013, in sicer v prvem mesecu življenja 1114j v prvem letu 2771; do petega leta 4904, od 6. do 15. leta 746, od 15. do 30. leta 815, od 30. do 50. leta 1098, od 60. do 70. leta 2190, in od 70. leta dalje 2256. Vzrok smrti je bil: pri 601 prirojena slabost, pri 1924 jetika, pri 631 pljučnica, pri 695 difterija, pri 170 oslovski kašelj, pri 107 ikrlatinka in csepnice, pri 182 vročinska bolezen, pri S87 mrtvond na možganih, 163 na srčni hibi, ostali na dru^h boleznih. Ponesrečile so 202 oiebe, samomorov je bilo 30, umorov in pobojev pa 26. (Vaesloyenaka delavska sUtuosI,) ki ae je lani vsled smrti cesarićine morala odložiti, vrlila se bode, kakor smo že natnanili, dne 28. maja. Dolžnost Tseh prijateljev slovenskega delavstva je, pričeti delo z vsemi silami, da bode 28. maja sijajen praznik žaljavih rok. Na noge vsa društva, ki ste že naznanila svojo adeležboí ćas je le, da Število udeležencev podvojitel Pripravljalni odbor je te dni doslej oglaSenim drnstvom poslal pozivnice, na ostale se pa le posebej obrne. Prosimo hitrega in tožnega odgovora. Radostna je vest pripravljalBemu odboru prišla iz zlate Prage. Bratje Cehi palljejo na slavnost deputacije svojih de-lavavflkih društev z mnogobrojni mi zastavami. Da se prva vseilovenaka delavska slavuost častno izvrši, nadeja se odbor pomoii od vseh Sldvenoev, ki vedó delu „slavo, čast". Delavci in njihovi prijatelji, pri-ènite takoj po vseh krajit domovine akcijo za impozantno udeležbo, pričnite takoj z najžilavejšo agitac jo. O gibanju obvešćajte pripravljalni odbor. Vsi dopisi naj se pošiljajo na č. g. Luko Smblnikarja, stolnega vikarja v Izubijani. — Pripravljalni odbor. (Od vremena,) Kolikor se je le dalo, smo hvalili letošnjo zimo, da ěe preveč mila je bila za nektere. Gostilničarji so morali za ledenice od daleč za dragi denar led dobivati. Vozili so ga z Gorenjskega, eelo iz Koroškega. Ali, gosposka in zima nič ne prizanese. Sveti Matija je sicer dobr» s snegom pobelil, toda drugi dan je solnce vse pobralo, in mislili smo, zdaj smo prestali. Mnogo jih je že krompir sadilo. Svetega Jožefa dan pa je jelo snežiti, in to tako resno, da smo vsi osupneui bili. Snežilo je nekaj dni po burji, in zameti so bili, kakorânih Dolenjci nismo vajeni. Na vožnjo ni bilo misliti. V Metliko namenjena pošta morala ee je vrniti, železnica pa je še dosti redno dohajala. Pri tem silovitem snegu pa so bili naši ptički, ki so se iz juga vračali, silno reveži. Drozge, kose, tašice, past&riiice i. dr. ninmo nikdar videli v tolikem številu k hisam priti, a bili so prestradaai in oslabljeni, da je bilo groza. Ljudje bo bili rea toliko razumni in milosrčni, bodisi meščani ali vaščani, da so po vsi moči si prizadevali, ptičke krmiti in jih pogina reáiti, ali malo se je posrečilo, kajti bnrja je sneg s silo v vsaki kotiček zanesla, in vso hrano pokrila. Posebno pohvalno omeniti je društva za varstvo ptičev T Novem mestn. Po vseh napravljenih hišicah za krmljenje je dalo pridno krmo donalati, in tudi je dalo tiskati primerne pozive ter jih ratdelilo šolski mladini vsega okraja. Ponavljamo, da so res ljudje po mogočnosti ptičkom v pomoč prišli, vendar ne moremo