(NE)OMEJENE MOŽNOSTI GEOGRAFIJE NA PROJEKTNEM
TRGU?!
AVTORICA
dr. Mimi Ur banc
ZnanstvenoraziskovalnicenterSlovenskeakademijeznanostiinumetnosti,Novitrg2,SI –1000Ljubljana,
Slovenija
mimi.urbanc@zrc-sazu.si
DOI:10.3986/GV89204
UDK:910:001.89(497.4)
COBISS:1.02
IZVLEČEK
(Ne)ome je ne možno sti geo gra fi je na pro jekt nem trgu?!
Namentegaprispevkajepodatirefleksijoo aktualnemdogajanjuinpoložajugeografijev kontekstusodobnega
kompetitivnegafinanciranjaznanosti.Sprašujemse,kakosegeografijakotkompleksnoininterdiscipli-
narnopodročjeumeščav slovenskiterširšeevropskisistemznanostiinkakov njemdelujes posebnimozirom
naprojektnofinanciranje.Vsakraziskovalecznanatovprašanjeodgovoritiintuitivno,v prispevkupa
poskušamsvojarazmišljanjao položajugeografije –sicerbrezambicijeposistematičnostiincelostnosti –
podkrepitiz nekaterimipodatki.NaslanjamsenaprostodostopnepodatkeJavneagencijezaraziskoval-
nodejavnostRepublikeSlovenijeininformacijskegasistemaSICRIS.V željipokonkretnostimestoma
izpostavljamraziskovalnoskupinoGeografskegainštitutaAntonaMelikaZnanstvenoraziskovalnegacen-
traSlovenskeakademijeznanostiinumetnosti.Sklepniugotovitvista,dasomožnostizageografijozaradi
njeneinterdisciplinarnenaraveštevilneterdaevropskiprojektinisopomembnilev finančnemsmislu,
temvečtudiz vidikamreženjaininternacionalizacijeznanosti.
KLJUČNEBESEDE
geografija, položaj znanosti, javni sektor, financiranje znanosti, raziskovalna politika, raziskovalne
ustanove,raziskovalnaagenda,interdisciplinarnostgeografije,bibliometrija
ABSTRACT
(Un)li mi ted op por tu ni ties for geo graphy on the pro ject mar ket
Thisarticleoffersa reflectionongeography’scurrentactivityandpositioninthecontextoftoday’scom-
petitivefundingofresearch.Itaskshowgeography,asa complexandinterdisciplinaryfield,fitsintothe
SlovenianandbroaderEuropeanresearchsystem,andhowitoperatesinthissystemwithspecialatten-
tiontoprojectfunding.Everyresearcherknowshowtorespondtothisquestionintuitively,andthisarticle
supportstheauthor’sthoughtsongeography’spositionwithcertaininformation,withoutstrivingforsyste-
maticityorcomprehensiveness.ItreliesonfreelyavailableinformationfromtheSlovenianResearchAgency
andtheSICRISinformationsystem.Inanefforttoprovidea concreteexample,thearticlehighlightsthe
researchgroupattheAntonMelikGeographicalInstituteofResearchCentreoftheSlovenianAcademy
ofSciencesandArts.Theconcludingfindingsarethattherearemanyopportunitiesforgeographybecause
ofitsinterdisciplinarynature,andthatEUprojectsareimportantnotonlyinthefinancialsensebutalso
fromtheperspectiveofnetworkingandtheinternationalizationofresearch.
61
Geografski vestnik 89-2, 2017, 61–88 Polemike
POLEMIKE
KEYWORDS
geography,positionofsciences,publicsector,researchfunding,researchpolicy,researchperforminginstitu-
tions,researchagenda,interdisciplinarityofgeography,bibliometrics
Uredništvojeprispevekprejelo30.novembra2017.
62
Mimi Ur banc (Ne)ome je ne možno sti geo gra fi je na pro jekt nem trgu?!
1 Uvod
Geo gra fi ja je kom plek sna, ek lek tična in a pli ka tiv na veda, kar na pe lju je na mi sel, da bi mo ra la biti
v so dob ni družbi in po li ti ki, ki ju zaz na mu je želja po pre se ga nju meja dis ci plin, so de lo va nju in is ka -
nju re le vant nosti ter upo rab no sti, vi so ko ce nje na. Po sle dično to rej geo gra fi ja v si ste mu zna no sti ne bi
sme la ime ti ek si sten cial nih težav. Pa je res tako? Od go vor na to vprašanje zah te va teh ten pre mi slek,
h ka te re mu pris pe va ta čla nek. Prav je, da se ak ter ji in de ležniki vsa ke ga po dročja občasno ozre jo vase,
v svo je delo in ok vir, zno traj ka te re ga de lu je jo.
Pris pe vek pred vami je moj oseb ni po gled na do ga ja nje v geo gra fi ji. Na stal je kot na da lje va nje in
nad grad nja pre da va nja na Zbo ro va nju slo ven skih geo gra fov sep tembra 2017 v Ma ri bo ru, kjer sem na
po va bi lo or ga ni za tor jev pred sta vi la isto prob le ma ti ko. Iz ha jam iz dol go let nih ra zi sko val nih iz kušenj,
ki jih že osmo leto ple me ni tim z iz kušnja mi iz uprav lja nja zna no sti. Oseb ni po gled me sto ma pod kre -
pim z ugo to vi tva mi iz li te ra tu re in po dat ki iz jav no do stop nih po dat kov Jav ne agen ci je za ra zi sko val no
de jav nost Re pub li ke Slo ve ni je (v na da lje va nju ARRS), in for ma cij ske ga si ste ma SICRIS in – zgolj v želji
po večji kon kret no sti – in sti tu cio nal ni mi po dat ki o ra zi sko val ni skupini Geo graf ske ga inšti tu ta An to -
na Me li ka Znans tve no ra zi sko val ne ga cen tra Slo ven ske aka de mi je zna no sti in umet no sti (GIAM ZRC
SAZU; Per ko in Zorn 2016). Cilj pris pev ka je pris pe va ti k ra zu me va nju po ložaja geo gra fi je v jav nih
ra zi sko val nih za vo dih in sistemu zna no sti nas ploh. Sprašujem se, kako se geo gra fi ja kot kom plek sno
in in ter dis ci pli nar no po dročje umešča v slo ven ski ter širše evrop ski si stem zna no sti in kako v njem de -
lu je s po seb nim ozi rom na pro jekt no fi nan ci ra nje.
Sklad no s ter mi no lo gi jo ARRS uporab ljam izraz veda za hu ma ni sti ko, družbo slov je, na ra vo slov je
in tako na prej ter izraz po dročje ozi ro ma po lje za geo gra fi jo, zgo do vi no pis je in tako na prej. Družboslov -
je in hu ma ni sti ka po go sto na sto pa ta sku paj, zato ju v na da lje va nju ime nu jem z uve ljavljeno med na rod no
kra ti co SSH, ki oz načuje SocialSciencesandHumanities. Za ra di prag ma tično sti upo rab ljam samo moško
ob li ko oz na ke za ra zi sko val ko ozi ro ma ra zi sko val ca in geo gra fi njo ozi ro ma geo gra fa.
2 Po ložaj in fi nan ci ra nje geo gra fi je v Slo ve ni ji
Po ložaj geo gra fi je v slo ven skem si ste mu zna no sti in družbi nas ploh bi si za služil ce lo vi to te ma ti -
za ci jo, kar pa je zu naj ob se ga tega pris pev ka. Do tak ni la se bom le ne ka te rih vi di kov. Bis tvo geo gra fi je –
nje na in ter dis ci pli nar na na ra va – je hkra ti pred nost in težava. Če bi bila geo gra fi ja ose ba, bi za njo rekli,
da je raz cep lje na oseb nost ozi ro ma da ima – s so dob nejšim izra zom – di so cia tiv no mot njo iden ti te te.
Geo gra fi jo in nje na pod po dročja na mreč raz lične kla si fi ka ci je, ka kor je raz vid no iz sli ke 1, umeščajo
v raz lične vede. V ARRS struk tu ri znans tve nih po dročij geo gra fi ja sodi v hu ma ni sti ko. Tudi štu dij geo -
gra fi je v Slo ve ni ji po te ka na hu ma ni stičnih fa kul te tah. Na cio nal ne agen ci je in izo braževal ni si ste mi dru gih
držav geo gra fi jo umeščajo zelo raz lično in po nek je – zla sti an glo sak son skem sve tu – se za ra di in sti -
tu cio nal ne ga raz vo ja ter reor ga ni za ci je stap lja v  in ter dis ci pli nar na po dročja in od del ke (Hall in
so de lav ci 2015; Wain wright 2015). Pre gled po ložaja geo gra fi je v aka dem ski in sti tu cio nal ni or ga ni zirano -
sti po da ja Ban ski (2012; 2013).
Po ložaj ra zi sko val cev, pri čemer imam v mi slih ra zi sko val ce z jav nih ra zi sko val nih za vo dov (v na -
da lje va nju JRZ), do loča prav no-for mal ni ok vir jav ne ga sek tor ja. Ra zi skoval na de jav nost sodi v re sor
Mi ni strs tva za izo braževa nje, zna nost in šport (v na da lje va nju MIZŠ). Ra zi sko val ci so jav ni us lužbenci,
ven dar ni ma jo si ste ma ti zi ra nih de lov nih mest, kar pov zroča vr sto iz zi vov, obe nem pa nji ho vo šte vi lo
in struk tu ra ni sta opredeljeni. ARRS je or gan, ki iz va ja stro kov ne, raz voj ne in iz vršilne na lo ge v zve zi
s po li ti ka mi MIZŠ-ja ozi ro ma na cio nal nim ra zi sko val nim in raz voj nim pro gra mom. Vse bin ske us meritve
vsa ke ra zi sko val ne sku pi ne opre de lju je ra zi sko val ni pro gram ARRS-ja, ki je večino ma šest let ni in raz -
me ro ma sta bi len. Glav ni na tre nut no po te ka jočih pro gra mov ne po kri je mno go več od mi ni mal nih po treb
do ločene stro ke. Pro gra me ARRS-ja do pol nju je jo pro jek ti ozi ro ma sreds tva, ki jih ARRS raz de li prek
63
Geografski vestnik 89-2, 2017 Polemike
64
Mimi Ur banc (Ne)ome je ne možno sti geo gra fi je na pro jekt nem trgu?!
