BIBLIOTEKA mvm
Leto I. - Štev. 5.	Y	LiubJjani
Cena 50 Cent.
»Goriški list« izide vsako sredo in soboto zjutraj. Uprava in uredništvo v Gorici, Corso Verdi štev. 47. Telefon štev. 292.
Gorica, dne 20. maja 1944.
Oglasi se zaračunavajo po ceniku. Bančni konto pri Cassa di Risparmio Gorica.
Tudi naši Istrani
spoznavajo komunizem
Trst, v maju 1944.
Ne mine dan, da ne bi komunistični agitatorji begali ljudstva s kakšno svojo »senzacijo«. Najbolj debelo pa sc si privoščili nedvomno istrski gozdni tolovaji za prvi maj. Takozvani istrski »narodno osvobodilni odbor«, ki seveda nima niti z narodom niti i. njegovo svobodo nič skupnega in ki je tudi v Istri sa-mo v službi komunistične svetovne revolucije, je namreč pred prvim majem z letaki in ustno zatrjeval ubogemu ljudstvu, da je »modri in junaški Tito« odposlal v Istro svoje najboljše čete in da se bodo 1. maja istočasno izkrcali na istrski obali angleški in amc> riški izkrcevalni odredi. »Zavezniki« da bodo vse uničili, kar bi Nemcem lahko koristi-
lo,	napad sam pa da bodo napovedovali kresovi po vseh hribih. Skratka, prvi naj jo bil označen po tolovajskih agitatorjih za dan, ki bo istrskemu ljudstvu prinesel »svobodo«. Ker pa se tolovaji sami niso čutili dovolj močnb, so pozvali prebivalstvo, na> izvede ta dan splošni upor, delavci naj zapuste svoje de-
lo,	kmetje svoje domačije in naj se vsi pridružijo »narodni osvobodilni vojski«. Vsi »izdajalci« da bodo takoj likvidirani, pse pa naj kmetje povsod odstranijo, da ne bi sovražniku izdajali, premikanje >>zavezniških« odredov.
Trezni Istrani, ki poznajo taktiko in metode komunistov tem vabam seveda niso nase-dli, saj so jim bile še v dobrem spominu razne zločinske prevare tolovajev od prej, a tudi ostalo ljudstvo se ni dalo speljati na led. Sedaj, ko je prvi maj že mimo, lahko prikažemo dejansko bilanco 'sega napovedanega »upora«. Edini »uspeh« tolovajske voj-ske je bil, da so se ponoči prikradli v bližino Sušaka, kje* so zažgali dve stari baraki pri Keki pa so vdrli v kapucinsko cerkev, kjer so pod klopi položili mino, ki je eksplodirala m povzročila precej škode na cerkvenem poslopju. Vsi I-strani pa so se lahko sami prepričali, da napovedane »invazije« Angležev in Američanov ni nikjer bilo. Tudi likvi-nnC;J* s.° izostale in celo psi nemoten kmetijah 80 lahko
nemoteno lajali y majsko
nut•..
fe/avec ni zapustil svojega dela niti en učenec
sole prav tako so tudi vsi
kmetje lepo ostali na svojih domovih. Pač pa so odredi nemške vojske kmalu pokazali tolovajem, da so jim istrska tla prevroča in da je zato najbolje, če se umaknejo daleč v gozdove izven dežele, kajti niti pod Učko niso več varni. Nemška vojska pa je s tolovaji ki so se sami predajali, Postopala zelo obzirno — v skladu z amnestijskim ukazom Vrhovnega komisarja za Področje Jadranskega primo-FJa, ki jamči življenje in svo-odo »slehernemu, ki prosto-na J£° ZaPust' tolpe in se javi ‘	aterem nemškem urad-
v„ . mestu«. Tako je torej
d“«ve£J^‘repgo.V„mUČke“
TEŽKE ANGLOAMERIKANSKE IZGUBE
SRDITI BOJI NA ITALIJANSKI FRONTI SE NADALJUJEJO • CASSINO EVAKUIRAN
Fiihrerjev glavni stan 18. maja.
Vrhovno poveljstvo oboro Ženih vojnih sil poroča:
Na južnem delu italijanske fronte se je neprijatelju po-srečilo — po srditih bojih —~ vdreti na severu Frmie v naše črte. Protiukrepi so v teku. V področju Esperije smo odbih vse napade, ki ijh je sovražnik pripravil s skrajno močnim topniškim ognjem in na padi oklopnikov. Cassino, katerega so Angloamerikanci žc, več mesecev brezuspešno na nadali, je bil to noč zapuščeh in naše čete so se povlekle na boljše postojanke, kjer se bo lažje štedilo z močmi.
Na mostišču Nettuna je postalo vojno delovanje živahnejše. Močni napadi neprija-telja južno Cisterne in Litto-rije so bili odbiti.
Močni oddelek naših bojnih letal je v pretekli noči napadel z dobrim uspehom sovražnikove priprave in rezerve pri Minturnu.
Sevrnoameriški bombniki so bombardirali več italijanskih obmorskih iiitsi in otok Elbo. Protiletalsko topništvo in lovci so pri tem sestrelili 17 sovražnih letal.
Na vzhodni fronti ni bilo, razen lokalnih bojev ob spodnjem Dnjestru in v Karpatskem predzemlju, važnih vojnih dogodkov.
Močne skupine naših bojnih letal so napadle pretekle noči železniško področje Smolen-ska. Akcija je povzročila velike požare in eksplozije. Pri napadu na neko južno finsko pristanišče so Sovjeti izgubili deset bombnikov.
Boji proti komunističnim tolpam na Balkanu se nadaljujejo z dobrim uspehom. V času od prvega do 15. maja st> komunisti imeli nad 5000 mrtvih, zajetih je bilo nad 1.300 ujetnikov in več sto ubežnikov. Izgubili so veliko topov, orožja in mnogo vojnega ma-terijala in tudi 34 zalog.
Pri obrambni akciji proti sovražnemu napadu na dalmatinski otok Šolta se je posebno izkazal drugi bataljon ha-noverskih grenadirjev pod vodstvom stotnika Mohrman na.
Amerika sega po Indiji
Ženeva, 18. maja. Zahteve severnoameriške vlade po o-poriščih v Indiji, ki jih često objavljajo severnoameriški listi, so bile na zborovanju v Ne\v Delhiju povod več vpra-sai}J vladi, ki pa so ostala pc večini brez odgovora. Vsekakor je priznala vlada, da jo tre ha Zedinjenim državam 4?. . ®S°tove pravice« na indijskih letališčih. Govornik vlade je smatral celo za po^ trebno, da je živahno poudaril, da ni nikakega govora o kakem »prenosu suverenosti«. Na vprašanje, koliko letališč bo Američanom v Indiji prepuščenih, zastopnik vlade ni
Gorica, 19. maja.
V. R. — Kakor smo predvidevali, je italjanska fronta vsa v ognju. Angloamerikancv hočejo priti do uspeha za vsako ceno. Nedvomno se jim mudi. Kakršensibodi potek teh bojev, Nemci čisto mirno urejujejo svoje nastope po razvitku borbe, kar pa ne zna či da prepuščajo inicijativo sovražniku. Boji se še vedno vršijo v krajih, o katerih smo že mesece in mesece čitali poročila. Imena Ncttuno, Anzio, Minturno in posebno Cassino niso za nas nič novega. Veliko črnila je bilo za njih potrošenega in še več krvi. Vsak izredni napor da Angloameri-kanccm kakšno ped ozemlja -
toda važno je vedeti, koliko stanc sovražnika to polževo napredovanje. Dobil je sedaj razvaline Cassina. Za Nemct* so te razvaline bile dobro stra-tegično oporišče - priznavamo
-	za Angloamerikance pa nt» morejo biti nič drugega, kako» ogromna groblja, kjer je pustilo življenje na tisoče mladih ljudi, seveda ne Angležev ali Amerikancev, pač pa Avstralcev, Kanadcev, črncev itd. Na vzhodu je še vedno mir, ki naznanjuje nevihto, obenem pa tudi nekaj odločilnega, velikega. Na vsak način so si Nemci svesti važnosti trenutka in njih mirno pričakovanje jamči, da so pripravljeni in prav skrbno pripravljeni.