si kaj, da bi skrajno ne grajali one trdosrčneže, ki so to priliko porabili ter ptiče lovili. Kteri so jih res z namenom vjeli, da bi jih ob ugodnem času zopet spustili, je prav, ako so znati tudi ž njimi prav ravnati ; sramotno pa je vsako drugo lovljenje te koristne živali. Kar je ptičev, ki se od zrna živé, so se nekako to grozno tiSjo nezgodo predtili, ali vsi drugi, kar se jih od mrčesov živi, pa so večinoma gladn pokončani. Sedaj imamo solnčne dneve, sneg kopni, upamo Kri-■tusovo vstajenje na prostem obhajati, Bog daj, da bi sedaj toplo ostalo in da bi pri kmetijstvu škode ne trpeli. Trdijo, da razrea ptičem ta sneg ni škode napravil. (Pomladnih glasov) 9. zvezek je prišel na svitlo. Knjižica ima lepo obliko in jo kraae itiri podobe. Za dobro vsebino skrbeli so gospodje ljubljanaki bogoslovci, in je kn ižica res lepo darilce za pirhe. Cene: broširana knj žica stane 30 kr,, v polplatno vezana 40 kr,, celoplatno 66 kr. in krasna vez 90 kr. Dobe se v vseh bukvarnah in tudi v Kraj če v i knjigarni v Novem mestu. (Nořelonrške Šmarnice,) po francoskih poalovenil Janez Godec, kaplan, so ravno izlle v katoliški knjigarni v Ljubljani in veljajo vezane v pol usnje 90 kr., usnje 1 gld, usnje z zlato obrezd 1 gld. 20 kr., poiamezai istiai po polti k 5 kr. več, (Danalnji list) obsega dvanajst strani. Bazno Testi. * (Pogreb mil. škofa Janeza Vertina.) V Ameriki je umrl šlcof Vertin, rojea v Dijblićah poleg Črnomlja. NovomeiČani se njegove osebe spominjamo iz leta 1881., ko je svoj rostni kraj obiskal in pri tistej priliki takrat umrlega prošta vit. Vilfana pokopal, Imel je za amerikanski misijon velike zasluge, bil je jako priljubljen in visoko spoštovan. Iz ame-rikanskega „Glas Naroda" posnamemo naslednje poročilo : Ne,riČakovana amrtmil. g. škofa Janeza Vertina je bila predmet, o kterem ao govorili ljudje povsod, kjer je bil poznat, kakor v MilwAukee, v njegovi prostran škofiji, vzlasti pa v Marquette, kjer je bilo vse globoko užaljeno. Prostorna stolna cerkev sv. Petra je bila od 26 ftjbr., dne, ko je pokojnik zatisnil o^ pa do 3 marca, dne pokopa, vsak dan natlačena dobrih Ijttdij, ki so hodili molit za visoktga prelata. V sredo 1, marcii so ob 8. uri zvečer preaesli telesae ostanke iz škofijske palaňe v prenapolnjeno cerkev, V četrtek so se začeli ljudje shajati iz vseh krajev, poslovit se od umrlega tretjega vladike Marquettskega, ki so ga položili v petek, dne 3. marcija v obiidano grobnico pod stolno cerkev, poleg škofa Barage, in sicer slovesno in svečano tako in veličjem tolikim, kakor pristoji njegovemu dostojanstvu. Sprevoda so se udeležili duhovniki in svetnjaki ne le iz domaČe vladiko-vine, temveč tudi iz drugih škofij in pa sosedne áka-flje. Izmed cerkvenih dostojanstvenikov so bil! prisotni jeden nadSkof, pet škofov in trije generalni vikarji, in sicer milwaulki nadškof Katzer, skof Trobec iz St. Clottda, škof Meamer iz Green Bay, Ignacij Mrak iz Marquette, škof Kichter iz Grand Kapids, škof Schwebach iz La Crosse, generalni vikarji veleč gg.t Buh iz Towera, Stariha it St, Pavla, Fox iz Green Bay, Vsak izmed škofov je imel po dva častna kapelana. Poleg vseh duhovnikov