CERIF KLASIFIKACIJA
DRUŽBOSLOVJE S 000
S 230 Družbena geografija
NARAVOSLOVNO–MATEMATIČNE VEDE P 000
Geologija, fizična geografija P 005
P 470 Hidrogeologija, inženirska geografija in inženirska geologija
P 510 Fizična geografija, geomorfologija, pedologija, kartografija, klimatologija
BIOMEDICINSKE VEDE B 000
Botanika B 004
B 290 Sistematična botanika, sistematika, morfologija, fitogeografija, kemotaksonomija
Zoologija B 005
B 320 Sistematična zoologija, sistematika, zoogeografija
HUMANISTIČNE VEDE H 000
Zgodovina in umetnost 003
H 280 Lokalna in regijska zgodovina, zgodovinska geografija od srednjega veka naprej
ARRS KLASIFIKACIJA
6 HUMANISTIKA
6.12 Geografija
FOS 2007, OECD FRASCATI
KLASIFIKACIJA
5 DRUŽBENE VEDE
5.07 Ekonomska in družbena
geografija
Slika1:Umestitvegeografijev sistemznanosti.
raz pi sov in zelo va rii ra jo od leta do leta. Sreds tva iz EU pro gra mov, ki jih ana li zi ram v po glav ju 7 in 8,
so še bolj ne pred vi dlji va. Tržna sreds tva pa so, kot kaže pri mer ra zi sko val ne sku pi ne GIAM (sli ka 2),
v zad njem de set let ju in pol v fi nančnem smi slu po sta la ne po memb na. Sreds tva ARRS so nuj na za urav -
na va nje ni hanj v fi nan ci ra nju, saj kljub to gim na cio nal nim in ARRS pred pi som od pi ra jo – si cer maj hen –
ma ne vr ski pro stor za ne mo te no po slo va nje. Raz me je va nje ARRS pri hod kov med leti omo goča, da
sredstva, ki pri ha ja jo v ena ko mer nih deležih us kla di mo z di na mi ko dela na pro jek tih in pro gra mu. Fi -
nan ci ra nje ra zi skav je enačba z ve li ko nez nan ka mi, od ka te rih pa so od vi sni ra zi sko val ci, ki s pro jek ti
pri do bi va jo sreds tva za svo je (os nov ne in edi ne) plače.
Sta bil na in za dost na sreds tva so nuj na za dol go ročen raz voj zna no sti in tudi za vključeva nje ra zi -
sko val nih sku pin v konzor ci je evrop skih (EU) pro jek tov, zato tre nut ni način fi nan ci ra nja zna no sti ni
spod bu den in bi zah te val te me lji to pre no vo. Skrb zbu ja jo pred vsem maj hen ob seg sred stev v pro gramih,
ne pred vi dlji va di na mi ka vsa ko krat ne ga raz pi sa in ob seg sred stev za po sa mezno po dročje, do ločen na
os no vi ne ra zum lji ve po li ti ke iz pred dveh de set le tij ter oma ja no zau pa nje ra zi sko val cev v trans pa rentnost
in stro kov nost iz bir nih po stop kov. Ok vir ce lot ne mu si ste mu po stav lja jo pre te kle prak se in do go vo ri,
zno traj ka te re ga pa se razisko val no delo vred no ti in fi nan ci ra po prin ci pu me ri to kra ci je.
Na us peh na pro jekt nih raz pi sih in s tem de jan sko vključenost ra zi sko val ne sku pi ne v do mači in
evrop ski znans tve ni si stem vpli va jo raz lični no tra nji in zu na nji de jav ni ki. K no tra njim de jav nikom
prište va mo ka ko vost ra zi sko val ne ga dela, vid nost in pre poz nav nost ra zi sko val cev ter nji ho ve sti ke (oseb -
ne in in sti tu cio nal ne) in mo bil nost. K zu na njim de jav ni kom prište va mo znans tve ne po li ti ke in z nji mi
po ve zan ob seg raz po ložlji vih sred stev in raz pisanih tem, na cio nal no in med na rod no tek mo val no okolje
ter po ložaj geo gra fi je v zna no sti in družbi.
3 Ka ko vost geo graf ske ga ra zi sko val ne ga dela
Ka ko vost ra zi sko val ne ga dela je zelo kom plek sno vprašanje. Tu po da jam le ne kaj os nov nih in for -
ma cij, ki ok vir no osvet lju je jo ta vi dik. Pri tem mo ram ja sno pou da ri ti, da bib lio graf ska me tri ka (pre tvor ba
bib lio graf skih po dat kov v šte vil ke) raz kri va zgolj ene ga od vi di kov ka ko vo sti ter jo je tre ba pre so ja ti in
ra zu me ti v širšem kon tek stu. Zno traj SSH skup no sti je veliko dvo mov in po le mik o nje ni (ne)us trez -
no sti. Vred no te nje SSH je pred met sa mo stoj nih pro jek tov, kot je na pri mer ENRESSH (medmrežje 1).
Bib lio me tri ja je upo ra ben in do ber, ne pa edi ni in vseob se ga joč po ka za telj in bi jo ve lja lo vsa ke to li ko
ana li zi ra ti, kot je to na re dil Per ko (2010). Zno traj slo ven ske zna no sti se po ka zal ni ku ci ti ra no sti geo -
graf ske ra zi sko val ne sku pi ne od lično uvrščajo. Sli ka 3 kaže, kako se ra zi sko val ne sku pi ne, ki jih ARRS
be leži kot geo graf ske, umeščajo med zgor njih 20 sku pin v hu ma ni sti ki (od skup no 1403 ra zi sko val nih
sku pin).
Tudi kot po sa mez ni ki se geo gra fi vi so ko uvrščamo na les tvi ci pr vih sto ra zi sko val cev gle de na po -
sa mični ka zal nik (pre gled ni ca 1), ven dar naj višje le po kri te ri ju ci ti ra no sti. Geo gra fi ja tu s pri dom iz ko rišča
svo jo in ter dis ci pli nar no na ra vo.
65
Geografski vestnik 89-2, 2017 Polemike
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
2010
Dinamika absolutne
višine odhodkov.
2012 2014 2016 2017*
*ocenatrg EU ARRS razmejena sredstva ARRS
%
Slika2:StrukturaodhodkovraziskovalneskupineGIAMZRCSAZUpoviruinnjihovadinamika(*ocena).
66
Mimi Ur banc (Ne)ome je ne možno sti geo gra fi je na pro jekt nem trgu?!
Rah lo dru gačna je po do ba, ko geo grafske ra zi sko val ne sku pi ne po gle da mo v luči ob jav (pre gled -
ni ca 2). Pri mer jam štiri (gle de na ARRS kla si fi ka ci jo geo graf ske) ra zi sko val ne sku pi ne (dve z JRZ, dve
z uni verz), ki ve li ko ob jav lja jo, ven dar je med ob ja va mi le malo takšnih, ki po kri te ri jih ARRS-ja so -
di jo med iz jem ne do sežke (Pra vil nik o … 2016). To so ob ja ve v naj boljših re vi jah, to rej v 1. četr ti ni re vij
po ka zal ni ku SNIP za SSH in v zgor njih 10 % (prib ližno 40 % 1. četr ti ne) re vij s po dročja na ra vo slovja
in teh ni ke.
GEO 1
ANTROP 1
FI 1
GEO 2
ARH 1
ARH 2
UZ, ARH, ETNO
KULT
JEZ 1
ETNO 1
GEO3
ARH 3
LIT 1
ETNO 2
JEZ 2
ZG 1
LIT 2
FI 2
ZG 2
ANTROP 2
0
200
400
600
800
1000
1200
1400
1600
1800
2000
0 5 10 15 20 25
FI 1
ARH 2
ANTROP 1
ETNO 1
ETNO 2
GEO 2
ARH 1
GEO 1
UZ, ARH, ETNO
ZG 1
ZG 3
KULT 2
JEZ 2
KULT
GEO 3
JEZ 1Ž ARH 3
INTERDIS
GEO 4
JEZ 3
0
50
100
150
200
250
300
0 5 10 15 20 25
Slika3:Razvrstitevprvihdvajsetraziskovalnihskupinv humanistikigledenakazalnikaCI10(levo)in
CImax(desno)(CI10ješteviločistihcitatovznanstvenihdel(objavljenihkadarkoli)v zadnjih10letih;
CImaxjenajodmevnejšedelov zadnjih10letih;raziskovalneskupinesopoimenovanezgoljs področjem;
vir:SICRIS,16. 9. 2017).
Preglednica1:NajvišjeuvrščenigeografigledenaizbranekazalnikeARRS-ja(A1sovseobjave;A’’ so
izjemnidosežki,torejobjavev najboljšihsvetovnihpublikacijah;CI10ješteviločistihcitatovznans-
tvenihdel(objavljenihkadarkoli)v zadnjih10letih;CImaxjenajodmevnejšedelov zadnjih10letih;
A3sosredstvazunajARRS;vir:SICRIS,16. 9. 2017).
ka zal nik geo graf naj višje na sez na mu šte vi lo geo gra fov na sez na mu (od 100)
A1 45. me sto 5
A’’ 62. me sto 3
CI10 4. me sto 35
CI max 8. me sto 28
A3 12. me sto 21
Do dat no ka ko vost geo gra fi je po kaže uvr sti tev slo ven skih geo graf skih re vij (pre gled ni ca 3) gle de
na ka zal nik SNIP, ki ga ARRS upošteva pri raz vrščanju re vij s po dročja SSH v četr ti ne. Pri ActiCarso-
logici se upo rab lja ka zal nik JCR, ki ga ARRS upošteva pri raz vrščanju re vij s po dročja na ra vo slov ja in
teh ni ke v četr ti ne. Četr ti na 1 po me ni, da je re vi ja v zgor nji četr ti ni, kjer so naj boljše re vi je, četr ti na 4
pa zad njo četr ti no re vij gle de na ka zal nik (SNIP ali JCR). Geo graf ske re vi je so v zad njem de setletju
na pra vi le ve lik ko rak že z uvr sti tvi jo v us trez ne in dek se. Na po dročju pre poz nav no sti in ka ko vo sti pa
je še pro stor za iz boljšavo.
67
Geografski vestnik 89-2, 2017 Polemike
Preglednica3:Uvrstitevslovenskihrevijs področjageografije(vir:COBISS,16. 9. 2017).