Izgube tolp na Balkanu
Berlin, 19. maja. Nemške čete so zadale v preteklem tednu komunističnim tolpam na Balkanu izredno visoke izgube. Saj so tolovaji le na e-nem samem odseku zgubili 2064 mrtvih, 164 ujetnikov,, dočim jih je 227 prostovoljno prestopilo. Med temi boji so nemški vojaki zajeli ali uničili dva oklepnika, tri topove, 4 metalce granat, 104 strojnice ter mnogo ročnega orožja, streliva in vsakovrstnega gradiva. Poleg tega so zaplenili več oboroževalnih in preskrbovalnih tolovajskih skladišč in sestrelili 7 letal.
Belgrad, 19. maja. Komunistične tolpe na zapadnem Balkanu so v enem samem dnevu izgubile preko 400 mrtvih tei 150 ujetnikov in prebežnikov. Zlasti visoke izgube so imele v srednji Bosni, kjer jih oddelki vojaške SS hudo preganjajo.
Berlin, 19. maja. Po neuspešnih nastopih proti jadranskim otokom Hvaru, Mljetu
in Korčuli so skušale boljše-viške tolpe pred nekaj dnevi zasesti mali srednjedalmatin ski otok Šolto v Splitskem za livu. Otoška posadka se je spustila z njimi v težke in za. nje izgub polne boje. Po prihodu nemških oj učenj so Iv-lovaji zbežali. Otok je bil \ kratkem času očiščen.
Zagreb. Koministične tolpe so imele na področju vse Hrvaške visoke izgube, ki so znašale preko 1000 mrtvih ih nekaj sto ranjenih. Zaplenjeno je bilo 11 težkih strojnic, tri lahke strojnice, 4 metalci min, ter mnogo ostalega vojaškega gradiva. Južno od Bje-lovara so izgubili tolovaji 400 mrtvih. Ozemlje severozapad-no od Karlovca pa do slovenske meje je očiščeno tolovajev, enako kot v Liki bližina Korenice, kjer so izgubili tolovaji nekaj sto mrtvih. Napredovanje redarskih čet v vzhodni Bosni se načrtno nadaljuje. Izkrcevalni poskus na otoku Šolti se je ponesrečil.
znal odgovoriti, vendar pa je priznal, da jc bilo več železniških prog v Bengaliji in Asa-mu prešlo v upravo Zedinjenih držav in da jih upravlja ameriško osebje. Nato je sledilo vprašanje, kako je mo goče, da se take pogodbe sklepajo brez pristanka parlamenta, in ali obstoji namen, prepustiti vso Indijo ali del Indije Zedinjenim državam. Prav to zadnje vprašanje, na katero vlada ni odgovorila, potrjuje skepso vprašalca glede na bodoči razvoj v Indiji.
Pojasnilo iz Vatikana
Rim, 19. maja. »Piccolo« piše:	Katoliška	agencija »La
Corrispondenza« je objavila poročilo, ki ga je dobila od dobro poučenih vatikanskih krogov in ki odločno zanika, da bi bili storjeni kakršni koli poskusi za zbližanje med sv. Stolico in Stalinom. Vatikah ni pooblastil nikakega laika ali duhovnika, da bi razprav ljal s Stalinom v imenu sv. stolice ali v njeno korist.
Obrambni zid ob Atlantiku
Stockholm, 19. maja. »Stoek-holms Tidningen« pripominja v pregledu o velikosti in utrdbah atlantskega zidu, da jo kjub vsemu govoričenju in vkljub vsem navideznim in živčnim manevrom ter dolgo letnim pripravam prav dobro razumljivo, da so zavezniki % invazijo do zadnjega oklevali. To bomo še bolje razume-
li,	ako malo pomislimo na ogromni nemški sistem utrdb, na te, kot piše list, največje utrdbe na svetu in v vojn* zgodovini. Nadaljevanje obalnih utrdb v globino nam priča da bodoča invazija s stvori-tvijo in ohranitvijo prednosti ne bo izvedena. O kakem bliskovitem napredovanju sploh ne moremo govoriti, čeprav ga v brzojavkah in časopisnih naslovih tako često napovedujejo.
Sirite
..GORIŠKI LIST"!
Goriški Slovenci smo ponosni na svojo zgodovino in nje nam ni treba biti sram pred slovenskimi brati v drugih pokrajinah, niti pred kom drugim. Morda smo kdaj napravili kake korake, ki jih recimo Ljubljančani niso mogli razumeti, toda v celoti je bil naš nastop vedno časten, na mestu in za našo narodnost ugoden.
Naš prispevek k izgraditvi slovenske kulture je relativno zelo močan. Slovenskemu narodu smo dali najboljše duhovne voditelje, pesnike, pisatelje, politike, duhovnike, pa tudi gospodarske strokovnjake in svetovalce. V marsičem smo bili celo zgled in vzor drugim Slovencem, tudi Ljubljančanom in bili so v naši zgodovini časi ko smo pr* možati narodni zavesti celo prednjačili prav vsem Slo-\ encem in so v drugih slovenskih pokrajinah na nas kazali kot primer, kako je treba nastopati za narodne koristi.
Le spomnimo se nekaj velikih slovenskih imen, brez katerih bi si slovenske kulture in sedanjosti sploh ne bi mogli misliti. To so na primer i-mena dr. Antona Gregorčiča, dr. Mahniča, Gabrška, Dermote in drugih. Ali niso naši prvi možje vedno najbolj pogumno nastopali, najprej kazali Slovencem nova pota v bodočnost?
In naši pesniki in pisatelji 1 Le pričnimo z Valentinom Staničem, ki je pomemben kot pesnik, kot časnikar, kot vele-turist, kot organizator in uči' telj naroda. Ali naj omenjamo ime Simona Gregorčiča, ki je bil gotovo dobo vodilni slovenski pesnik in katerega pesmi so navduševale dolgo vso slovensko mladino in ki jih kot ponarodele še sedaj prepeva, ne da bi včasih slutila, da so pravazprav — Gregorčičeve. Med Gregorčičem in sedanjo dobo je v slovenski literaturi sorazmerno prav dosti Goričanov, ki so nam vsi delali čast. In sedaj: prav blizu vrha slovenskega pesništva so zopet trije Goričani: Alojzij Gradnik, Joža Lovrenčič in Ivan Pregelj, ki so poleg Belokrajnca Otona Župančiča in Gorenjca Frana Finžgarja sedaj glavni živeči predstavniki slovenske besede. Niti misliti si ne moremo sedanje slovenske poezije in proze, ne da bi se takoj spomnili na i-mena naših odličnih rojakov.
Pojdite v Ljubljano in videli boste, koliko agilnih, marljivih, podjetnih Goričanov dela tam in kako so si pridobili ugodne in odgovorne položaje med drugimi Slovenci. Kdor je pravičen, mora priznati Goričanom izredne sposobnosti, kar jih odlikuje.
Pa sedaj, kako vlogo naj zavzamemo go riški Slovenci v novem času? Kakšno mesto nam pristoja med ostalimi Slovenci? Ali naj se zopet potrudimo in zopet postanemo zgled in vzor drugim Slovencem, ali naj žalostno cim camo in se jiustimo brez volje voditi? v
Odgovor mora biti jasen: naša dežela je bila vedno na^
rodno zavedna, zdravih nazo rov in krepke volje. Ne bomo se dali zapeljevati smešnemu in smrtno škodljivemu inter-nacionalizmu ter komunizmu, temveč hočemo, da naš narod ostane zdrav na svoji zemlji.
Gorje je prišlo tudi nad na šo deželo, tudi na Goriškem se je razpaslo komunistično tolovajstvo. Dobivamo poročila s sosednje Dolenjske in Notranjske, da gre tam to tolovajstvo že h koncu in da za-dnji ostanki žalostno begajo po izgubljenih hribih, med tem ko se skušajo razni »vo-ditelji« in »komisarji« rešiti in odnesti kam svojo kožo, potem, ko so zakrivili smri tisočev in tisočev Slovencev.