iz domače škofije in mnogo iz druzih vladikovin so bili navzoči slov. da-hovniki gg, K rž e, St. Paul, Košmrl in Vilman iz Dulutike škofije. Slovence in Hr?ate na Calnmetn so zastopali predsedniki in odborniki gg, : J, S o 11 i i, Jož. V, Grahek, St. Jerman, M. B. Vrtin in drugi. Ob 9, uri se je začel pomikati sprevod duhovnikov iz škofijske palače v cerkev, V sprevodu je bilo 78 duhovnikov, za njimi so Ili monaignori, xa temi generalni vikarji, škofje in sprevod je zaključil nadškof. Več nr pred mrtvaškim opravilom so se jeli zbirati v cerkvi pobožni, žalostni verniki, da bi si preskrbeli sedeže, od koder bi najbolje videli in slišali, Nebrojna množica v cerkvi je sestala ne le iz faranDV, ki pripadajo stolnici, temveč iz vernikov vseh ftirA v Škofiji in le več iz Ijudij, ki niso v nikaki zvezi s katoliško cerkvijo. Ridi tolike množice ni dobilo stotine Ijuđij nikakega sedeža in videl si ljudi različnih stanoT, raznoterih vrst, episkopahkega Ikofa poteg ubogega katoličana, milijonarja poleg preprostega delâvca skupaj »tati, med dolgim, skoro đtiri ure trajajoćim opravilom, iïkazujoéa zadnjo éaat prevzviáenema mrtveca. Kakor v cerkvi, tako natl&ćeno polno j» bilo na koru, ki je bil odločen v postrežbo za tujce, _ Na stotine jih pa niti v cerkev ni moglo m ti 80 bili najTefi tnjci, ktere je pripeljal posebni viak, kajti ob času, ko je vlak dospel, bilo je nemozao pre-riaiti se skozi gnečo íq priti v cerkev. DftBi ni bila za stotine ljudi nobena prijetnost stati v taki gneči, zapazil nisi nobene nevolje, nobenega najmanjšega nemira, ampak množica je potrpežljivo od 9. do 12. nre 30 m. pobožno molila m pazao gledala slovesne in ginljive obrede. Srediiče, kamor se je okp oziralo, }e bil z belo «vilo ozaljian mrtvaSki tider, na kterem je ležal pre-Tzviieni pokojnik, ki se ti je zdel na prvi pogled kakor živ in le speč. Oblečen je bil v ákofoysko opravo z mitro na glavi in škofovo palico ob strani. Med mrtvaškimi molitvami pred ay. maáo so prišli še mnogi zadnjikrat pogledat milo obličje svojega ljubljenega višjega pastirja; iz o6ij so se jim utrinjale solze hvaležnosti, solze, ktere je izvabila odkritosrčna ljubezen. Po m»ši, ktero je pel Rev. Katzer, stopil e na leco pridigar škof Mesmer, ki je med drug m dejal: „Vi veste, kako težke dolžnosti ima kato iškl škof, P» kako vestno jili je pokojnik izvrševal; vi veste, koliko neštevilnili dobrot sta vam podelili njegovi roki." Takoj po pridigi so obkrožili mitvaški oder nadškof in Ikofj» z dohovniki, in vrstama opravili molitve za visokim rajnikom. Po teh obredih ao prijeli duhovniki za odprto krsto in jo v slovesnem sprevodu odneili iz cerkve v rako pod cerkvijo, ktero je MdSkof blagoslovil. Ni ga bilo, če je le mogel, da bi se ne ozrl pri tem izprevcdu na pokojnega skof» ie enkrat —■ zadnjikrat. Pokrov na krati ima sledeči napis; „The Rt. Bev. John Vrtin, Bishop of the Digcsse Sanit Ste. Marie and Maniuette. Born July 17, 1844; Died Feb. 26, 1899." Carkev, oltar in jkofova izpovednica bo bili preoblečeni ČFQO in viiajevo. Mrtvaški oder je bil okrajen I raznovrítoim cvetličjem, križi in venci, ktere 80 poklonila druatva