SNIP (četr ti na) SNIP 2005 SNIP 2010 SNIP 2014 SNIP 2015 SNIP 2016
REVIJA
Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 4 4 1 3 1
Acta Car so lo gi ca (JCR) / 4 4 4 4
Dela / 3 3 4 4
Geo graf ski vest nik 3 4 4 4 4
Re vi ja za geo gra fi jo / / / / /
Preglednica2:Objavegeografskihraziskovalnihskupinv najvišjeuvrščenihrevijahinmonografijahsvetov-
no priznanihzaložbod2007do2017(*skupineimajoenakozaporednoštevilkokotnasliki3,**metodo-
logijaARRS:znanstveničlanki1.01,1.02,1.03,+metodologijaARRS:prvikvartalrevij,kisouvrščene
v SSHterpribližno40%prvegakvartalarevij,uvrščenihv naravoslovje,medicinointehniko;++pri
revijah,uvrščenihv SSHseA’’inprvikvartal1A1ujemata,prirevijahuvrščenihv naravoslovje,medicino
intehniko,jepribližnoprvih40%1.kvartalatudiA’’;#samomonografije,izdaneprinajboljšihsvetovnih
založbahsoA’’,slovenskezaložbenisonaseznamu,štejesamomonografijakotcelota,neposameznopo-
glavje;1avtorpomeni,daječlanteraziskovalneskupineprvialiediniavtor;vir:SICRIS,22.11.2017).
sku pi na* ob dob je šte vi lo
vseh vseh A’’ A’’ član kov vseh član kov vseh A’’ mo no -
član kov** član kov+ iz tu jih član kov 1. kvar ta la mo no- gra fij#
re vij 1. kvar ta la iz tu jih gra fij***
(1A1)++ re vij
GEO 1 2006–2011 144 9 2 9 2 27 /
GEO 1 2012–2017 173 13 2 (1 prvi 21 9 (5 prvi 23 /
av tor) av tor)
GEO 2 2006–2011 119 2 1 16 15 (8 prvi 4 1
av tor)
GEO 2 2012–2017 111 4 4 (3 prvi 23 23 (15 prvi 9 4 (3 prvi
av tor) av tor) av tor)
GEO 3 2006–2011 96 2 1 (prvi 3 2 (1 prvi 13 /
av tor) av tor)
GEO 3 2012–2017 96 1 1 3 3 15 /
GEO 4 2012–2017 70 1 1 1 1 12 /
GEO 4 2006–2011 83 / / / / 6 /
Bib lio me tri ja včasih bolj, včasih manj vpli va na živ lje nje ra zi sko val cev, še zla sti v po ve za vi z ARRS
viri fi nan ci ra nja. Že več kot de set let je pri ra zi sko val cih ge ne ri ra fru stra ci je in ne moč, pred vsem za ra -
di stal ne spre men lji vo sti in ne pred vi dlji vo sti. Iz bir ni po sto pek pri ne ka te rih razpisih, na pri mer za
do de li tev men tor skih mest za mla de ra zi sko val ce, so v ce lo ti slo ne li na njej. V zad njih le tih se je nje -
na vse mo gočnost si cer raz rah lja la, kljub vse mu pa ni po vsem iz zve ne la. Še ved no je od ločujoča pri
ne ka te rih raz pi sih za manjše pro jekte, na pri mer bi la te ral ne, ki fi nan ci ra jo zgolj ma te rial ne stroške obi -
skov. Pri te melj nih in a pli ka tiv nih pro jek tih ARRS-ja pa na sto pa zgolj kot vstop ni po goj.
Bib lio me tri ja slo ni na ko mer cial nih in for ma cij skih vi rih, ki pri našajo ka te go ri za ci jo re vij glede na
ka ko vost, tako ime no va nih in dek sih ci ti ra no sti in že ome nje ne raz vr sti tve v četr ti ne, ki iz njih iz ha ja -
jo. In dek si ci ti ra no sti so si cer po vsem us tre zen ka zal nik ka ko vo sti re vi je (čeprav ne edi ni), težava pa
je v nji ho vem spre mi nja nju za na zaj. Vsakič, ko se in dek sa SNIP in JCR, ki ju ARRS in IZUM upo rab -
lja ta pri računa nju znans tve ne od lično sti, spre me ni ta za te koče ozi ro ma pred hod no leto, se spre me ni ta
tudi za leta na zaj. Ko je 1. sep tem bra 2017 Inšti tut in for ma cij skih zna no sti v Ma ri bo ru (IZUM) name -
stil novo bazo SNIP 1999–2016, se je lah ko spre me ni la uvr sti tev po sa mične re vi je in po sle dično točke,
ki jih čla nek v re vi ji pri naša, za sko raj 20 let na zaj. Naj po na zo rim na pri me ru mo je ga član ka, ob jav -
lje ne ga leta 2008 (Ur banc 2008) v Geografskemvestniku(pre gled ni ca 4).
Preglednica4:Spreminjanjekategorizacijeinštevilatočkčlanka,objavljenegaleta2008v Geografskem
vestniku(vir:SICRISz dne,kotkažeprvistolpec;razlagakategorijizhajaizPravilnikao…2016).
da tum ka te go ri ja ob ja ve (ARRS) šte vi lo točk
4. 10. 2011 1C (Z1) 30,00
2. 10. 2013 1C (Z1) 30,00
15. 9. 2014 1A2 (Z1, A’, A1/2) 92,78
5. 10. 2015 1A1 (Z, A’, A1/2) 110,70
16. 8. 2016 1A1 (Z, A’, A1/2) 110,70
27. 6. 2017 1A1 (Z, A’’, A’, A1/2) 110,70
2. 11. 2017 1A3 (Z, A’, A1/2) 73,42
4 Mo bil nost geo gra fov
Za ka ko vost no ra zi sko val no delo je ključnega po me na mo bil nost, saj pris pe va tako k pri do bi va -
nju no ve ga zna nja kot nje go vem pre no su. Po me na mo bil no sti v 21. sto let ju ni tre ba več po se bej do ka zo va ti,
saj ga kot te melj ni ka men evrop ske ga ra zi sko val ne ga pro sto ra iz po stav lja ce lot na ra zi sko val na po li ti -
ka EU-ja. Želja po mo bil no sti je šla tako da leč, da ob sta ja vr sta pro gra mov, kjer mo bil nost ni le in stru ment
za do se go ci ljev, am pak cilj sam (Era smus, COST, Ma rie Skla dow ska Cu rie; med slo ven ski mi pa bi la -
te ral ni pro jek ti ARRS-ja).
Slo ven ski geo graf ski ra zi sko val ni pro stor zaz na mu je sko raj po pol na za po sli tve na ne mo bil nost. V nas -
prot ju z evrop skim in sve tov nim ra zi sko val nim pro sto rom, kjer se za po sli tve na mo bil nost ra zi skovalcev
začne šele po končanem štu di ju (Bau der 2015), v slo ven skih geo graf skih us ta no vah mo bil no sti po
pridobitvi dok tor ske ga na zi va sko raj ni. Za po sli tve ni trg aka dem ske de lov ne sile de lu je samo z vi di ka
biti in os ta ti v aka dem skem oko lju (pre gled ni ca 6), zno traj njega pa je za po sli tve na mo bil nost iz jemno
majh na (pre gled ni ca 5).
Tr di tev, da mo bil nost de lu je samo z vi di ka vsto pa ali iz sto pa iz ra zi sko val ne ga pro sto ra, po tr ju je
tudi pre gled ni ca mo bil no sti in za po sli tev mla dih ra zi sko val cev (MR). Ko je pred do bri mi tre mi de set -
let ji na stal inštru ment us po sab lja nja MR-jev, je bil nje gov na men ob no va ra zi sko val ne ga po ten cia la na
68
Mimi Ur banc (Ne)ome je ne možno sti geo gra fi je na pro jekt nem trgu?!
69
Geografski vestnik 89-2, 2017 Polemike
Preglednica5:Zaposlitvena(ne)mobilnostgeografov(vir:SICRIS,16. 9. 2017).
ra zi sko val na sku pi na šte vi lo za po sle nih šte vi lo za po sle nih število za po sle nih
(brez mla dih ra zi sko val cev tuj cev z dok to ra tom tuje
in teh ni kov) uni ver ze (brez tuj cev)
GEO 1 24 / 1
GEO 2 13 1 0
GEO 3 20 / /
GEO 4 8 / 1
Preglednica6:Spol,uspešenzaključekštudija,mobilnostinzaposlitevmladihraziskovalcev(pokojen;
M–moški,F–ženska;vir:ARRS,16. 9. 2017).
leto spol dok to ri ral/a aka dem ska aka dem ska sfe ra – sek tor (če ni
sfe ra dru ga us ta no va aka dem ska sfe ra) 
2002 M    
M    
2004 M    
M    
M   gos po dars tvo
2005 M   jav na uprava
F    
M (geo lo gi ja)      
2006 F    
M   
2007 F    
2008 M    
2009 F   gos po dars tvo
M    
F   os nov na šola
2010 F    
F   gos po dars tvo
2011 M    
F  
F  
2012 F      
M    
M gos po dars tvo
70
Mimi Ur banc (Ne)ome je ne možno sti geo gra fi je na pro jekt nem trgu?!
uni ver zah in inšti tu tih ter pre tok v raz voj ne od del ke ozi ro ma pro jek te gos po dars tva in ne gos po darstva
(Baško vič 2016). Vi dik pre to ka je zla sti v SSH v ve li ki meri iz zve nel. Pre gled ni ca 6 kaže, da je med le -
to ma 2002 in 2012 geo gra fi ja do bi la 23 mest za MR-je, pri čemer je bil samo na eno od teh mest iz bran
ne geo graf in na eno tu jec. Šest MR-jev ni več v aka dem ski sfe ri in od šti rih, ki ima jo v pre gled ni ci na -
ve de no gos po dar sko de lov no me sto, za eno ose bo vem, da je iz sto pi la pro sto volj no in našla nove iz zi ve
v vi so ko teh no loškem pod jet ju. Br ska nje po sve tov nem sple tu je za dru ge tri po ka za lo, da je njihova
ob li ka za po sli tve s. p., kar ver jet no na ka zu je na reševa nje brez po sel no sti, še zla sti ker je sko raj tret ji na
MR-jev s po dročja hu ma ni sti ke iz tega ob dob ja končala med brez po sel ni mi (več o tem glej No vak 2016).
Samo dva iz med 16 MR-jev s po dročja geogra fi je, ki so še ved no v aka dem skem sve tu, začetek sep -
tem bra 2017 ni sta bila za po sle na na isti us ta no vi, na ka te ri sta se us po sab lja la med dok tor skim štu di jem.
Ker so pre tok idej, in for ma cij in na ve zo va nje sti kov ključnega po me na v so dob nem ra zi sko val nem
sve tu, je man ko za po sli tve ne mo bil no sti tre ba na do me sti ti. Gle de na po dat ke iz pre gled nic 5 in 6 bi
skle pa li, da so dru ge poti mo bil no sti bolj izra zi te. Ce lo vi tih po dat kov o mo bil no sti sodelav cev šti rih
ra zi sko val nih sku pin ni mam, imam pa po dat ke o ra zi sko val ni sku pi ni GIAM, ki kažejo, da niso mo -
bil ni vsi ra zi sko val ci in da k mo bil no sti v ve li ki meri pris pe va jo EU pro jek ti. Mo bil nost pre cej niha od
leta do leta in je po ve za na s fi nančnim sta njem. Obe nem pre gled ni ca 7 kaže, da je daljše (več kot 1 mesec)
ra zi sko val no delo v tu ji ni prej iz je ma kot pra vi lo.