Naj torej ostane komunistično tolovajstvo samo pri nas, v naši sončni deželi. Samo pri nas naj trepetajo dru-žine v strahu pred nočnirm obiskovalci, roparji in zahrbt-nimi morilci? Ne, nikdar ne. Goriška hoče ozdraveti in v kratkem bo ozdravela. Naš Goričan je zdrave narave, je bister in kmalu spozna pravo pot, tudi če je bil morda sem in tja kdaj zapeljan. Goriška dežela bo zopet zavzela častno mesto bo pa zavzela tudi glede boja proti boljševizmu in njegovemu tolovajstvu. j
-Ir 1
0 stavbarstvu v Primorju
Slovenska ura v tržaškem radiju
V	nedeljo so Slovenci \ Trstu v kulturni uri ob 15.20 pripravili lep spored. Za uvod nas je pozdravil harmonikar s slovensko narodno pesmico, nato je zapel član narodnega gledališča Langus Lajovičeve, pesem »Zacvela je roža «. Predvsem pa je bila ura namenjena zanimivemu in lepemu Oredavanju univ. profesorja dr. Franceta Steleta »O stavbarstvu v Primorju«. Predavatelj je popeljal poslušalca od znanih stavbnih umetnosti v Benetkah in Poreču do pre prostih cerkvic v Istri, omenil zanimive oltarje in prižnice v primorskih cerkvah in zaklju
1 čil z zgodovinskim razvojem Trsta. Škrjančeva klavirski* skladba »Pastorale« in »Vizija«, ki jo je zapel g. Langus, sta prav tako kot Lajovčeva klavirska skladba »Sanjarija* prisrčno zaključile slovensko kulturno uro. Ta nedeljska u-ra, ki prinaša Slovencem na Primorskem prijetno razvedrilo in pouk. je povsod na vdušeno pozdravljena.
Zaninrva aretacija
Stockholm, Severno-ameri-ška tajna služba je v torek objavila aretacijo nekega moža, ki je baje grozil, da bo ubil Roosevelta.
Socializem v novi luči
(Nadaljevanje in konec.)
Da se v bodočnosti stroji, ki so že enkrat izpodrinili delavca z njegovega mesta, ne bodo več izrabljali kot sredstvo za povišanje dobičkov delodajalcev, temveč da bodo delavcu v pomoč in mu dovolili varčevanje lastnih telesnih sil in da ne bo napor, ki ga delavec troši pri delu, v izključno korist posameznih finančnikov — zato bo moral skrbeti duh nove Evrope. V tistem času tudi ne bomo trpeli gledalcev in parasitov, kajti te bodo delovne sile postavile na sramotni oder in jim vzele pravico do deleža pri ustvarjenih dobrinah.
Iz tega spoznamo, da se te meljna zahteva socializma izraža le v pravici do dela. Kakor hitro se ta pravica do de la uveljavi, obvisi razvoj so-cializma od sodelovanja ljudstva. Različne demokratske države, kakor Anglija in A-merika govore že desetletja o uresničenju socializma, niso pa do danes mogle z nobeno svojo vlado — v kolikor jih m do tega pripravilo oboroževanje zadnjih let — zajamčiti
pravico do dela lastnemu prebivalstvu.	Demonstracije
brezposelnih, ki so zahtevali dela in kruha, so bile v teh deželah na dnevnem redu. To dokazuje, da so bile vse obljube teh vlad le prevara in da te vlade niso nikoli mislile na bodočnost in tudi ne bodo nikdar mislile na izboljšanje položaja delavskega prebivalstva.
Ako je danes nemški dela več edino resnično deležen pravega socializma, se moramo spomniti, da je v Nemčiji Fiihrer Adolf Hitler takoj vzpostavil pravico do dela in že v nekaj mesecih svoje vin de spravil sedem milijonov brezposelnih na delo.
Če mnogo ljudi vidi v socializmu le njegovo udobno in lepo stran, ki naj le kaj daje, je to pojmovanje socializma zgrešeno, zakaj uveljavljanje socializma moremo doseči le s skupnim naporom vseh, brez izjeme. Pravi socializem obstoji v tem, da je vsak posa-meznik pripravljen po svoj’ moči in svojih zmožnostih delati zase in za vzajemnost.
Simon Gregorčič
Pred koncem komunistične strahovlade
na Goriškem
Simon Gregorčič, goriški slavček, »pevec po milosti božji«, kot ga je imenoval Ivan Cankar, je bil doma iz p bi' ninskega raja pod Krnom, kjer je zagledal luč sveta v Vršnem 15. oktobra 1844. Letos bomo torej obhajali stoletnico njegovega rojstva. Lepota gorske pokrajine se mu je neizbrisno vtisnila v dušo iter je vplivala nanj še potem, ko je že dolgo vrsto let živel
v	dolinskem svetu.
Glavni mejniki v njegovem življenju so bili sledeči: prvi pouk v domači vasi; srednja šola v Gorici — od dru-gega razreda gimnacije daljo, je bil v nadškofijskem malem semenišču —; po maturi bogoslovje; prva kaplanska služba v Kobaridu, »najbolj na>. rodnem trgu« v tistih časih; nato kaplanovanje v Rihen-bergu, kjer je Gregorčič pre-
živel nekaj jako lepih let. Po tem pa je užival pokoj m Gradišču (nekaj časa kot vikar) in končno v Gorici, kjer je umrl 24. novembra 1906. Mrtvega planinskega slavca so prišle kropit velike množice ljudi in številne deputacije iz vseh krajev širne slovenske domovine. Počastil ga je tudi goriški nadškof dr. Fr. B. Sedej, ki je dolgo časa molil ob pokojnem pesniku ter mu gledal v obraz. Toliko resnične žalosti ni bilo zlepa ob kakem mrtvaškem odru. Narod je čutil, da mu je umrl pevec in glasnik.
Če bi hotel dostojno prikazati vso Gregorčičevo veliko umetnost in njegovo delo na slovenskem književnem polju, bi moral napisati debelo knjigo. V kratkem članku st>. tako velika osebnost da komaj medlo očrtati. Brž ko je
Gorica, maja.
Ko so po 8. septembru 1. 1. komunisti zagnali krik, da je vojne konec in da naj se vsi zavedni Slovenci pridružijo »osvobodilni« fronti za o-hrambo slovenskih meja, so velik del ljudstva potegnili za seboj. Toda kmalu so se ljudem začele odpirati oči. Oni so šli med grmarje, da se bra-nijo pred cesarsko vojsko, kmalu pa so v svoje veliko ra zočaranje otipali strašno resnico, da se je komunistična partija, ki ukazuje in vodi v zlagani »Osvobodilni fronti«, zvezala z badoljevci proti vsem zavednim Slovencem. Začeli so se upirati, toda par tijci in »Vos« jih drže strogo pod nadzorstvom in jih terorizirajo.
Zato so zavedni ljudje skrivaj zapuščali »komunistični« raj, zlasti mnogi so zbežali od oboroženih komunističnih tolp. Da preprečijo pobege, so poveljnki rdeče armade večino goriških prisilnh mobilizirancev spravili na Dolenjsko in Hrvatsko, kjer ti naši zape ljani mladeniči samo to želijo, da bi čimprej zbežali iz krempljev komunstičnih zločincev. Od raznih strani smo slišali, da se naši »mobiliziranci« pri
prvi ugodni priliki predajajo domobrancem in se vsi prerojeni oddahnejo, ko so se »o svobodili« svojih tlačiteljev. Dokler pa ne morejo zapustiti svojih tolp, se, — tako smo zvedeli v veliko naše veselje
—	obnašajo zelo dostojno: nev kradejo, ne ropajo, ne požigajo in ne morijo, z ljudm so prijazni in jim celo pomagajo, če le morejo. Ko pa so se vdali domobrancem, pa iskreno in prostodušno izjavljajo »Komunsti so nas zapeljali. Šli smo z njimi, ker smo se hoteli boriti za varstvo naših domov. za svobodo naše zemlje, nikoli r>a nismo hoteli brato mornega klanja!«
BOMBNI NAPAD NA ŽUPNIKA
V	aprilu so komunisti vrgh ponoči bombo v spalnico župnika Alojzija Makuca na Marijinem Čelju n. Kanalom. Del župnišča je zgorel, župnik so je pa rešil, ker je spričo groženj spal v kleti. Pripominjamo, da je bil ta slovenski duhovnik v letih 1935-40 večkrar preganjan, ker je učil slovensko verouk in ni hotel vpeljati v čisto slovenski fari italijanske pridige. L. 1938 je bil 1 obsojen pogojno na en mesci.
ječe, ker je dovolil, da so se pri velikonočni procesiji prepevale slovenske pesmi kar je bilo izven cerkve prepovedano.	j
NOVA TAKTIKA
Deželi preseda komunistično nasilje, narod je ogorčen nad komunističnim nacionalnim izdajstvom, se upira in odpoveduje zvestobo. Zato so se pričeli komunisti posluževati novih taktičnih metod, povzeli so novo črto: prepovedujejo boljševiške pesmi, poudarjajo slovenstvo, so razpustili plenum OF za Primorje, v katerem je bilo polovica Italijanov, proglašajo priključek Primorske k ostalim jugoslo-venskim deželam itd.