sv. Janeza, av. Petra, Hiberni-janove bratovščine, obitelji. Vse ameriške novice brez razlike narodnosti, obžalujejo prezgodnjo smrt mil. gospoda škofa Janeza Vrtina in pišejo zelo pohvalno o njegovem delovanja, poudarjajoč, kako močno se je za njegovega vladi-kovanja škofija rezcvetela, ds se je samih cerkva Zgradilo 48, potem miiogo šol itd. Pogreb našega pievzvišenega rojaka je bil naj-Triičastnejii, kar jih je do zdaj videlo meato Marquette. Iz velikega spoštovan a do njega ao bile na pogrebni dan zaprte prodaja nice, banka in šole, ne '« župljanskft, ampak tudi vse mestne javne učilnice. To je dokaz, kako zelo priljubljen je bil pokojni prelat. R. I. p. xe v zibelki prisodile cesarsko krono. — Nepričakovana prestrigla ji je kruta roka zverinskega morilca nit njenega nzornega žitja, da je morala na veke za-tisuiti svoje trudne oči. Oâoda pač ne neba nikdar deliti težke svoj« udarce mej uboge zemljane, ne prizanašajoč niti visokemu doatojanstvu, niti bornemu seljaka, ki se v pota svojega obraza tmdi dan in noč, da poštenim potom preživlja avojo družino v strahu božjem. — Tudi njemu se ne kaže dosti naklonjenejša, marveč s kruto brezobzirnostjo ruši in upepeljuje cflo njega rodni dom, y kojem ae čuti tolikanj zadovoljnega in varnega pred vihrami elementarnih sil. Oscda nikdar ne počiva niti ne izbira, temveč zadene zdsj tega zdaj onega, ne upoštevaje imetja in stanu trpečega človeštva. Ni le dolgo tega, slavna gospoda! kar ao se tudi v našem okraji v tiho noč razlegali obupni klici bornega seljaka ter iádni vzdihi žená pomešani zajedno s plakanjem nedolžne Uničujoči ogenj liial je hišo za hišo v Dolenjem Kamenji ter se mahoma razširil v svoji strašni siti nad celim aelom. Grozovit prizor, koji more v sličném alućaji prssuniti p»é ale-herno sicer še tako neobčutno, še tako kamnito in mrzlo sroé. In gotovo je morala tudi Vas, velecenjen» goapoda, ki nocoj prisiatTujete zabavnemu večeru, pretresti ta žalostna novica, ki se je hipoma raznesla po našem mirnem mestu. Po preteku nekoliko ur ležale ao na mestu prijaznega sela razvaline. Prebivalci pak so a solznimi očmi zrii na nje obupno vijoč roke proti nebesom ter molili k Večnemu, da je vsaj njih same le pustil pri življenji. Mislite si, dragi moj, sedanje stanje teb siromakov, vrženih o mrazu pod milo nebo, — To ve pač oni najbolj presoditi, ki je sam kedaj občutil gorjé, njemu se tudi bližnji njegov smili ter mu skuša uteSiti notranjo bol. Po vsej pravici Ba«mo, ker so n&šil pleča vajena vsacega bremena in ćela naša vajena potu, nazivati nesrečo naSo rodno sestro, koja nas nikdar ne ostavi, ampak nam vedno sledi po našej s trnjem posutej sttzi življenja. Zato je v istini težko, oporekati besedam naiiega pesnika: „Razvadila Slovenca ni osoda". Da se toraj vsaj nekoliko zlajša gorje naiim sotrpinom, siromašnim pogorelcem v Dolenjem Kamenji, sklenil je domač veseliški odsek prirediti nocojšnji zabavni večer v dobrodelai namen. — Radi tega pobirala 80 se prostovoljna darila, koja se odvedejo na pristojno me-ito Vaakd) ve, da sliřni prispevki z ozirom ra velikarsko škodo, kojo trfé pogoreli siromaki, ne morejo biti bo^igavedi kako