Preglednica7:MobilnostraziskovalcevGIAM-a v letih2006,2010,2012,2014in2016(*daljšiodenega
meseca;vir:Poročiloo deluZRCSAZU2006,2010,2012,2014in2016).
leto šte vi lo šte vi lo ob li ke mo bil no sti
ra zi sko val cev mo bil nih
(vključ no z MR) ra zi sko val cev
pro jekt ni kon fe ren ce, člans tvo pri pra va ra zi sko val no
se stan ki de lav ni ce in v ko mi si jah, no vih delo v tu ji ni
izo bra že va nja od bo rih pro jek tov in stro kov ne
ek skur zi je
2006 20 11 8 4 0 0 6
2010 26 16 20 33 2 3 12
2012 29 22 40 27 2 2 17 + 1*
2014 28 15 13 10 2 1 7 + 4*
2016 28 14 8 9 3 2 9
5 In ter dis ci pli nar nost geo gra fi je
Po leg pro stor ske mo bil no sti je za pre tok idej pomemb na tudi in ter dis ci pli nar nost, ki je geo gra fi ji
in he rent na (Baer wald 2010). To je si cer nje na pred nost, ven dar v vsak da njem živ lje nju zna no sti lah -
ko pov zroča tudi težave (glej sli ko 1 zgo raj). Po leg tega je in ter dis ci pli nar nost neu strez no na slov lje na
v na cio nal ni ra zi sko val ni po li ti ki. Os tro in stro go raz me je nost med po sa mez ni mi po lji del no blaži možnost
pri ja ve inter dis ci pli nar nih pro jek tov, ki pa »za je da jo« sreds tva so de lu jočih polj. Sli ka 4 kaže pri ja ve na
in ter dis ci pli nar no po lje pri ARRS-ju od 2012 da lje, ko se je ta možnost od pr la. Od 15 vlog je bila geo -
gra fi ja na ve de na kot prvo po lje pri kar 13 pro jek tih. Iz tega lah ko skle pa mo, da so večino ma geo gra fi
ti sti, ki ob li ku je jo in ter dis ci pli nar ne pred lo ge. Za ra di zelo ome je nih sred stev na in ter dis ci pli nar nem
po lju je možnost us pe ha mi ni mal na. Na dru gi stra ni pa je po li ti ka Evrop ske uni je in ter dis ci pli nar nost
71
Geografski vestnik 89-2, 2017 Polemike
Slika4:Deskriptorskopoljeoblikovanoizpodročij,kisobilanavedenav interdisciplinarnihpredlogih
ARRS-ja(1predpodročjempomeni,dajebilotopodročjevodilno,2pomeni,dajetopodročjenasto-
palokotsodelujoče).
Slika5:Sodelujočeustanovepriprijavljenihprojektih(uspelihinneuspelih)GIAMZRCSAZUod2011
dalje(izimenustanovsoizpuščeniveznikiinčleni,ULjeUniverzav Ljubljani,UMjeUniverza
v Mariboru,UNGjeUniverzav NoviGorici,UPjeUniverzanaPrimorskem).
Slika6:Sodelujočeustanovenapotekajočihprojektih(izimenustanovsoizpuščeniveznikiinčleni,UL
jeUniverzav Ljubljani,UMjeUniverzav Mariboru,UNGjeUniverzav NoviGorici,UPjeUniverza
naPrimorskem).
ude janjila na vseh rav neh do to likšne mere, da v raz pi sih po dročja niso ome nje na, za ra di česar je po -
go sto zelo težko raz bra ti, na ka te ro po dročje raz pi sa na tema sploh sodi.
Geo gra fi ja se je us pe la z dru gi mi us ta no va mi in po dročji po ve za ti kljub for mal ni to go sti si ste ma
gle de in dis ci pli narno sti. Pred leti je ARRS uved la si stem »so de lu joče us ta no ve«, ki je zah te val, da mora
biti v vsak pro jekt us ta no ve pri ja vi te lji ce vključena vsaj še ena us ta no va. In ter dis ci pli nar nost si cer ni
bila po goj, ven dar je po ve zo va nje po go sto te me lji lo prav na njej. Sli ka 5 kaže po ve zo va nje GIAM-a pri
pri jav lje nih pred lo gih med le to ma 2011 in 2017 (kot us ta no va pri ja vi te lji ca in kot so de lu joča us ta no -
va). Si cer se pri vseh us ta no vah ne da raz bra ti, s ka te re ga po dročja je so de lu joči ra zi sko va lec (na pri mer
pri Filozof ski fa kul te ti), kljub temu pa sli ka daje vpo gled v pe strost in in ter dis ci pli nar nost po ve zo vanja.
Šte vi lo in raz no li kost so de lu jočih us ta nov se zmanjša na de jan sko po te ka jočih pro jek tih, kar kaže
sli ka 6, ven dar je in ter dis ci pli narno so de lo va nje do bro raz vid no. Za ni mi vo je, da v vseh pri me rih, ko
je GIAM so de lu joča us ta no va, ra zi sko val na sku pi na pri ja vi te lji ca ni geo graf ska.
Na tančnejšo sli ko in ter dis ci pli nar no sti do bi mo, ko po gle da mo po dročje vo dil ne ga ra zi sko val ca na
us ta no vah, s ka te ri mi GIAM so de lu je pri projek tih ARRS-ja (sli ka 7). Geo gra fi ja po pričako va njih prevla -
du je, med dru gi mi po dročji pa je vid na izra zi ta pre vla da teh niških strok. Na pro jekt ni rav ni geo gra fi ja
so de lu je s teh niškimi stro ka mi in ne s po dročji, s ka te ri mi se štu dij sko po ve zu je na domači Fi lo zof ski
fa kul te ti.
6 Pro jekt no fi nan ci ra nje: ARRS pro jek ti in tržni pro jek ti
Pro jekt no ozi ro ma kom pe ti tiv no fi nan ci ra nje zna nosti je v Slo ve ni ji pri sot no že več kot dve de set -
let ji in je pri mer lji vo z dru gi mi država mi v Evro pi in zu naj nje. Raz li ka pa je v de ležu bru to družbe ne ga
pro duk ta (BDP), ki ga država na me nja zna no sti. »Barcelonskiciljkotdellizbonskestrategijev državah
EUpostavljazaciljvlaganjev znanostinrazvojv višini3%BDP.Tretjina(1%)tehvlaganjnajbiprišla
izjavnihsredstev,dvetretjini(2%)paizgospodarstva.VečinadržavčlanicEUtegaciljašenedosega,
Slovenijaboobtrenutnihtrendihciljjavnihvlaganjdoseglažedoleta2012…« (Re so lu ci ja o … 2011).
Resolucija je bila spre je ta v fi nančno neu god nem ob dob ju in od spre jet ja da lje so se sreds tva za zna -
nost ne pre sta no krčila. Po in ten ziv nih pri za de va njih, zla sti Shodazaznanost, je Vla da Re pub li ke Slo ve ni je
72
Mimi Ur banc (Ne)ome je ne možno sti geo gra fi je na pro jekt nem trgu?!
Slika7:Področjevodilnegaraziskovalcanaustanovah,s katerimiGIAMsodelujepriprojektihARRS
odleta2011dalje.
Slika8:Primerjavaprijavljenih(rdečiinmodristolpec)inodobrenih(oranžniinsivistolpec)projektov
s področjageografijeinzgodovinopisjamedletoma2009in2015(leta2013razpisanibilo;vir:ARRS).p
73
Geografski vestnik 89-2, 2017 Polemike
0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 50
GEO
ZGO
GEO
ZGO
GEO
ZGO
GEO
ZGO
GEO
ZGO
GEO
ZGO
Faza 2 2015–
Faza 2 2009–
Faza 1 2009–
Faza 1 2009–
Faza 2 2009–
Faza 1 2010–
Faza 2 201– 0
Faza 1 2010–
Faza 2 2010–
Faza 1 2011–
Faza 2 2011–
Faza 1 2011–
Faza 2 2011–
Faza 1 2012–
Faza 2 2012–
Faza 1 2012–
Faza 2 2012–
Faza 1 2014–
Faza 2 2014–
Faza 1 2014–
Faza 2 2014–
Faza 1 2015–
Faza 2 2015–
Faza 1 2015–
ob lju bi la po stop no po večeva nje, ki naj bi do leta 2019 sreds tva za zna nost dvig ni lo do 1% BDP. Zmanjšana
sreds tva za zna nost se zla sti občuti jo v ob se gu raz po ložlji vih sred stev vsa ko krat ne ga raz pi sa ARRS-ja
za te melj ne pro jekte. Po sle dično je stop nja us pe ha niz ka (sli ka 8), pri čemer pa geo gra fi ja deli občo uso -
do zna no sti (za pri mer ja vo da jem zgo do vi no pis je).
Po leg na cio nal ne ga fi nan ci ra nja in EU pro jek tov, ki jim na me njam na sled nje dve po glav ji, ome -
njam še sklop tržnih pro jek tov. Ker točne de fi ni ci je tržnih pro jek tov ni, jih vsak JRZ ra zu me po svo je.
To so manjši pro jek ti s kon kret no in zao kroženo na lo go za točno do ločene ga na ročnika. Jav ni sek tor
jih običajno ob li ku je prek jav ne ga na ročila. Sli ka 2 kaže, da se nji hov de lež zmanjšuje, sli ka 9 pa kaže
na ročnike tržnih pro jek tov med le to ma 2005 in 2016.
7 Vključenost geo gra fi je in geo gra fov v EU pro jek te
EU pro jek ti so po sta li stal ni ca v fi nan ci ra nju pro gra mov različnih sek tor jev, ne le ra zi sko val ne ga.
Od ločitev ra zi sko val ne sku pi ne za so de lo va nje je od vi sna od več de jav ni kov, po ve za nih z žel ja mi in po -
tre ba mi ra zi sko val nih us ta nov. Na eni stra ni sto ji želja po po ve zo va nju, so de lo va nju, pre no su iz kušenj
in ge ne riranju no ve ga zna nja, kar vodi k ra sti ra zi sko val ne sku pi ne in nje nem uve ljav lja nju ali h krepi -
tvi do ločene vse bin ske us me ri tve ozi ro ma ob li ko va nju nove. Go ni lo »naj boljših« pro jek tov, na pri mer
pro jek tov Evrop ske ga ra zi sko val ne ga sve ta, je lah ko tudi prestiž. Na dru gi stra ni so po tre be us ta no ve
ozi ro ma po sa mez ne ra zi sko val ne sku pi ne po fi nančnih sreds tvih za ra zi sko val no delo in di se mi na cijo
re zul ta tov. Želje in po tre be ra zi sko val ne sku pi ne so bi va jo z žel ja mi ter po tre ba mi države in družbe, ki
želi ta tako od lično zna nost kot valueformoney, to rej naj večjo vred nost za po rab lje na jav na sreds tva.
Po tre be države in družbe so šte vil ne: iz ve dlji ve, ce nov no ugod ne in družbeno spre jem lji ve teh no loške
rešitve, de lov na me sta z ve li ko do da no vred nost jo, traj nost ni raz voj, zdra vo, hu ma no in etično, vklju -
ču jočo in kri tično raz mišlju jočo družbo in družbeno bla gi njo, če našte je mo le ne ka te re.
74
Mimi Ur banc (Ne)ome je ne možno sti geo gra fi je na pro jekt nem trgu?!