Pesek v oči. Še vedno je v veljavi izdajalska pogodba, sklen jena med Titom in Bado-glijem, še vedno so trdne zve ze med slovensko komunistično partijo in med italijanskimi komunsti, ki imajo premoč in kaso v Milanu, ki zalaga slovenske tovariše. Taktiko so spremenili samo iz strahu, da zgube vpliv na ljudske množice, ki vedno bolj spregledujejo. Nova taktika je samo nova i sleparija.
GOSPODARSKE VESTI
Ameriški državni dolg
Kakor je znano, morajo Zedinjene države • pretežni del vojnih stroškov kriti z najemanjem posojil, kar ima za posledico naglo naraščanje državnega dolga. Pred izbruhom prve svetovne vojne je znašal zvezni dolg Zedinjenih držav komaj 1.2 milijarde dolarjev. Po končani vojni je narasel na 26.6 milijarde dolarjev, nakar se je do nastopa prežidenta Roosevelta v marcu 1933 skrčil zopet na 20.9 milijarde dolarjev. Doba predsedovanja Roosevelta je že pred sedanjo vojno prinesla stalno naraščanje državnega dolga, ki je ob izbruhu sedanje vojne narasel že n& 40.9 milijarde dolarjev, ob vstopu Zedinjenih držav v vojno je narasel na 56 milijard, lani ob koncu septembra na 151 milijard, letos ob koncu proračunskega leta 1943-44 na bo dosegel 206 milijard dolarjev. Najvišji znesek državne zadolžitve je bil v sedanji
vojni že ponovno povečan. Ker se je dejanska zadolžitev že zelo približala doslej dovoljeni meji 210 milijard, je morala te dni ameriška reprezentančna zbornica sprejeti nov zakon, s katerim sc poviša meja državne zadolžitve na 240 milijard dolarjev. Predsednik Roosevelt je sicer zahteval povišanje te skrajne meje na 260 milijard, kar pa reprezentančna zbornica ni odobrila.
KONTINGENTIRANJE PAPIRJA NA AMERIŠKE ČASOPISE
V	prvem letošnjem četrtletju je bila potrošnja papirja v ameriških časopisnih podjetjih zmanjšana za 77% potrošnje v letu 1941. Za vse tekoče leto bodo ameriški časopisi dobili na razpolago 3 milijone ton časopisnega papirja nasproti 3.9 milijona ton, ko likor je znašala potrošnja leta 1941. Najbolj so bila pr tem prizadeta velika časopisna podjetja.
Italijanska preskrba z mastjo
Nemčija je izjavila, da bo dobavljala stroje za italijansko proizvodnjo sira in maščob, da tako pripomore k izboljšanju italijanske preskrbe z maščobami. Zaradi zasedbe južne Italije jc bilo italijansko gospodarstvo z maščobami ze-
lo	prizadeto. Velik del olivnih nasadov se nahaja v Apuli ji in drugih pokrajinah južne Italije. Zato tudi ni bilo mogočo preprečiti pomanjkanja na tem polju. Sedaj pa je italijanska vlada preskrbela za odpravo teh nedostatkov. Površina oljaric je bila zelo povečana. Razdelitev živalskih maščob jc bila organizirana bolj razionalno. Mlekarska industrija je bila preusmerjena na večjo proizvodnjo masla.
Italjanske banke
Kot znano, so po 8. septem bru leta 1943 italijanske banke delno omejile svoja izplačila. Sedaj pa poročajo iz Rima, da je italijansko finančno ministrstvo ukinilo vse omejitve glede dviganja vlog.
po maturi objavil svoje prve pesmi (Iskrice domorodne, 1864.), jc čitajoče občinstvo prisluhnilo: to je pa res prava poezija! Pravega umetnika namreč z nekim nepodkupljivim notranjim čutom takoj spoznaš. V duši se odzove soroden glas, ki prevzame vsega človeka. Med temi prvimi pesmimi so nekatere izmed Gregorčičevih najlepših domo ljubnih: Dneva nam pripelji žar, Z vencem tem ovenčam Slavo, Eno devo lc bom ljubil, Naša zvezda jc sijala, Mojo srčno kri škropite, Bratje, v kolo se vstopimo itd. Kot vidimo, je začel zelo visoko. V naslednjih petnajstih letih, nekako do odhoda iz Ri-henberga, se je zlasti v Stritarjevi formalistični šoli dvignil še više. To je bila njegova zlata doba. V tem času jc spesnil svoje najlepše in najbolj občutene lirične pesmi, j Potem mu je začel sveži pe I sniški vir usihati; ohranil pa
j c pesnik nenavadno bogastvo izraza in rim.
Vsega skupaj je Gregorčič napisal za štiri zvezke pesmi. Tri je izdal sam (1882., 1888., 1902), četrtega pa je po njego-
vi	smrti uredil Ksaver Meško, sobrat po stanu in srcu. Poleg tega je kot samostojna knjig« izšel prevod svetopisemskega »Joba« (1904) z uvodom gori-škega nadškofa dr. Fr. Sedeja. Mnoge Gregorčičeve pesmi so ponarodele, ker so zložene v tako preprostem, sugestivnem ljudskem načinu. 1 o so pesmi, ki hitro najdejo tudi primeren napev; večinoma sc pojejo še danes. Prvo Gregorčičevo knjigo je kritik Levec imenoval »zlata knjiga«. In to je v resnici tudi bila tet je ostala do današnjih dni. Kakor so »zlato knjigo« pokupili v nekaj tednih, tako jo našemu pesniku lepoteželjno občinstvo ostalo zvesto preko vseh modernih pesniko\ prav do naših dni. Če vprašaš po knjigarnah, katere pesmi
gredo najbolj, dobiš povsod enak odgovor: Gregorčičeve. Prve so Gregorčičeve, šele potem pride za ljudski okus neprimerno težji Prešeren.
*
Končno naj navedem še nekaj Gregorčičevih priložnostnih verzov, ki so najbrž še neobjavljeni. Sporočil jih je pred leti pokojni g. Ignacij Leban, župnik batujski, eden najboljših pesnikovih prijateljev v zadnjih letih življenja. Gregorčič jih je napisal gostilničarju pri »Zvedi«, ki se je poročil z lepim furlanskim dekletom. Opomnil ga je:
Preljubi Vincenc, ti bodi Sloven’c, pa tudi tvoja ženka naj bode Slovenka; če ne, ne bo cvcnka.
Preljubi Vincenc pa ni ostal dolžan odgovora. Vzkliknil je
Oh, ta bo pa grenka!
IN
IZ GORICE
VLAKI IN AVTOBUSI
so v zadnjem času važno torišče organov živilske policije v borbi proti črni borzi. Štc vilni potniki menijo, da je bolje, če se ob pojavu organov živilske policije umaknejo iri rajši žrtvujejo razne dobroto, kakor da bi čutili posledice zakona. Tako so našli organi živilske policije v avtobusu, ki prihaja iz Palmanove, precej veliko vrečo, v kateri je bilo nad 10 kg belili testenin. Sedaj jih bodo použili bolniki goriške bolnišnice.
ZAPLENJENIH 450 ZAVOJČKOV TOBAKA
Pozornost pristojnih orga nov je vzbudil gospod, ki je nesel po goriškem mestnem središču precej težak kovčeg. Pozanimali so se za vsebino kovčega, v katerem je bilo 450 zavojčkov tobaka. Dotični mož je bil trgovec Salvator Culo iz Vidma. Tobak, ki so mu ga zaplenili, bo na razpolago redni potrošnji. Gula ča ka še primerna kazen.
ČRNA BORZA S SOLJO
Organi goriške gospodarske policije so se pozanimali ob postajališču tolminskega av-tobusa za precej velike zavoje, ki so jih imele s seboj tri ženske. V zavojih je bilo skupno 50 kg soli, ki so jo hotele spraviti Marija Koren in Josipina Krinič, obe iz Kobarida, ter Marija Munih i.a Volč »v promet« po pretiran* ceni. Sol je bila zaplenjena in stavljena na razpolago redni potrošnji.