ogromni, a vendar imajo, ako prihajajo iz rahločutnega srca in plemenitih, dobrih rok dvakratno vredur^at. — „Ljubezen brate hm pri deln dniži, Ljnbeien, ki elabosti pritanaša; Po svoje vseik naj domovini iluii, Kftj tniđ rodil bo niemn naj ne VfjraSa, Če ni celo mej rodnimi je brati, Kje hočemo ljubezni Se ekati?" Mestibor Trebanjev. Prolog- ^jorU na Eahavnem veĚein, prireienom po flomaîera diletanstva 11. Bugctt na koriat pogorelcem v Dolenjem Kamenji goip. Ivan ZiipanSiï. „IRb liogt oin Fliiiili aut allom inVacliora Trtiohtan, Und wiïB er hiilt, da« riagt slcb niubt melir loi". kft» - reiničnoatjo teh beaedij, pokojni cesarici Elizabeti privrele oL S® čutečega srca. Saj je bas ona bila pravcati dušni trpin, akopram so ji rojenice Lepi, zdravi krompir za seme prodaja grajsbina Dobrava pri Kostanjevici. (104) Novo izvrstno kolo za dame se proda za polovično ceno! 'M Kje pove opr&vništvo „Bol. Novic." Laten|ske iievilke. Gradec 4. marca 18 34 48 4 25 Trst 11. „ 84 89 71 38 70 Gradec 18, „ 1 29 60 32 13 Trat 24. „ 22 70 13 82 14 ZAHVALA. (92) Za mnogobrojne tokíilue izjave «o^ntja, ki so nam došle od sorodnikoT, prijetellev iu znancev mej bolezniji} in ob smrti nase iskreno ljubljene matere, gospe Fani Seidl roj. Rolirinaim, posestnice v Novem mestu, iiiekamo tem patom prav toplo zahvalo. Poiebno mil. K^'spodn proštn dr. Seb. Ëlbertu, dalje darovateljem lepih pokloijenih vencev, kakor tudi za niniif^obrojno Ěastilno spremetvo k zadnjemu počitku drage rajnoe; vsem najtoplejša lahvalal _ NOVO MESTO, dne 18. marca 1890. Hedviga Schulz roj. Seidt, S Ludavik Seidl, sin. Za mnoj^e doèle nam dokaze milega soSutja o nje boleïui in «mrti ee tu najtopleje zalivaljujemo vaem prijateljem in inancom, posebno Se preň, duliotÍĚini ter sploh vsem apremljevalcem k nje ladnjemu foiiUru. Marija Kristen roj. Gašperšič, udova C. kr. f)Bančne[|;a nadpaznika. V iredo dne £2, marca ob i/al.u" popoludne je po kratki bolezni, previđena s sv. zakramenti, v starosti til let, umrta na^a iskreno ljubljena mati, gospa NOTO WE3T0, SC. ma,rca 1899. Marija Krlstea, h£i. — Vincenci), Ivan, Anton In Josip Krlsteo, sinovi. ^AHYAXxA, Vsem znancem in prijateljem, ki lo v boleani mojega prerano umrlega, nep o zabij i ve ga siua učenca tretjega gimnazijikega rassreda, izkazaJi res praie aaraatitauske Ijnbexni sočutje, tem potom izrekam prtFrino zahvalo. NajiskrenejSo zahvalo dolžan »ein iirekati vsem NovomeřĚanom, ki so ga v njegovih Študijah pndpirali, osobito gospodu dr, Marinko-tu, kot načelniku djaSke Jrubiiye. Do solz ganjen zalivaijtijem se gg, lošoicem za darovani venec; priporočam ga vsem v molitev. Farane župnije Čatei pa posebno zahvaljujem xa mnogobrojno izkazano Tđeležitev na dan pogreba. Razbor]«, dae 11. marca 1899. Anton Pancar, t Bogu Viegamogofueniu je dopadlo, na^o iskreno Rabljeno sestro oziroma tetn, guspodiino lastnico spominske svetfnje po dolgotrajni, muini bolezni, previđeno s uvelimi zakramenti, dne 29. maica 18;)9 v 70. letu svoje starosti k sebi poklicati. Pogreb drage ranjce bode v petek 31. t. m ob 3. uri na tukajšnje pokopališče 3v. maie zadnĚnice služile se bodo v mnogih cerkvah. Draga