Slika9:Deskriptorskopolje,oblikovanoizimennaročnikovtržnihprojektovizobdobjamed2005in
2016(MOLjeMestnaobčinaLjubljana,RSjeRepublikaSlovenija,NGjeNovaGorica,S jeSlovenija;
tujinaročnikisooznačenis črkotinsopoimenovanizgoljs tipomustanove,čemursledišeoznaka
države;izimennaročnikovsoizpuščeniveznikiinčleni).
Pred 15 leti, ko je slo ven ska zna nost začela raz mišlja ti o so de lo va nju pri EU pro jek tih, so se ti zde li
čarob na rešitev za ome jena na cio nal na sreds tva. Uvod no nav dušenje in op ti mi zem sta si cer za ra di raz -
ličnih de jav ni kov, h ka te rim se vr ne mo v na da lje va nju, hi tro splah ne la. Večina EU sred stev za zna nost
in raz voj je na me nje na reševa nju gos po dar skih, družbe nih, kul tur nih in pro storskih iz zi vov, kar ni ved -
no in po vsem združlji vo s te melj nim pro gra mom, s ka te rim ra zi sko val ne us ta no ve po stav lja jo svo je
vse bin ske us me ri tve. Sled nje do ka zu je tudi pri mer ja va slik 10 in 11.
75
Geografski vestnik 89-2, 2017 Polemike
Slika10:Deskriptorskopolje,oblikovanoiznaslovov23uspelihEUprojektov(končanihinpotekajočih)
2005–2017,prikaterihsodelujeGIAM(izpregledasoizločeniveznikiinčleni,samostalnikiso spreme-
njeniv edninskoobliko).
Slika11:Deskriptorskopolje,oblikovanoizangleškegaizvlečkadolgoročnegaprogramaGIAMGeo-
grafijaSlovenije(2009–2014in2015–2020)(izpregledasoizločeniveznikiinčleni,samostalnikiso
spremenjeniv edninskoobliko).
EU pro jek ti so po ka za li uni ver zal no upo rab nost geo gra fi je (in geo gra fov), naj več na račun nje ne in -
ter dis ci pli narne na ra ve, ver jet no pa tudi za ra di veščin geo gra fov. De ba ta, kaj je bilo prej, ali veščine ali
štu dij geo gra fi je, je po dob na de ba ti o ko koši in jaj cu. Raz glab lja nje o tem bom pri hra ni la za dru gič.
Dejs tvo je, da se je geo gra fi ja v luči pa ra dig me in terdisci pli nar no sti, re le vant no sti in upo rab no sti iz -
ka za la kot iz jem no pri ročna, k čemur je pris pe val tudi glo bal ni pre mik v sme ri is ka nja re le vant no sti,
ki se je v geo gra fi ji zgo dil v se dem de se tih le tih prejšnje ga sto let ja (Bar tel 2016). Geo gra fi lah ko sodelu -
je mo v  šte vil nih pro gra mih, kar kaže pre gled ni ca 8, ki je na sta la na pod la gi pri jav (us pe lih in
neus pe lih) med le to ma 2005 in 2017 (pre sečni da tum 1. 9. 2017) ra zi sko val ne sku pi ne GIAM.
76
Mimi Ur banc (Ne)ome je ne možno sti geo gra fi je na pro jekt nem trgu?!
Preglednica8:EUraziskovalniinrazvojniprogrami,v katerihlahkosodelujegeografskaskupina,ter
številoprijavGIAM-a naposamezniprogrammedletoma2005in2017.
krov ni pro gram pro gram šte vi lo pri jav
cen tra li zi ra ni pro gra mi: H2020 in ok vir ni pro gra mi 29
DG Re search Era-Net in JPI pro gra mi 5
COST 5
cen tra li zi ra ni pro gra mi: ESPON 2
pro gra mi dru gih DG SME, In du stry in Agri 4
Aid pro gra mi 4
Crea ti ve Eu ro pe pro gra mi 4
Era smus+ 4
Life+ 2
de cen tra li zi ra ni pro gra mi: In ter reg tran sna cio nal ni pro gra mi 57
ko he zij ski in struk tur ni pro gra mi In ter reg čez mej ni pro gra mi 11
In ter reg in ter re gio nal ni pro gra mi 3
Preglednica9:Številointipustanov,s katerimiGIAMsodelujenaEUprojektih.
tip part ner ske us ta no ve šte vi lo us ta nov
R&D (ra zi skave in raz voj) 41
lo kal na ob last 16
za seb ni ne pro fit ni za vod 14
re gio nal na ob last 11
raz voj na agen ci ja 7
NGO (ne vlad ne or ga ni za ci je) 4
SME (mala in sred nje ve li ka pod jet ja) 3
jav ni za vod park 3
jav na agen ci ja 2
jav ni za vod mu zej 1
med na rod na or ga ni za ci ja 3
SKUPAJ 105
In ter dis ci pli nar nost je z vključeva njem v EU pro jekt ni pro stor do bi la po vsem novo di men zi jo. Ker
so le red ki EU pro jek ti ra zi sko val ni, se je na bor so de lu jočih us ta nov zelo raz širil. Preg led ni ca 9 kaže
tipe us ta nov, s ka te ri mi GIAM so de lu je na teh pro jek tih, pre gled ni ca 10 pa nji ho vo šte vi lo po državah.
V luči fi nančne pers pek ti ve 2014–2020 in po dročij po li tik Evrop ske unije pre gled ni ca 11 kaže, da
geo graf ska sku pi na naj de pri ložno sti v vseh vse bin skih po dročjih po li tik Evrop ske uni je, to rej v šti rih
od skup no šes tih po dročij. Pri ložno sti so na prvi po gled šte vil ne in zelo raz no li ke, ven dar je pri tem
tre ba upošte va ti never jet no kon ku ren co. Za ra di ve li ke ga šte vi la po ten cial nih upra vičen cev so na videz
zelo ob sežna sreds tva pre cej ome je na. Po sle dično je niz ka tudi stop nja us pešno sti: 10 % v cen tra li zi -
ra nih pro gra mih Ge ne ral ne ga di rek to ra ta (GD) Ra zi ska ve (ok vir ni pro grami, H2020, COST, JPI in
ERA-NET pro gra mi), 12 % v cen tra li zi ra nih pro gra mih dru gih ge ne ral nih di rek to ra tov (na pri mer
ESPON, SME, Aid, Crea ti ve Eu ro pe) in 23 % v de cen tra li zi ra nih pro gra mih Evrop ske ga te ri to rial ne -
ga so de lo va nja (In ter reg). De jan ski od stotek je ver jet no še nižji, saj po dat ki o neus pe lih pred lo gih niso
po pol ni.
Sli ka 12 kaže, v ka te rih pro gra mih je ra zi sko val na sku pi na GIAM de jan sko so de lo va la ozi ro ma še so -
de lu je (2005–2017). Očitna je pre vla da pro jek tov Evrop ske ga te ri to rial ne ga so de lo va nja (v na da lje va nju
77
Geografski vestnik 89-2, 2017 Polemike
Preglednica10:Številoustanov,s katerimiGIAMsodelujepriEUprojektihpodržavah.
država Av stri ja Bel gi ja Bol ga ri ja Ci per Češka Dan ska EU Fin ska
šte vi lo
part ner jev 4 1 3 2 6 1 1 3
država Fran ci ja Grčija Hr vaška Ita li ja La tvi ja Li tva Madžar ska Mal ta
šte vi lo
part ner jev 4 1 7 11 1 1 5 2
država Ma ke do ni ja Nem čija Nizo zem ska Nor veška Polj ska Por tu gal ska Ro mu ni ja Slo vaška
šte vi lo
part ner jev 1 5 7 2 4 4 3 1
država Slo ve ni ja Šved ska Špa ni ja Švica Združeno
šte vi lo kra ljes tvo
part ner jev 9 2 6 3 5
Preglednica11:PodročjapolitikEUinz njimipovezaniraziskovalniinrazvojniprogrami,v katerih
geografilahkosodelujemo.
po droč ja po li tik pro gra mi
1. Smart and Inc lu si ve Growth Ho ri zon 2020 (COST, ERA-NET, JPI)
1.a Com pe ti ti ve ness for growth and jobs Era smus+
1.b Eco no mic, so cial and ter ri to rial co he sion Ter ri to rial coo pe ra tion (In ter reg)
Co he sion fund
2. Su stai nab le Growth: Na tu ral Re sour ces LIFE+: En vi ron ment and Cli ma te Ac tion
3. Se cu rity and Ci ti zens hip Eu ro pe for Ci ti zens 
Crea ti ve Eu ro pe
Hu ma ni ta rian Aid
4. Glo bal Eu ro pe Pre-ac ces sion in stru ment
(po ve zu je se s te ri to rial nim so de lo va njem)
5. Ad mi ni stra tion
6. Com pen sa tions
In ter reg). Eden od raz lo gov, a ni ka kor ne edi ni, je višja splošna stop nja us pešno sti na teh raz pi sih. Ome -
nje na sku pi na je na pot EU pro jek tov sto pi la rav no s to vrst ni mi pro jek ti, in si cer v pro gra mih Alp ski
pro stor in CADSES (ob močje sred nje in ju govz hod ne Evro pe). Šte vil ni in sti tu cio nal ni sti ki z us ta no -
va mi s  tega pro sto ra niso ne po memb ni. Pro jek ti, ide je in so de lo va nja ge ne ri ra jo nove pro jek te.
Po memb no je tudi dejs tvo, da so te ma ti ke, ki jih na slav lja jo In ter reg pro gra mi (pro stor ski iz zi vi, re -
gio nal ne po li ti ke ter na rav na in kul tur na de diščina) po svo jem bistvu geo graf sko opre de lje ne. Pri tem
pa naj kot za ni mi vost ome nim, da ra zi sko val na sku pi na GIAM ni našla svo je ga me sta v pro gra mu ESPON,
naj bolj geo graf skem pro gra mu v EU.
Stop nja us pešno sti je zelo pad la pri pro jek tih GD Ra zi ska ve, ki bi mo ra li tvo ri ti glav ni no EU pro -
jekt ne ga port fe lja vsa ke ra zi sko val ne sku pi ne, saj so to ra zi sko val ni pro jek ti, večino ma na me nje ni
ra zi sko val nim in vi so košol skim us ta no vam. Za ra di niz ke stopnje us pešno sti v  pro gra mu H2020
opažam za držanost ozi ro ma po manj ka nje vo lje za pri pra vo to vrst nih pred lo gov. Obe nem po dat ki na
vsee vrop ski rav ni kažejo, da je pro gram H2020 oldboys’sgame, ozi ro ma, da se sreds tva zgoščajo pri
naj večjih us ta no vah z za ho da in se ve ra Evro pe. Ko je bila ob pri pra vi pro gra ma H2020 pr vič ome nje -
na možnost 100 % fi nan ci ra nja, je ra zi sko val ni svet za je lo sko raj ev fo rično nav dušenje. Toda po sle di ca
je bila manj odo bre nih pro jek tov za enak ob seg sred stev, kar je sprem ljal še izra zit trend k večjim pro -
jek tom. Sreds tva za majh ne us ta no ve iz po li tično šibke in nev pliv ne države »nove« Evro pe so do kaj
ome je na.