KAZNI ZA SPECIALISTE NA »ČRNO VOŽNJO«
Z goriške prefekture objavljajo: V zadnjem času se opaža, da izkoriščajo nekateri potniki naval na javna prometna sredstva (železnice, tramvaj, plovna sredstva itd.) na ta način, da zavzamejo na teh prometnih sredstvih svo-je mesto, ne da bi bili kupili vozovnice. V bodoče bo vsak tak potnik, ki ne bo že vna. prej opozoril službenega oso-bja na to, da ni utegnil dobiti vozovnic, primerno kaznovan. Na železnicah bo znašal pribitek k voznini 30 lir, na plovnih progah 30 lir, na tramvajih in avtobusih pa 15 lir.
PONESREČENCI V MESTU
TER V OKOLICI
V	goriški bolnišnici se zdramijo 45 letni delavec Josip Coreti iz Solkana, ki se je pri padcu pobil po levem kolenu, 46 letna kmetica Amalija Šinigoj iz Dornberga, ki je pa £'a s poljskega voza, 301etm kmet Ciril Juretič iz Batuj, 301etm Zidar Bruno Cisterna iz Morara ki se je med delom poškodoval na vratu 26-letna gospodinja Marija Col-lim iz Atriske ulice 7, ki ima ranjeno desnico, 70 letni A-lojz Šušmel, ki si je pri padcu na hodniku poškodoval obe roki, 25 letni mehanik Oto Fachinetti iz Vrtojbe, ki si je med delom ranil levico, ter 27 letni Angel Bratina iz Solkana, ki se je pri padcu s koksom pobil po levem kolenu.
Prppoved vhoda in izhoda iz mesta
Od 20. ure zvečer pa do 6. Ure zjutraj je vsakomur stro-So prepovedan vhod ali izhoa lz Gorice.
Vsakdo, ki se prekrši proti eJ prepovedi in poskuša pritt v mesto ali oditi iz mesta v Prepovedanem času, je v ne-varnosti, da bo ustreljen.
Dr. Joža Lovrenčič:
v
„Ze slavčki žvrgolijo ..
Trideset let bo tega. Maj je bil in slavčki so žvrgoleli, kakor žvrgolijo samo na Goriškem, ko sem sedel v vlaku in se peljal ob bodri, zelenomo-dri Soči, poslavljajoč se z zamišljenimi očmi in z žalostjo v srcu od prelepih in tako ljubih mi krajev svoje mladosti. Vse je cvetelo in pelo, a \ ozračju je le bilo čutiti strah pred grozo, ki je prihajala...
Trideset let...
Nevihta je minila, groza pa je ostala in bila taka, da je š& pesem o slavčkih zamrla, ko je zvon klical k šmarnicam ...
Pa se spet budi maj, spet slavčki žvrgolijo in spet sproščeno kipi ob šmarničnem oltarju po cerkvah na Goriškem naša pesem, polna vere, upanja in ljubezni, ki bi jo tako rad poslušal, a mi ni še dano. Samo hrepeneči misli je odprta pot v deželo mojih sanj in jo bo hodila večer za večerom in ob žvrgoljenju slavčkov pozdravljala Marijo ob Adriji in Soči:
»Pozdravljena, Marija Re-p&ntaborska, ki se razgleduješ izza davnih dni po našem Krasu in vidiš Trst, kjer so ti, Materi zdravja, v 17. stoletju zgradili očetje družbe tvojega Sina cerkev, v kateri sose-duješ nesrečnikom jetnikom v nekdanjem jezuitskem domu, in se veseliš, ko vidiš, kako prihaja verno ljudstvo pred tvoj oltar v Kavčicah pri Rodiku, kako se zaupno zateka k tebi v Obršljan pri Komnu, kjer ožarjena z Jezusom v naročju deliš milosti, za katere sprejemaš prošnje tudi v Selu pri Brestovici, v Seškov-ju pri Sežani in še v Tomaju, raju kraškega sveta .. . Marija, Mati našega Krasa, pozdravljena!
Pozdravljena, Mati v Logu, kjer te v prelepi romarski cer-
kvi častijo prebivalci rajsko-mile dežele, veseli Vipavci, ki jim je tvoje Ime v Šmarjah sladko in niso nate pozabili na visokih Vitovljah, kamor so se zatekali k tebi že v davnih stoletjih pred nasilnostjo Turkov, in te imajo tudi na prijaznem Gradišču, kjer te je prosil nad dvajset let Simon Gregorčič, da bi varovala naš dom in rod, ki se zateka k tebi, Žalostni Materi, na Grad nad Mirnom po svetih stopnicah . . . Marija, Mati naše Vipavske, pozdravljena!
Pozdravljena, Mati na Kostanjevici v Gorici, v mestu našega hrepenenja, pozdravljena s sveto Begunko, ki je morala v teh časih spet zapustiti svoj dom na Skalnici, kjer je 1539. pastirici Urški Ferligojevi s slovensko besedo obljubila, da bo delila milosti, in se je zatekla k tebi. Upanje naše, bodi pozdravljena. saj si nam v sosednem Kronbergu Tolažnica, kjer ti tvoj častilec Vinko Vodopivec poje svoje pesmi in jih za njim prepeva ves naš narod, tudi tam gori na Trnovem, ko te, Snežno, časti sredi šumečih tozdov... Marija, Mati naše Gorice in njene okolice, pozdravljena!
Pozdravljena, Mati, v sončnih Brdih! O, čeprav koloni, se Brici z veseljem oglašajo \ Kojskem pri tebi, Vnebovze-ti, Medancem pa si Marija v tronu in ob procesijah vidiš, kako te ljubijo, medtem ko st> veselijo na Vrhovljah tvojega rojstva in te hodijo iz Biljano častit v Snežeče ... Marija, Mati naših sončnih Brd, pozdravljena!
Pozdravljena, Mati naših goriških gora! V prijaznem Kanalu domuješ sredi trga, se spominjaš glasbenikov treh bratov Lebanov, Kocijančiča
in Zega, ki so ti orglali in pe-
li,	spominjaš se svojega služabnika Venčeslava Beleta, ki ti je s svojo pesniško izbrano besedo spletel toliko vencev; izza svečnice 1761 si doma tudi tam gori nad Sočo v Ligi, kateri si dala svoje ime: Marijino Celje, in prihajajo k tebi posoški in beneški Slovenci, ki se sicer zatekajo k tebi na Staro goro. Nad Avčami se razgleduješ s svojega vrha, Marija Snežna, ki si tako čudežno pomagala Pregljevi Matkovi Tini na njeni težki poti, in tudi tam na Banjški planoti imaš blizu Bat v Po-dlaki svoj dom v snegovih. In kakor da stražiš vhod na Tolminsko, se dviga tvoja romarska cerkev na Mengorah, v kateri te je po razdejanju na novo upodobil Tone Kralj in se vije k njej strma pot ob križevem potu, katero so hodili 1713 Šimen Golja in njegovi. Na griču sv. Mavra pri Sv. Luciji daruješ Jezusu, v Tolminu in v Podmelcu se veseliš svojega vnebovzetja, na Ponikvah poješ ob obiskovanju svoj magnifikat, s Šentviške gore pa hodijo na Police, da te časte. Tudi sredi planinskega raja v zavednem Kobaridu pod Gregorčičevem Krnom, ki je bil priča tolikih grozot, goduješ ob rožnici, a tam gori pod Stolom varuješ v breginjski podružnici, Devica, Snežna, Kotarje pred plazovi, medtem ko te Bovčani obiskujejo v starodavni cerkvi v polju in radi romajo tudi v Trento, kjer si si, Devica Lavretanska, 1690 izbrala prostor za svojo cerkev ob izviru Soče pod Triglavom in odtlej varuješ naš gorski svet... Marija, Mati naših goriških gora, pozdravljena!«
Tako bom večer za večerom hodil ta maj v deželo svojih sanj, obiskoval ob žvrgoljenju slavčkov te cerkve in iz srca mi bo kipel pozdrav: Marija, Mati in Kraljica naše ' sončne Goriške, pozdravljena!
TRGOVEC OBSOJEN RADI VERIŽNIŠTVA
Ivan Indrigo, trgovec s sadjem in zelenjavo iz Gorice, Corso Muti štev. 9, je bil naznanjen po gospodarski policiji Okrajnemu uradu za nadzorovanje cen, ker je dne 18. aprila 1944 prodal večjo količino jabolk po ceni 30 lir z* kilogram. Bil je obsojen dno.