ranjka budi priporočena v blag spomin in moHtev. KOVO ME-STO, dne £9. marc-a 1899. Žalujoči ostali. Oklic. Firm. 36. Uen. 1-89. Podpisano sodiiča naznanja, da 86 je v zadriiićtiem registru izvrSil pri vpisu „PoBojilnica za sodni okraj Velikolaški in ukolico* izbris izstopivKega člana načelstia Matije Ivanca, posestnika iz Strmeča in vpis Antona ijomrak, posestnika iz Vel, LaSi& St, 4ii kot novi odbornik, C. kr. okrožno eodiaće v Rudolfovem, oddelek tU., dne U. marc» 1899. {i> Ka/glas ! ât. 2(J7.. Podpisano županstvo da naznatje, da je visolta C. kr. dpželoa vlada v Ljubljani z dne 27. marca 1899 št. 4735 d07f)l)la, da bode semenj pri sv. Anionu ali na ZdenskI rebri, kateri je bil 20, t, m, jako slabo obiskan, prelož I za letos iSgr na dan 7. aprila 1899. Županstvo Videm pri Dobrepoljah, dne 39. marca 1899. Žniderilć, (lit—1) žnpan. Va/naiiilo. ProitOToljntm potom se t last proda ali pa t najřDi dá na veè let [ ostatTO eno uro daleč odTrebnja «a DoleLjaktm, kžeče tik vode „Mirne", katero obstoji iz eiièR« mlina t dobrem stanju in gospodarskim poslopjem, zraven je podrti mlin, kateri se latiko Koi)et popravi ali pa kaka druga tovarna, nsprevi ; travnikov, njiv, gozda in pašnikov (vsega vlinp 9 johov), da se lahko vrài živíntika in svinjaka leja z dobrim vapeLom. Nataiiini popoji se izvedň ustmeno ali pismeno pri gosi». Jaktib Petrovčič-u, trgovcu y Trebnjem, ali pa pri Ustnici Mariji Teran v Dolini. (loo—1> T.OTIA TiAíiť^Vitvn f® "" ^ Stopiiah, iJlîjiO jjOhLMiVU 50 korakov do farne cerkve. V hîâi je gostilna in prodnjalnic«. Poslopje je v dobrem stana. K posestvu pripada tndi več oralov grnnta. Vei povél.Kobe, StopIćeSt. 20, pošta Rudolfovo. Prostovoljna prodaja raznega pohištva in kmetijskih predmetov bo radi selitve v sredo in Ćetrtek po veliki no£i v žopniiia r Beli cerkri od 9. ure naprej. ' Velikanski zrakoplav Andrée z čolničkom sedaj T Ljubljani aa bicikliákem dirkaliiču pride velikonočni pondeljek v Novo mesto, tpr bode njega Tidig ta od palu 3. do 4. ure popoludne na prostoru pred vojašnico viieti, Zrakoplav meii 30 matro? visoiine in 64 metrov obst-ga. Na iaiera nahajajo se obročki za telovadbo, na katerih se mej vziiigora zrakoplavec Jos, Huoer i^rodiiciiiL. M^j posameznimi toSkani svira novomeàka meitua íq meščanske gardu godba. Vstopnina L prostor 30 kr., II. prostor 20 kr, otroci plaiajo 10 kr. K mnogobrojnenin obiska uljudno yabi Josip Huber, (lOiî) zrakoplavec. Vrtnarskega ucenca iu gosposkega kocijaža sprejme oskrbnlštvo grajâËine Brđltenau (Zilog). (astelic, Kan pnporora {112-1) svojo bogato zalogo M v brizgalnicah H (ali šprice iz škarjem), cevi za brligalnice, ^ galico, žveplo h mehove za zvaplati, kakor tudi gum) za cepljenje. Tudi Vara uljudno priporoèam cement za vodnjake, kakor tudi žeteznino in drugo Špecerijsko blago po najnižji ccnl ! c^ Razglas. „Hranilnica in posojilnica za Kendijo in okolico", rfg, zadruga z neomejeno zaveso, začenja z 11. ciklaBom, kteri bo lopet átiri Iťta (rajal Za vsaki delež, za katerega se bo zavezal, bo na teden po 20 helerjev vplačevati. Vpisnina znese za vsak delež 20 helerjev. Po preteku Itirib let je delež vplačan^ Članom