8 Umeščanje EU pro jek tov v te melj no ra zi sko val no delo?
EU pro jek ti se pre cej raz li ku je jo od na cio nal nih te melj nih pro jek tov. Temelj no ra zi sko va nje je cu-
riositydrivenresearch, ki zah te va in spod bu ja krea tiv nost, ino va tiv nost in tve ga nja. Takšne ra zi ska ve
zah te va jo mi sel ne po stop ke na vi so ki rav ni in no tra nje vred no te nje – ra zi sko va lec ozi ro ma sku pi na sama
po stav lja ta kri te ri je kako vo sti. A pli ka tiv ne ra zi ska ve so challenge-drivenresearch, pri ka te rih vse bi no
in kri te ri je po stav lja na ročnik. Delo in pro ce si se umak ne jo zah te vam na ročnika. V re sni ci je meja med
obe ma vr sta ma ra zi skav zelo za meg lje na, zla sti v geo gra fi ji, dejs tvo pa je, da a pli ka tiv ne ra zi ska ve v EU
pro jek tih sprem lja jo šte vil ne ad mi ni stra tiv ne in or ga ni za cij ske na lo ge, ki ra zi sko val ce od vračajo od osre -
do točene ga ra zi sko val ne ga dela. Obe nem pa delo na EU pro jek tih ge ne ri ra nove veščine in zna nja, ki
jih je mo goče s pri dom upo ra bi ti pri te melj nem ra zi sko val nem delu. Ob us trez ni za sno vi pro jek ta in
78
Mimi Ur banc (Ne)ome je ne možno sti geo gra fi je na pro jekt nem trgu?!
Slika12:Programi,v katerihjesodelovalaoziromašesodelujeraziskovalnaskupinaGIAMmed
letoma2005in2017.
preu dar ni or ga ni za ci ji je delo na a pli ka tiv nih EU pro jek tih mo goče lepo pre ple sti s te melj nim ra zi sko -
va njem in do seči tudi večji znans tve ni učinek. Od ličen pri mer je ZBORZBIRK (med mrežje 2),
In ter reg pro jekt Slo ve ni ja-Ita li ja, ki ga je koor di ni ral Inštitut za slo ven sko na ro do pis je ZRC SAZU. ARRS
ga je iz bra la za do sežek Od lični v zna no sti.
Ne po sred ni po zi tiv ni učinek EU pro jek tov je večja mo bil nost, ki jo omo goča in zah te va so de lo va -
nje v med na rod ni sku pi ni, in večje šte vi lo ob jav v an gleščini. Na tem me stu ne želim od pre ti raz pra ve
o je zi ku, dejs tvo pa je, da zna nost pre se ga na cio nal ne ozi ro ma je zi kov ne meje in po sta ja glo ba li zi ra -
na, pri čemer na po dročju zna no sti glo ba li za ci jo ra zu mem iz ključno po zi tiv no. Slo ven ski ra zi sko val ci,
še po se bej ti sti na ZRC SAZU – te melj no po slans tvo ZRC SAZU je na mreč preučeva nje slo ven ske narav -
ne in kul tur ne de diščine –, ima mo si cer od go vor nost, da svo je re zul ta te ob jav lja mo (tudi) v slo venščini.
Ker niso vsi re zul ta ti pri mer ni za ob ja vo v an gleščini in ne vsi za objavo v slo venščini, je vsa kič po treb -
na pre so ja o us trez nem je zi ku pub li ka ci je.
Za ra di EU pro jek tov se veča tudi šte vi lo sku pin skih ob jav, kar je v tu ji ni že dol go časa običajna prak -
sa, čeprav hu ma ni sti ka pri tem zao sta ja. Zna nost ni več in di vi dual na, am pak sku pin ska de jav nost.
So de lo va nje v EU pro jek tih in sti ki z med na rod nim oko ljem – tudi on stran pro jek tov – omo gočajo slo -
ven skim ra zi sko val cem, ki de la jo na ozko spe cia li zi ra nem po dročju, da pre sežejo majh nost na cio nal ne ga
ra zi sko val ne ga pro sto ra in v sode lo va nju s tu ji mi ko le gi do sežejo kri tično maso. To vrst ne ob ja ve so za -
ra di no vih di men zij in di na mi ke, po ve za ne s sku pin skim de lom, običajno zelo relevantne in ima jo ve lik
učinek, tudi za ra di iz bra ne re vi je, ki je običajno zu naj si ceršnje ga kro ga re vij, v ka te rem naši av tor ji ob -
jav lja jo (Pa lang in so de lav ci 2006; Kuh lic ke in so de lav ci 2011; Rud beck Jep se na in so de lav ci 2015; Ad mi raal
in so de lav ci 2017; Van den Born in so de lav ci 2017).
EU pro jek ti lah ko od pre jo novo po droč je ozi ro ma v že uve ljav lje na po droč ja vne se jo nove vi di ke
in kon cep te. Ve či na EU pro gra mov za sle du je prin cip top-down in v ra zi sko va nje pri na ša ak tual nost.
Ne tr dim, da je za sle do va nje mod nih tem v zna no sti ved no in po vsod do bro doš lo, sem pa pre pri ča na,
da ob pri mer ni vpe to sti v si cerš nje bolj dol go roč no za sno va ne te ma ti ke lah ko pri ne se po zi tiv ne re zul -
ta te. V lu či po slans tva ZRC SAZU je us me ri tev h kul tur ni de diš či ni, ki je na GIAM priš la z EU pro jek ti,
po vsem ra zum lji va in lo gič na. Kul tur na de diš či na je bila že prej pred met ra zi skav, ven dar v ok vi ru dru -
gih kon cep tual nih tra di cij, zla sti pod krov nim kon cep tom kul tur ne po kra ji ne. Koor di na tor ski pro jekt
In ter reg Ju govz hod na Evro pa Sy_cultour je pri ne sel vr sto iz vir nih znans tve nih član kov v tu jih re vi jah
(Šmid Hribar, Bole in Pi pan 2015; Bole, Šmid Hri bar in Pi pan 2017) in dveh te mat skih šte vil kah Acte
geographiceSlovenice (Bi ga ran, Maz zo la in Ste fa ni 2013; Dra gi će vi ć in so de lav ci 2013; Na red, Er har -
tič in Raz pot nik Vi sko vi ć 2013; Šmid Hri bar in Le di nek Lo zej 2013; Ble ši ć in so de lav ci 2014; Kli nar
in Ger šič 2014; Lou lan ski in Lou lan ski 2014; Sto ja no vi ć 2014). Prav tako je dve te mat ski šte vil ki v ome -
nje ni re vi ji pri ne sel tudi pro jekt In ter reg Alp ski pro stor Wikialps (Broz zi in so de lav ci 2015; Mar zel li
in Lintz me yer 2015; Na red, Raz pot nik Vi sko vi ć in Ko mac 2015; Na red in so de lav ci 2015). Delo na po -
droč ju kul tur ne de diš či ne so do pol ni li še dru gi pro jek ti in ob ja ve, tudi mo no gra fi je (Na red in
Raz pot nik Vi sko vi ć 2014a; Na red in Raz pot nik Vi sko vi ć 2014b) in član ki zu naj ome nje nih pro jek tov
(na pri mer Dra gi će vi ć in so de lav ci 2015).
Če zmo re jo ra zi sko val ci zna nje in em pi rične po dat ke, pri dob lje ne v EU pro jek tih, vpe ti v do ločen
kon cep tual ni in me to do loški ok vir, lah ko na sta ne do ber čla nek ali štu di ja s pre cejšnjim učin kom. Naj
na ve dem ne kaj pri me rov. V ok vi ru pro jek ta DIAMONT iz pro gra ma In ter reg Alp ski pro stor, pr ve ga
večjega EU pro jek ta GIAM-a, je na sta la vr sta znans tve nih ob jav: mo no gra fi ja v tujem soav tors tvu iz -
da na v tu ji ni (Zu ma gli ni in so de lav ci 2008), mo no gra fi ja iz da na pri Za ložbi ZRC (Raz pot nik Vi sko vi ć,
Ur banc in Na red 2013) in več znans tve nih član kov (Ur banc, Boesch in Je len 2007; Raz pot nik Vi sko -
vi ć, Na red in Ur banc 2008; Ur banc, Per ko in Pe tek 2008). Še širše raz sežno sti je imel pro jekt In ter reg
pro gram CADSES R.A.V.E.Space. Po leg ne kaj ob jav (Re snik Pla ninc 2006; Fridl in Ur banc 2008; Re -
snik Pla ninc 2008a; Re snik Pla ninc 2008b; Fridl, Ur banc in Pi pan 2009; Ur banc in Fridl 2012) je pro jekt
do bil nad grad njo v no vih ak tiv no stih, ki so pri pe lja le do pred lo ga za pre no vo učnega načrta in ure -
sničitve tega pred lo ga. Obe nem je ta pro jekt pri pe ljal do zelo plod ne ga so de lo va nja med ude leženi ma
79
Geografski vestnik 89-2, 2017 Polemike
sku pi na ma na GIAM-u in Od del ku za geo gra fi jo Fi lo zofske fa kul te te Uni ver ze v Ljub lja ni. Naj ome -
nim še pro jekt In ter reg Evro pa CATCH-MR na temo pro me ta z dve ma znans tve ni ma mo no gra fi ja ma
(Na red in Raz pot nik Vi sko vi ć 2012; Na red in so de lav ci 2012) in enim znans tve nim član kom (Bole in
so de lav ci 2012), ki so nadgra di li do se da nje delo GIAM-a na po dročju pro me ta in mo bil no sti. Re zul -
ta ti so bili pred stav lje ni tudi na dveh kon fe ren cah, od ka te rih je bila ena zu naj Evro pe. V pro jek tu UHI,
In ter reg Sred nja Evro pa, so so de lav ci GIAM-a ob ja vi li en znans tve ni čla nek v tu ji ni (Ko mac in Ci glič 2014)
in 4 po glav ja v knji gah (Ko mac in so de lav ci 2016; Ba ran ka in so de lav ci 2016; Ko mac 2017; Ko mac in
so de lav ci 2017), pri čemer sta dve od teh knjig izšli pri priz na ni med na rod ni za ložbi.