12.	maja t. 1. na globo 1000 lit in na poravnavo vseh administrativnih stroškov obravnave. Vrhtega mora njegova tr-govina ostati zaprta za dobo 15 dni. Blago je bilo zaplenjeno in enako denar, ki ga je i-menovani s to kupčijo dobil, čil.
Dopisi
GORICA
Prejeli smo iz goriške vojaške bolnišnice lep dopis, ki nam ga je poslal mornariški narednik g. Pavao Tončič v hrvatskem jeziku. Iz njegovega dopisa posnemamo naslednje: »Vaš list me je zelo razveselil. Že dalj časa se na-bajam v vojaški bolnišnici v Gorici in sem zavidal italijanske ranjence, ki so mogli kupovati italijanske časopise, s katerimi so si krajšali čas. Ker ne razumem italijansko, mi je bilo težko gledati one, ki so čitali. No, sedaj je moje dolgočasje premagano, ko jo izšel vaš cenjeni list. Ko či-tam vaš »Goriški list«, pozabljam na bolečine svojih rai\ in iz vašega »Goriškega lista«
izvem tudi najnovejša vojna poročila«.
H koncu dopisa pravi g. Pavao Tončič: »Stalno čakam na vaš »Goriški list«, kdaj izide in ki ga tako rad berem. Vašemu listu želim dosti uspeha in veliko razširitev!«
PRIMORSKI FANTJE MORALNO NAJVIŠJE STOJEČI MED PARTIZANI
S kranjskega prihajajo ve dno potrjujoče se novice, da je med primorskimi partizani najmanj komunistov, najmanj morilcev in najmanj tatov. Primorski fantje so med vsemi partizani moralno najvišje stoječi. To dejstvo potrjuje, da so Primorci vstopali v OF iz nacionalizma, ker je OF na Primorskem še posebno spretno znala zakriti svoj pravi obraz.
IDRIJA
Iz Ljubljane poročajo:
V	ponedeljek popoldne je mnogoštevilna družina Idrijčanov ter znancev in prijate, ljev pospremila svojega vrlega rojaka g. Ivana Podobnika k večnemu počitku. K zadnjemu slovesu je prihitelo tudi močno zastopstvo policijskega zbora s predstojniki na čelu, da počaste spomin blagega tovariša, ki je v svoji dolgoletni službi mnogo pripomogel k lepemu razvoju varnostne službe v Sloveniji, predvsem v panogi kriminalistike.
Pokojni je bil eden tistih mož, ki se je po prvi svetovni vojni in kasnejšem prak-
tičnem študiju v tujini z vso vnemo posvetil tej panogi policijske službe in dosegel prav v pogledu daktiloskopskih raziskavanj lepe uspehe. Sodeloval je kot izvedenec skoro pri vseh zapletenih kriminalnih preiskavah in mnogo pripomogel k njih razčiščenju. Našemu rojaku naj sveti večna luč!
TATOVI V MIRNU
Kmetu Miroslavu Berdonu iz Mirna so odpeljali 2 poljska voza, ki ju je bil pustil preko noči na njivi. Berdon je oškodovan za 12.000 lir.
f
Pozor! Katere so tvoje g/av-ne dolžnosti v slučaju alarma?
Pasant: Po NAJKRAJŠI po ti v NAJBLIZJE zaklonišče.
Komunisti pobijajo zavedne Slovence
Iz Podrage^jia Vipavskem smo dobili vest, da so komunisti usmrtili 14 zavednih Slovenec v, med njimi tri ženske, ker so agitirali proti komunizmu. Očitali so jim, da so bile v zvezi s protikomunističnimi voditelji dr. Krkljem in Kemperlom. Likvidacijo so pripravili domači terenci, njim na čelu neki Medved. Ljudstvo na Vipavskem vzdihuje in prosi, naj jih domobranci rešijo terencev, ki so ovaduhi in rablji komunizma.
Pred posebnim sodiščem za javno varnost v Vidmu so bi-
li	zaradi podpiranja tolovajskih skupin obsojeni na smrt Ivanka Fae in Jože Fae, oba iz kraja Montaner, nadalje Do Nardo, Ivan Mella ter Ivan Daneluz, vsi trije iz kraja Salone di Caneva. Na njihovo prošnjo je Vrhovni Komisa* na operacijskem področju Jadransko Primorje spremenil vseh pet smrtnih obsodb v dosmrtno ječo. Soobtoženo so bile tri osebe, ki so bilo obsojene na ječo 6 mesecev do enega leta. Dva soobtoženca sta bila oproščena.
Naš živilski trg
Lepe stojnice pod visoko stekleno streho živiljskega trga so obložene s svežo zelenjavo in s pomladanskim sa^ d jem.
Pri stojnicah, kjer se še v jutranji rosi blesti nežno sočivje in mlada zelenjava, st. ustavlja največ ljudi. Zelenjava je dokaj poceni, predvsem visoki regrat, ki je po 3,20 kg in glavnata salata po 6.20 lir
Šparglji so sicer še vedno dragi, saj so po 22 lir in jih še dolgo ne bomo videli po mizah preprostih ljudi. Korenjo, ki ga dajemo v razne zelenjavne juhe in s katerim si lahko pripravimo okusno juho in prikuho, priporočljivo zlasti živčnim ljudem in mladini, jo po 3.40 kg.
Včasih bomo servirale po leg polente kislo repo, pripravljeno kot solato ali pa v omaki.
Nihče ne more iti mimo vabečih češenj ne da bi jih kupil, saj so že po 10 lir kg in si jih lahko vsakdo privošči. Poleg tega niso tako občutljive za torbice kot jagode, za. katere je treba posebne poso dice, ki jo vidimo le v torbicah premožnejših gospodinj. Jagode niso samo sladke, pač pa tudi precej slane. Branjevke zahtevajo za kg 60 lir.
Služba Božja za Slovence v Gorici
Vsako nedeljo in praznik imamo Slovenci v Gorici sledeče pobožnosti:
1. Pri Svetem Ignaciju na Travniku je vsako nedeljo ob 6. uri sv. maša s slovenskim petjem in pridigo; ob uri je druga sveta maša s petjem krepkega mešanega zbora in slovensko pridigo; popoldne ob 3. uri je slovenski krščanski nauk za odrasle in blagoslov s slovenskim petjem.
2. V stolni cerkvi je vsako nedeljo in praznik ob 6. uri sv. maša pred izpostavljenim Najsvetejšim s slovensko pridigo in lepim dekliškim petjem.
V stolnici je zdaj slovesno izpostavljena dragocena slika svetogorske Matere božje ki so jo od 1. 1811. častili vsi goriški vladike v svoji pisarni.
3. Pri oo. frančiškanih, kjer je sedaj izpostavljena druga dragocena slika Matere Svetogorske, je vsako nedeljo in praznik ob 9. uri slovenska pridiga. Tudi pri tej sveti maši je slovensko petje.
1- V stolni cerkvi je majniška pobožnost vsako jutro ob 6. uri s pridigo in slovenskim petjem med sv. mašo, a že ob 'A6. uri je prva sveta maša ^ molitvijo rožnega venca in litanijami.
2. V cerkvi sv. Antona pod stolnico je vsak večer ob 8- uri majniška pobožnost z rožnim vencem, kratko in lepo pridigo g. semeniškega duhovnega vodje dr. Močnika in petimi litanijami.
3- V cerkvi sv. Innacija je majniška pobožnost vsako jutro ob 6. uri z lepim branjem in petjem med sv. mašo.
Dolžnost vsakega zavednega Slovenca je. da se ugeležuje slovenske službe božje. Ker je naš narod v izredno lnidih stiskah, prihajajmo zlasti k majniškim pobožnostim v jutranjih urah, ko je tudi sveta maša, v kar največjem številu. Vsi smo v stiski, vsi kot eden dvigajmo roke v skupni prošnjii: »Marija, pomagaj!«
Vesti iz Trsta in okolice
Slovenski Rdeči križ v Trstu
Slovenski Rdeči križ je u-stanovil v Trstu podružnico, ki nudi pomoč vračajočim so bivšim vojnim ujetnikom, civilnim internirancem, konfi' nirancem in kaznjencem na povratku v domovino, poizve duje za pogrešanimi osebami ter posreduje dopisovanje (2D besed preko Mednarodnega Rdečega križa) s svojci v sovražnih državah in z vojnimi ujetniki. Svoj poslovni prostor ima na Piazza Umberto I št. 7-II, ob kanalu poleg srbske pravoslavne cerkve, en lokal pa tudi na glavnem kolodvoru (Trieste centrale) prav na koncu levega perona v smeri prihoda vlakov. Na kolodvoru uraduje samo ob prihodu vlakov iz Italije, da sprejema povratnike iz ujetništva itd., da jim preskrbi prenočišče, hrano in potne listine za nadaljnje potovanje. Uradne ure podružnice so vsak delavnik od 8. do 12. in od 15. do 17. Ob nedeljah dopoldne je dežurna služba od 9. do 12.