je na prosto voljo dano, konec vsscega leta izstopiti, ter se mu vplačana svota popolno vrne. Vpisovanje in vjdačevanja ee 7-amore takoj pričeti, in aicer v občinski pisarni T Kandiji vsako nedeljo dopoldne od II. —12. ure. Dalje jie vpisnje tadi v nabiraliáĚih Stopiče in Peacenik, kjer se tudi potrebno pojaiDUje. iûielppova sladnakm Kovaškega pomocuika^ kteri je polten, pridan, izurjen ia samođtalen delavec, «prejme takoj Janez Zurc z Dvora. lasi bode 10 gl, inaseine plače, hrano ia stanipauje. (85—a) Ť*rní1a!íllníí»a ^ kuhinjo la dve- irioudjaiuica ^letia,; ia vrtom odda ■e v najem aH pa tudi proda. HiSi je v Semiču pri farni cerkvi zravea šola, — Več pave Anton H5- nigamann v Semiču hiš. «t, 31. (86—2) StannvřinÍA * ^^^^ ^ KZTtauUVclUje ag„ki ulici v Novem raeatu s i julijem 11., obstoječe ii dveh, treh oziroma petih sob, kuhinje, drvarnice jelilna shrambe itd, v prvem nadstropju; tudi več œntov sena je naprodaj. Natani-»«ja se izve pri lastniku hiáe, (102-1) lEíiíř* .mfmá^ ^ mMíf Ž« iim Iiprtiin» Fivrafu prtom k botnl (zvi Prí ilvcn[h, irtnlh, ï«1i><*on1h bottinlh, prt pMU«[1UPlM krvi «to. tdmvniiiiD prípardtMt. — NaJpiilJtliJIgi»]!« 4»uMt«9* kavlna pIJaEt v (tatltoíua ndnvinfll, mm^. ÏI § 5 řJJcJcTcfiJc/crJc/c/JJJc/JcřcWdř Karol Meintínger na Dunaju, Wien II/2, Grosse Pfarrgase 19 je otvoril ter priporoča svoj zavod za napeljavo plinove in električne razsvetljave, vodovode za vodnjahe, kopa1i66a, stranišča tu gnojišča. Dalje priporoča lepo zalogo stroiev, ki se kurijo s petroljem, bencinom in tak« zvace Heîsluft-Hotare, kteri se posebno dobro vporabljajo pri manjših tovarnah in obrtib, v tnizarskih đeUlnicah, mlinih, žagah itd. 3 temi stroji ina vsak kmalu ravoati, in se za kurjavo ka] malo porabi. Vse BapraTi ceno ter zanesljivo (114-1) dobro! I Hazglas! Mestna hranilnica v Novem mestu razpisuje s tem mesto praktikanta z letnim adjntom 360 gld. — Zahteva se sprifevalo o dovršenih štirih razredih irednje áole ali pa o trgovinski šoli, n&dalje znanje ilovenskega jezika t besedi in pisavi ; neobhodno potrebna je lepa pisava, Âko se pokaže spoiobnega in zanealjivfga, se imvnnje v enem leta uradnikom. Prošnje a spričevali, krstnim in domovinskim listom ao vložiti do 20, aprila t, 1. pri mestni hranilnici v Novem mestu. (98—1) Ravnateljstvo mestne hranilnice v Novem mestu, dne 33. marca 1899. Mestna hranilnica v Novem mestu neznanja s tem, da je od L aprils 1899 naprej poslovanje a strankami dolučenu vsaki dan ad 9,—12. ure dopoludne, izvzemši velikonočne, binkoâtne, božične praznike In praznik sv Rcinjega Telesa. Popolndne so nradni prostori la stranke zaprti. (99—1) Ravnateljstvo mestne hranilnice v Novem mestu, dne 23. marca 1899. Franjo Perka 1. r., pi saro ii D i ravnatelj. Martin Mohar 1, r., predsBdnik. Hiš Franjo Perko 1. r,, [lisanii^ni ravnatelj. Martin Mohar 1. r,, pred Bed ui k. M u v bližini kolodvora Zatičina je z zemljiščem rt cl ^recl po ceni, in sicer v letnih obrokih za prodati. Natančneje poizve se pri losip Kavsek-u, Škerjanie pri Zaličini. (103> Bilanca za XIV. upravno leto 1898 v posojilnice t Cmomlji, registrcrane zadruge z neomejeno zavezo. Imetje gi