Vid na je raz li ka med ob ja va mi iz pro jek tov 7. Ok vir ne ga pro gra ma (7. OP) in In ter reg pro jek ti, ki
so naj bo lje za sto pa ni na GIAM-u. V ok vi ru pr vih je si cer na sta lo manj ob jav, ven dar gre ve či no ma za
ob ja ve v pre stiž nih tu jih re vi jah. Av tor jev tak šnih član kov je po več kot 10 in pra vi lo ma so od lič no ci -
ti ra ni. V os pred ju je mo tiv po ob ja vi v naj bolj ši mo go či med na rod ni re vi ji za zgolj aka dem sko cilj no
pub li ko. Re zul ta ti In ter reg pro jek tov so po go ste je ob jav lje ni v re vi jah in pub li ka ci jah so de lu jo čih us -
ta nov, še naj več pri Za lož bi ZRC. Po mem ben mo tiv je pri pe lja ti nove tuje av tor je in re le vant ne član ke,
ki gra di jo po do bo re vij in za ložb so de lu jo čih us ta nov, cilj na pub li ka pa se raz ši ri iz aka dem ske sfe re
na šir ši krog stro kov ne jav no sti. EU pro jek ti spod bu ja jo ob ja vo re zul ta tov, v manj ši meri – z iz je mo 7.
OP in H2020 –, če bi skle pa li zgolj na os no vi ob jav, pa gra di jo znans tve no od lič nost. Na ve zu joč se na
pre gled ni co 2, so so de lav ci GIAM-a v ob dob ju 2006–2017 ob ja vi li 4 član ke v tu jih re vi jah, ki po kri -
te ri jih ARRS šte je jo za iz jem ne, pri če mer je eden od njih re zul tat dela na pro jek tu 7. OP in tri je re zul tat
dela na ARRS pro gra mu in pro jek tih. Tudi od 11 član kov, ki so di jo v prvi kvar tal re vij, je le eden od član -
kov re zul tat dela na pro jek tu 7. OP.
Družbeni učinek in po zi ti ven vpliv EU projek tov na po do bo us ta no ve po go sto pre se ga ta znans -
tve ni učinek. V mi slih imam pred vsem ak tiv no sti in do god ke, ki sežejo prek do kaj oz kih ok vi rov same
zna no sti in ima jo dol go ročne učinke. Naj ome nim le ne ka te re. V ok vi ru In ter reg pro jek ta Slo ve ni ja-
Av strija NH-WF – Naravnenesrečebrezmeja je bila vzpo stav lje na čez mej na mreža vre men skih in la vin skih
opa zo val nih po staj na ob močju Sred njih Ka ra vank, ki omo goča pri do bi va nje ob sežnih po dat kov. Prav
tako so bile oprav lje ne LIDAR-ske ra zi ska ve in pri mer ja va posnet kov kop ne ga in za snežene ga po vršja,
ki služijo oce ni la vin ske ne var no sti in mo de li ra nju ob se ga po sa mez nih snežnih pla zov. Prek več In -
ter reg pro jek tov se je raz vi lo dol go ročno, plod no in večplast no so de lo va nje z Občino Idri ja, ki je pri ne slo
vr sto re zultatov. Ver jet no naj po memb nejši je InovativnastrategijatrajnostnegarazvojaObčineIdrija
(Na red in so de lav ci 2011). Vzpo red no in po sle dično z njo je na sta lo več znans tve nih pub li ka cij (Na -
red in Per ko 2010; Ur banc, Na red in Bole 2012; Na red, Er har tič in Raz pot nik Vi sko vi ć 2013). Za delo
na In ter reg pro jek tu Sre do zem lje 2Bparks je GIAM leta 2015 pre jel prvo na gra do za pro jekt Okljuk –
Interpretacijskipoligonkotorodjezarazumevanjekulturnepokrajine, ki jo je po de li la Es ton ska uni ver -
za za zna no sti o življe nju na med na rod nem na tečaju za po kra ji ne. Tudi že ome nje ni pro jekt Sy_cultour
je do bil med na rod no priz na nje za do sežke pri va ro va nju in pro mo ci ji kul tur ne de diščine, in si cer po -
seb no omem bo žiri je EuropaNostra. Prav tako je bila za po tre be ome nje ne ga pro jek ta raz vi ta me to da
par ti ci pa tiv ne ga načrto va nja, ki so jo upo ra bi le tudi dru ge lo kal ne skup no sti in vsaj tri je dru gi EU pro -
jek ti. Pred stav lje na je bila v dveh znans tve nih član kih v tu jih re vi jah (Šmid Hribar, Bole in Pi pan 2015;
Bole, Šmid Hri bar in Pi pan 2017). V ok vi ru pro jek ta In ter reg Sred nja Evro pa UHI je bil vzpo stav ljen
splet ni at las Central-Europeanurbanheatislandatlas s kar to graf ski mi slo ji, pomem bni mi za ra zu me -
va nje last no sti mest nih to plot nih oto kov na ob močju sred nje Evro pe. Prav tako so bili pri prav lje ni prvi
ukre pi in ko ra ki za zmanjšanje po sle dic to plot ne ga oto ka v Ljub lja ni. V ok vi ru pro jek ta In ter reg Sre -
do zem lje OTREMED je bila ob li ko vana splet na plat for ma Orodjezastrateškoprostorskonačrtovanje
v Sredozemlju (Zorn in so de lav ci 2013).
80
Mimi Ur banc (Ne)ome je ne možno sti geo gra fi je na pro jekt nem trgu?!
9 Glav ni iz zi vi
9.1 In sti tu cio nal no načrto va nje dela
Glav ni iz zi vi JRZ-jev kot de lo da jal cev so po ve za ni z načrto va njem dela, saj je po slo va nje enačba
z ve li ko nez nan ka mi. Ob seg sred stev vsa ko krat ne ga raz pi sa ARRS je od vi sen od let ne ga držav ne ga pro -
računa, ki pa je stvar po li ti ke. Sreds tva po sa mez ne ga re sor ja so v te sni po ve za no sti s po li tično močjo
mi ni stra. Mi ni strs tvo, pri stoj no za zna nost, ne sodi med državo tvor ne re sor je in ni po li tično vpliv no.
Mi ni stri, pri stoj ni za zna nost, običajno ne sodijo med najvplivnejše politike.
Dol go časa je ve lja lo, da bodo EU pro gra mi za pol ni li vr zel v na cio nal nem fi nan ci ra nju. To vrst na
pričako va nja so se kma lu iz ka za la za povsem ilu zor na. Na cio nal no fi nan ci ra nje ra zi sko val ne de jav no -
sti os ta ja ključni vir po vsej Evro pi: le 8 % zna no sti v EU-ju se fi nan ci ra iz skup ne ga pro računa; države
čla ni ce so od go vor ne za ohra nja nje od lične te melj ne zna no sti. Šele s tem, na cio nal no fi nancira nim zna -
njem se rešuje jo skup ni evrop ski iz zi vi ter us tvar ja jo novi proi zvo di in sto ri tve. Do stop do EU sred stev
je zelo ome jen in po ve zan z več iz zi vi. Med naj po memb nejšimi so oh lap no do ločena di na mi ka raz pi -
sov, zelo niz ka stop nja us pe ha v ne ka te rih za geo gra fi jo us trez nih te mah v H2020 (1%), ne trans pa rent nost
iz bir nih po stop kov in na vse zad nje raz de li tev po li tične in eko nom ske moči v EU.
Tudi če je ra zi sko val na sku pi na us pešna v pri do bi va nju pro jek tov, je or ga ni zi ra nje dela zah tev no.
Pro jek tov ni niko li rav no prav, ved no jih je pre več ali pre ma lo. Tudi vse bi na ni ved no naj bolj zažele -
na. V ta kem oko lju je zelo težko načrto va ti delo in ka drov sko po li ti ko. Zato ra zi sko val ne sku pi ne večino ma
niso op ti mal no se stav lje ne. Ve li ko ener gi je je bilo vložene v ohra nja nje ra zi sko val nih de lov nih mest,
tudi na račun stro kov nih. Ra zi sko val no delo lah ko čuti po sle di ce pri za de vanj za fi nančno vzdržnost,
saj se varčuje pri ma te rial nih stroških, obe nem pa vi so ko us po sob lje ni ra zi sko val ci v naj višjih ra zi sko -
val nih nazivih oprav lja jo stro kov ne in ad mi ni stra tiv ne na lo ge. Zato so ne ka te ra dela pre plačana in
ra zi sko val ne sku pi ne »pre dra ge«, kar ugo tav lja mo zla sti pri kon ku ri ra nju za tržne pro jek te.
9.2 Sta nje duha v družbi
Go ni lo zna no sti bi mo ra li biti ra do ved nost in ustvar jal nost, fi nan ci ra pa se v glav nem reševa nje
iz zi vov. Naj večji do sežki (ki so na sta li kot re zul tat ra do ved no sti) so k reševa nju iz zi vov pri po mo gli šele
z ve li kim za mi kom. Naj ome nim samo pri mer Mic hae la Fa ra da ya, ene ga iz med pio nir jev elek tro mag -
netizma, ki ga je leta 1850 obi skal bri tan ski mi ni ster za fi nan ce. Fa ra day mu je v svo jem lon don skem
la bo ra to ri ju po ka zal ne kaj dih je ma jočih po sku sov z elek tri ko, ki je bila te daj še ve li ka no vost. Po pred -
sta vi tvi ga je mi ni ster vprašal o prak tični vred nosti elek tri ke. Brez ok le va nja je Fa ra day od go vo ril: »Nekega
dne,gospod,jobostelahkoobdavčili…«. Tudi ne kaj tako po memb ne ga, kot je elek tri ka, se je to rej v svo ji
pio nir ski fazi zde lo po vsem ne ko rist no.
EU de lu je v ok vi ru ne kaj let nih stra teških ciklov. Upra vičeno se lah ko vprašamo, ali vemo, kaj bodo
iz zi vi po letu 2020. Tako se mno gim no sil cem od ločitev v EU SSH in z nji mi geo gra fi ja zdi ome je no
ko rist na, čeprav so iz zi vi so dob ne Evro pe v ve li ko večji meri družbeni, so cial ni in kul tur ni kot pa tehno -
loški. V Slo ve ni ji je po ložaj še slabši, saj zna nost kot ce lo ta nima us trez ne ga me sta v družbi (med mrežje 3),
prav tako pa je zaz na ti izra zit an tiin te lek tua li zem (med mrežje 4). Samo hardsciences so vi de ne kot pra -
va zna nost, SSH pa je per ci pi ra na kot pre cej ne ko rist na. Slo ve ni ja v tem ni osam lje na. V Ob zor ju 2020
je eden iz med ste brov Prvenstvoindustrije, pri čemer evrop ska družba že de set let ja te me lji na sto ri -
tve nem sek tor ju. Slo ve ni ja je temu sle di la: v Strategijipametnespecializacije sko raj ni pro sto ra za SSH.
9.3 Pri dobivanje pro jek tov je igra z majh no ver jet nost jo in do bi tek ni ved no v ve se lje
Na splošno ve lja, da je naj težje pro jekt do bi ti, vse os ta lo pa je čisto ve se lje. To drži le de lo ma. Prijavna
faza je res iz jem no stre sna, ker je njen us peh po ve zan z za po sli tvi jo in so cial no var nost jo ra zi sko valcev.