PRIMORSKE »FANTOVSKE PESMI«
V	založbi knjigarne Štoka v Trstu je izšla lična knjižnica z naslovom »Fantovske pesmi«. Knjižica prinaša vrsto znanih in priljubljenih starih narodnih pesmi, ki so jih nekdaj prepevali fantje po vseh slovenskih primorskih vaseh in ki jih vnovič bolj in bolj prepevajo danes.
Knjižica jc bila povsod sprejeta z največjim veseljem in se hitro širi po vseh naseljih. Zelo dobrodošla je vsem, saj se jc izvirno prvotno besedilo marsikake pesmi v zadnjih letih že pozabljalo, knjižica pa ga spet osvežuje in uveljavlja. Narodna pesem, ki jc odsev mišljenja in čustvovanja ljudstva, budi v mladih in starih najbolj plemenita čustva ter jih bodri k skupnemu delu na korist narodne skupnosti. Kakor je knjižica s fantovskimi popevkami na prvi pogled neznatna, je zato vendarle njen pomen zelo velik in jo je treba toplo pozdraviti.
OBNOVA PALAČE RITT-MEYER
Zaradi obnovitvenih del nu palači Rittmeyer v Trstu je do nadaljnjega zaprt za vozni promet mestni del ob ulici Ghega med Trgovsko in Ritt* meyerjevo ulico. Ta odredbo velja za mesec dni. Pri tem je izvzeta tramvajska vožnja.
V
V	četrtek zvečer so bili o-tvorjeni v navzočnosti Vrhov-nega Komisarja Gauleiterja dr. Rainerja ter Višjega vodjo SS ter policije, skupinskega vodje SS Globočnika novi družabni prostori Nemškega doma, ki so bili izročeni svo-j emu namenu. Uvodoma j& očrtal službeni vodja Rogal-ski zgodovino doma, ki je bil zmerom prijetno zbirališče Nemcev. Tudi v bodoče bo dom žarišče skupnega nemškega življenja. Za tem jc iz-razil Vrhovni komisar dr. Rainer svoje zadovoljstvo nad vzorno ureditvijo prostorov. Pri tem je omenil hvalevredno sodelovanje tržaških obrtnikov, katerih zastopstvo j c bilo tudi povabljeno k otvoritveni svečanosti. Svoja izvajanja je sklenil dr. Rainer >. mislijo, da bodi ta dom branik nemštva in narodnega socializma. Novi prostori so ureje-ni zelo udobno in domačno-stno. V mali in veliki obednici vzbujajo pozornost predvsem freske tržaškega slikarja Cla-risa ter kovinski svečniki, ki so bili izdelani v furlanskih dclavnicah. Zelo okusno jo prirejen prostor, kjer se .servira kava. Tudi ta prostor krasijo Clarisove freske. Mali salon bo služil kot čitalnica m prostor za glasbo. Tudi kuhinja in gospodinjski prostorr 5>o prvovrstno urejeni. Vsa dela so bila oddana domačim tržaškim tvrdkam.
ZAKLJUČEK ŠOLSKEGA . LETA 30. JUNIJA
Odredba Vrhovnega komisarja z dne 17. aprila, ki se nanaša na zaključek šolskega leta 1943-49, določen za 30. junija, velja tudi za vse osnovne šole tržaške, furlanske, goriške, istrske ter kvarnerske pokrajine.
POROKE Te dni so se poročili v Trstu električar Edvard Stacul in nameščenka Viola Kenda, vseučiliščnik G. Moro in gospodinja Neva Štokovič, de lavec Rudolf Ušaj in zasebnica Germana Schilany, električar Galian Surjan in gospodinja Renata Kozlovič.
MRTVAŠKI ZVON
Dne 18. maja so med drugim umrli v Trstu Marija Slavec, 71 letna Lucija Zancan, 70 letna Antonija Ferluga in 80 letna Marija Lovšin vd. Škrinjar.
NAGRADA ZA DVOJČKE
Tržaški prefekt je nakazal Herminu Gerolinu vsoto 600 lir ob rojstvu dvojčkov Eleo-nore in Pavla.
ZAČASNA UKINITEV
PLOVNE PROGE TRST-PULJ
Na plovni progi Trst-Pulj bodo ukinjene vožnje od 19. do 21., 23. do 25. in 26. do 28. S 30. majem bodo zopet uvedene redne vožnje.
NOVA SLIKARSKA RAZSTAVA
je bila otvorjena v tržaški u-metnostni galeriji. Svoja dela razstavlja slikar Guido Cado-rin.
VROČEKRVNA AMACON-KA
Ddne 31. avgusta so tržaški karabinjerji aretirali Marijo Guerini, ki pa je ob aretaciji pokazala neverjetno ihtavost in histerično vznemirljivost. Obsula je karabinjerje z najrazličnejšimi psovkami iz o-bilnega tržaškega psovkarske-ga slovarja. Te dni se je morala Guerinijeva zagovarjati pred pristojnim tržaškim sodiščem, ki jo je obsodilo na 7 mesecev ječe.
Kmetijstvo
Še besedo o beluših
Kdor lahko sam goji beluše, si bo narezal vedno sproti sveže. Ako pa narežeš špar-gljev za več dni, jih moraš shraniti v zračni in hladni kleti. Mestne gospodinje, ki kupujejo šparglje na trgu, se morajo pri nakupu natanko prepričati o njihovi svežosti. Šparglji morajo imeti bele glavice, katerih lističi ležijo vsi trdno skupaj, kajti čim del) so šparglji odrezani, tem bolj se lističi omehčajo. Ako le-žijo šparglji dolgo v vodi, po-stanejo gnili in pegasti. Kdor hoče sveže šparglje ohraniti nekaj dni, jih ne sme dati \ vodo, pač pa jih lahko ovije z mokrim, belim prtičem. Znamenje, da se j c jel špargelf razkrajati, je bel klejast sok, ki se pokaže, ako stisneš z dvema prstoma steblo tik pod glavico.
Šparglje kuhaj v pripravni kozici, zveži enako dolga stebla z bombaževo nitko v sveženj, glavice morajo ležati vse na isti strani. Ko vzameš kuhane šparglje iz posode, prereži s škarjami nit. Tanke šparglje, ki jih zrežeš na koščke, vzemi iz kropa s penjc-nico. Praktičnejši je poseben
\W>
CK
1
is5wK
“■ i
IPŠS
lonec za kuhanje špargljev. Iz dobro opranih, na zraku ali na peči posušenih luščin pripraviš špargljevo juho, tudi špargljevo vodo porabi zanjo. Pri nas kuhamo navadno šparglje v kropu, jih potresemo z drobtinami in zabelimo ž> maslom. Manj znane so prikuhe, ki jih pripravljajo v Franciji. Pri nas jih je v vojnih razmerah seveda težko pripraviti, vendar naj recepte navedemo v pouk o uporabnosti beiušev.
Šparglje s parmezanom pripravi takole:	Šparglje	operi,
skuhaj in ko sc odteko obrnjeni z glavicami na znotraj, jih posuj s parmezanovim sirom ter zabeli z vročim, zarumenelim maslom.
Šparglji s polivko iz smetane se prirede takole:	1 kg
špargljev occdi, skuhaj, polo-i ži v skledo z glavicami m* znotraj in polij s polivko, ki jo pripraviš naslednje: l/‘> 1 sladke smetane dobro raztopi s citronovim sokom ali s* malce limonina, s tremi rumenjaki, 3 dkg sladkega masla, z žličico moke in eno osminko špargljeve vode; raz-stepaj na ognju dalje, dokler ne zavre, nato odmakni, šo nekoliko raztepaj in polij s t» polivko šparglje.
Špargljeva polivka je fina sezijska jed. Svetlo rumeno prežganje se razkuha, da je gladko in ne kepčasto z mesno juho, dodati je treba za noževo konico muškatovegi* oreščka, pest na male koso zrezanih špargljev in nekaj zrezanih gob. Šparglji in gobe sc kuhajo na lahnem ognju. Polivka sc je pri mesu, pečenki in perutnini.
S p o r t
V področju Jadrana
Vse nogometne tekme kate re si bodi prvenstvene važnosti, razen tekem med nižjimi moštvi, so končale v našem področju. Moštva se sedaj le še pripravljajo za velike tekme za splošno italijansko pr* venstvo. V Trstu sc odigrava turnir moštev »veteranov«, ki je prej zanimiv kot važen. V nedeljo se bodo odigrali tekmi med Edero in Esperom in med Triestino in Ponziano. Dvn važni tekmi, veljavni za italijansko prvenstvo, se bosta vršili v Isoli (Istra) med Ampe* leo in Verono in v Benetkah med Triestino in Venezio. Izi» di teh tekem so skrajno negotovi, ker so vsa moštva izredno močna. — V. R.
Odgovorni urednik; Dr. Milan Komar - Gorica
Jerzy Žula^ski:
fJia sre6rni o6ti
Ne znamo natanko1 preračunati, kdai se bo to zgodilo, ker ne vemo, na kateri točki Lune se nahajamo- OTa-inor bi to lahko izračunal iz položaja zvezd, pa leži v nezavesti. Namesto njega se bo mora' Varadol lotiti tega dela. Ne vem, zakaj odlaša.
Po naših računih bi bili morali pasti na Sinus Medii, toda sam Bog vedi, kje smo prav za prav. Na Sinus Medii bi moralo o tem času že sijati sonce. Najbrže smo padli dalje proti »vzhodu«, kakor imenujejo na Zemlji to stran Lune, kjer bo za nas zahajalo Sonce — vendar pa ne posebno daleč od središča Luninega koluta, kajti Zemlja stoji nad nami skoraj v zenitu.
Toliko novtih čudnih vtisov se mi vsiljuje, da jih ne moremo ne zbrati ne urediti. Predvsem to nezaslišano občutje lahkoče, ki me navdaja naravnost s strahom... 2e na Zemlji smo vedeli, da nas bo Luna, ki je 49 krat manjša in 71 krat lažja od Zemlje, pri-tezala Šestkrat slabše, čeravno smo
bliže njenemu težišču:	toda	vedeti
le nekaj drugega kakor čutiti. Ze malone sedemdeset ur smo na Luni in 'še vedno se ne moremo temu privaditi. Ne znamo spraviti v sklad napor naših mišic z manjšo težo predmetov, da, celo lastnega telesa. Ko naglo vstanem s sedeža, me vrže domala veter visoko, čeravno sem se hotel samo dvigniti. Varaidol je pred nekaj urami hotel upogniti kavelj iz debele žice, ki je pritrjen k steni našega bi-Vališča. Prijel ga je z eno samo roko, pa ga jc dviignilo v zrak. Pozabil je, da zdaj ne tehta več nad sedemdeset kilogramov, ampak le pičlih trinajst kilogramov! Zgodi se, da ta ali oni z vso silo1 premetava predmete. ki jih je hotel samo premakniti-Skoraj nemogoče je zabiti žebelj, ker tehta kladivo, ki je imelo na zemlji dva funta, komaj nekaz čez sto sedemdeset gramov. Peresa, s katerim pišem, skoraj ne čutim v roki.
Marta pravi, da ima občutek, ko da je postala duh brez telesa. Res je tako.
Nekaj nevšečnega je v tem občutku čudne lahkoče... Človek bi zares lahko začel verjeti, da je duh, zlasti ko vidi Zemljo, ki sije na nebu kakor Luna — le da je štirdnajstkrat večja in jasnejša od tiste Lune, ki nam je razsvetljevala zemeljske noči. Vem, da jc vse, kar doživljam, resnični*, pa se mi vendar zdi, da sanjam ali da 3em v gledališču in občudujem divno
scenerijo. Vsak hip lahko pade zavesa in te dekoracije bodo izginile kakor sen...
Že preden smo krenili na pot, smo dobro vedeli, da bo Zemlja sijala naa nami kakor velikanska nepremična svetilka, obešena sredi neba. Vsevdilj si ponavljam, da je to zelo preprosta stvar. Luna hodi svojo pot in se z vedno isto stranjo obrača k Zemlji. Zato se zdi Zemlja nepremična tistim, ki gledajo nanjo z Lune. Da1, to je naravno, in vendar me vznemirja stekleno žareče strašilo Zemlje, ki že sedemdeset ur gleda na nas z zenita nepremično in, trdovratno-
Vidim jo skozi šipo v steni projektila, ki je obrnjena navzgor, in z golim očesom razlikujem temnejše pege morij in žareče pasove kopnin. Polagoma se premikajo pred mano, po vrsti rasejo iz sence: Azija, Evropa, Amerika — ožijo se na robu žarečega globusa, zahajajo ter se spet prikazujejo po 24 urah.
Zdi se mi, kakor da se je vsa Zemlja spremenila v odprto, neusmiljeno, bedečo oko in gleda trdovratno, a začudeno na nas, ki smo s svojimi telesi pobegnili od nje — prvi med vsemi njenimi o*;roki.
Že v prvem trenutku po padcu, ko smo se nekoliko zavedli in odvili železne zaslone na okroglih šipah naše hišice, smo jo zagledali nad sabo. Bila je skoraj polna, podobna očesu, ki
je široko odprto od osuplosti; zdaj se na to strašno nepremično zenico počasi spuščajo sončne veke. V trenutku, ko se bo Sonce pokazalo izza skal kakor plameneča krogla brez zarje, brez žarkov na črnem nebu, sc bo tt> oko na pol zaprlo, popolnoma pa se zapre, ko bo Sonce navpično nad nami-
Tri ure pozneje.
Ko so me poklicali k 0’Tamoru. sem prekinil to pisanje, s katerim si krajšam dolge ure, ki jih moram preživljati brez dela.
Na strašno možnost, da bi utegnili izgubiti tega moža, nismo nikoli mislili. Bili smo pripravljeni na smrt, toda na lastno. A tu ni rešitve. Tudi Tomaža stresa mrzlica. Namesto da bi stregel bolniku, potrebuje sam postrežbe. Marta ju ne zapusti niti za trenutek, midva s Petrom pa sva kakor izgubljena in ne veva, kaj naj bi počela.
0’Tamoru se ni vrnila zavest in se mu ne vrne več- Preko šestdeset let 'je preživel na Zemlji, tukaj pa...
Ne, ne! ne morem izgovoriti te besede! To je strašno. On! In takoj spočetka...
Tako grozno sami smo v tej dolgi noči, ki nas obdaja s strašnim mrazom.
Pred nekaj urami se je Marta, kakor da jo je hipoma navdal občutek brezmejne praznote in samote, skle-
njenih rok obrnila k nama, zavpila: »Na Zemljo! Na Zemljo!« — in zapla-kala. Potem pa je kriknila:
»Zakaj ne brzojavita na Zemljo? Zakaj ne javita, kako je z nami? Glejta, Tomaž jc bolan!«
Ubogo dekle... Kaj sva ji mogla odgovoriti!
Marta ve prav tako kakor midva^ da je naš aparat nehal delovati žs dobrih 120 milijonov metrov pred Luno. Naposled jo je Peter spomnil tega, Marta pa je, kakor da bi odpo* slano poročilo utegnilo rešiti bolnika, jela siliti, naj uporabiva top, ki smo ga bili vzeli z Zemlje za primer, da bi se nam pokvaril brzojavni stroj.
Ta strel je zdaj edini, zadnji način sporazumevanja z njimi, ki so* ostali tam.
Z Varadolom sva ji ugodila in tvegala izstop iz projektila.
Priznavam, da me je bilo strah tega koraka- Tam za varovalnimi stenami vlada skoraj popolna praznota. Barometer kaže, da je tam zunaj ozračje, ki njegova gostota ne znašal niti tristotega dela gostote zemeljskega ozračja. Dejstvo, da jc tu zrak, četudi je močno razredčen, je za nas ugodno, ker nas navdaja z upanjem, da ga odkrijemo na drugi strani dovolj za dihanje. Srce nam je trepeta* lo, ko smo pred kakimi desetimi ura* mi prvikrat potisnili barometer ven.
(Nadaljevanje sledi.)