81
Geografski vestnik 89-2, 2017 Polemike
Toda tudi dru ga faza, to rej iz ved ba pro jek ta, je običajno stre sna in na por na. Če za ne ma ri mo vse bin -
sko delo v in ter dis ci pli nar ni med na rod ni sku pi ni in s tem po ve za ne iz zi ve (na pri mer zamude, raz lični
pri sto pi), ad mi ni stra tiv no iz va ja nje zah te va ve lik an gažma. Eden večjih in žal ne red kih ana hro niz mov
je, da se pro jekt for mal no začne na dan ob ja ve re zul ta tov raz pi sa, včasih pa tudi prej.
JRZ-je vežejo pra vi la, ki ve lja jo za ce lot ni jav ni sek tor. De lov no-prav na in jav no-fi nančna za ko no -
da ja v Slo ve ni ji ne upošte va ta, da so ra zi sko val na de jav nost ozi ro ma JRZ-ji fi nan ci ra ni po pol no ma dru gače
kot os ta li del jav ne ga sek tor ja. Za ključiti po slov no leto s po zi tiv no ničlo, pri čimer je us peh na poteka -
jočih ali pri hod njih raz pi sih po pol na nez nan ka, je ve lik iz ziv. Po leg vseh na cio nal nih ome ji tev in pra vil
nas pri iz va ja nju vežejo še pra vi la pro gra ma ozi ro ma fi nan cer ja. Zla sti zah tev na so ta pra vi la pri decen -
tra li zi ra nih pro gra mih ozi ro ma ti stih, ki jih fi nančno in vse bin sko pre gle du je Služba Vla de Re pub li ke
Slo ve ni je za raz voj in evrop sko ko he zij sko po li ti ko (SVRK) (In ter reg). Ta služba se je po sta vi la nad na -
cio nal na pra vi la, jih zao stri la (na pri mer pri jav nem na ročanju) in rah lo mo di fi ci ra la za vsak pro gram
po se bej. Ker mo ra mo upošte va ti in ter na pra vi la, državna pra vi la, pra vi la SVRK-a in pra vi la pro gramov,
je uprav lja nje pro jek tov po sta lo ad mi ni stra tiv no in časov no zelo zah tev no. EU ozi ro ma or ga ni zno traj
nje se niso bili spo sob ni poe no ti ti, kar na svo ji koži občuti mo upra vičenci EU sred stev. Vse bi na pro -
jek tov je tako po go sto v ozad ju ad mi ni stra tiv nih in for mal nih zah tev.
9.4 Ključni ele men ti pro jekt ne ga sve ta
Živ lje nje ra zi sko val cev je pre ple te no z iz jem no ne go to vost jo. Stal no pri jav lja nje na razpise jem lje
dra go cen čas. Pri ja ve so ved no zah tev nejše in šte vilčnejše, saj je kon ku ren ca ved no večja. Gos po dar -
je nje s časom je iz jem no težavno: us kla di ti čas za ra zi sko va nje in pub li ci ra nje, ki se je za ra di glo bal ne
mak si me publishorperish zelo raz mahnilo, s pri jav lja njem na pro jekt ne raz pi se ni pre pro sto. Tudi samo
ra zi sko val no delo ni str nje no in osre do točeno, saj večina ra zi sko val cev dela na več pro jek tih z raz lično
di na mi ko hkra ti. Še večji prob lem pa je, da so in di vi dual ni in in sti tu cio nal ni razisko val ni in te re si v sen -
ci pred pi sa nih vse bin. Le ARRS pro jek ti in pro gra mi omo gočajo re sno te melj no ra zi sko val no delo, ve li ka
večina EU pro jek tov pa je a pli ka tiv nih. Vsak ra zi sko va lec in vsa ka ra zi sko val na sku pi na bi mo ra la ime ti
raz lične vr ste pro jek tov, pri čemer pa bi te melj no ra zi sko va nje mo ra lo biti hrb te ni ca, ki nudi opo ro in
daje gra di vo a pli ka tiv nim pro jek tom. V zgor njih pri me rih sem po ka za la ne ka te re od lične re zul ta te, ki
so izšli iz EU pro jek tov, ven dar ima (pre)ve lik ob seg a pli ka tiv nih pro jektov lah ko dol go ročne ne ga tiv -
ne po sle di ce. (Večina) a pli ka tiv nih pro jek tov le v manjši meri gra di habitus ra zi sko val ca, prav tako pa
delo na njih zah te va dru gačne mi sel ne pro ce se in di na mi ko.
Geo gra fi ja ima zah va lju joč svo ji mul ti dis ci pli nar ni na ra vi šte vilne možno sti so de lo va nja na EU pro -
jek tih. Na pri me ru GIAM-ma in nje go ve te sne vpe to sti v EU pro jek te sem po ka za la, da jih tudi od lično
izrab lja. Mul ti dis ci pli nar nost nudi šte vil ne pri ložno sti, a tudi pa sti, zla sti iz gu bo fo ku sa. Ra zi sko val -
no delo je iz jemno zah tev no tudi za ra di obi li ce no ve ga zna nja, ki dnev no na sta ja po sve tu. Vsa ko leto
je ob jav lje nih mi li jon član kov, kar po me ni, da jih je na vsa kem še tako spe cial nem in oz kem po dročju
ne kaj de set. Samo bra nje teh ne kaj de set član kov vza me ve li ko časa. Ozka us mer je nost in osre do točenost
sta nuj ni za ka ko vost no ra zi sko val no delo.
10 Sklep
Ra zi sko val cev je več kot kdaj koli prej. Država vla ga ve li ka sreds tva v izo braževa nje, obe nem pa se
ni pri la go di la ve li ke mu šte vi lu dok to ran dov. Ra zi sko val ne us ta no ve same no si jo bre me, da dok to ran -
de ob držijo, s čimer po stav lja jo so cial ni vi dik pred zna nost. Vključenost v EU ra zi sko val ni pro stor je
zato zelo po memb na za fi nančno preživet je us ta nov. Možno sti za geo gra fi jo v tem pro sto ru so šte vil -
ne za ra di nje ne in ter disci pli nar ne na ra ve. EU pro jek ti ima jo v večini pri me rov zelo po zi ti ven vpliv za ra di
mreženja, po ve zo va nja in so de lo va nja z ra zi sko val ni mi in dru gi mi us ta no va mi, ter za ra di no vih pub -
82
Mimi Ur banc (Ne)ome je ne možno sti geo gra fi je na pro jekt nem trgu?!
li ka cij skih poti in na raščanja šte vi la ob jav v an gleščini. Toda po li ti ka EU ra zi sko va nje ra zu me zgolj kot
ene ga od ser vi sov za reševa nje krat ko ročnih in sred nje ročnih iz zi vov in de lu je po prin ci pu »po upo -
ra bi za vr zi«. Zna nost pa je izra zi to dol go ročna in po tre bu je sta bil no oko lje, v ka te rem je edi no mo goče
pričako va ti us tvarjanje no ve ga zna nja. Pris pe vek EU pro jek tov k raz vo ju stro ke in stro kov ni ra sti razisko -
val cev je ja sno raz vi den, nji hov pris pe vek k raz vo ju od lične zna no sti pa ni sa mou me ven in pre močrten.
Taprispevekizražastališčaavtoriceinneustanove,nakaterijezaposlena.
Zahvala:Prispevekjenastalv okviruraziskovalnegaprogramštevilkaP6-0101,kigasofinanciraJavna
agencijazaraziskovalnodejavnostRepublikeSlovenije.
11 Viri in li te ra tu ra
Ad mi raal, J., Van den Born, R., Be rin ger, A., Bo na iu to, F., Ci ce ro, L., Hie danpää, J., Knights, P., Knip pen -
berg, W. J. L., Mo li na rio, E., Mu sters, C. J. M., Nauk ka ri nen, O., Po laj nar Hor vat, K., Popa, P., Smre kar,
A., Soi ni nen, T., Por ras-Go mez, C., Soet he, N., Vi ve ro-Pol, J. L., Wou ter, T. de G. 2017: Mo ti va tions
for com mit ted na tu re con ser va tion ac tion in Eu ro pe. En vi ron men tal Con ser va tion 44-2. DOI:
https://doi.org/10.1017/S037689291700008X
ARRS 2017. Med mrežje: https://www.arrs.gov.si/sl/ (27. 11. 2017).
Baer wald, T. J. 2010: Pros pects for geo graphy as an in terdis ci pli nary dis ci pli ne. An nals of the As so cia -
tion of Ame ri can Geo grap hers 100-3. DOI: https://doi.org/10.1080/00045608.2010.485443
Ban ski, J. 2012: The po si tion of geo graphy in the or ga ni za tio nal struc tu re of se lec ted aca de mic in sti -
tu tions around the world. Pr ze glad Geo gra ficzny 84-2.
Ban ski, J. 2013: Geo graphy in the or ga ni za tio nal struc tu re of aca de mic in sti tu tions – se lec ted is sues.
Eu ro pean Jour nal of Geo graphy 4-2.
Ba ran ka, G., Bozó, L., Ci glič, R., Ko mac, B. 2016: Ur ban heat is land gold stan dard and ur ban heat island
at las – gold stan dard for UHI Mea su re ments and In tro duc tion of the Cen tral-Eu ro pean ur ban heat
is land at las. Coun te rac ting Ur ban Heat Is land Ef fects in a  Glo bal Cli ma te Chan ge Sce na rio.
Cham. DOI: https://doi.org/10.1007/978-3-319-10425-6_2
Bar tel, R. 2016: Le gal geo graphy, geo graphy, and the re search-po licy ne xus. Geo grap hi cal Re search 54-3.
DOI: https://doi.org/10.1111/1745-5871.12159
Baško vič, C. 2016: Rojs tvo pro gra ma mla dih ra zi sko val cev. Kva ka da bra – časo pis za tol mačenje zna -
no sti. Med mrežje: http://www.kvar ka da bra.net/2016/10/rojs tvo-pro gra ma-mla dih-ra zi sko val cev/
(20. 9. 2017).
Bau der, H. 2015: The in ter na tio nal mo bi lity of aca de mics: A la bour mar ket pers pec ti ve. In ter na tio nal
Mi gra tion 53-1. DOI: https://doi.org/10.1111/j.1468-2435.2012.00783.x
Bi ga ran, F., Maz zo la, A., Ste fa ni, A. 2013: En han cing ter ri to rial ca pi tal for de ve lo ping moun tain areas:
the exam ple of Tren ti no and its use of me di ci nal and aro ma tic plants. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca
53-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS53403
Bleši ć, I., Pi vac, T., Đorđevi ć, J., Sta men ko vi ć, I., Jani ćevi ć, S. 2014: Cul tu ral events as part of cul tu ral
tou rism de ve lop ment. Case study: Som bor and Apa tin (Ser bia). Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 54-2.
DOI: https://doi.org/10.3986/AGS54406
Bole, D., Gabrovec, M., Na red, J., Raz pot nik Vi sko vi ć, N. 2012: In te gra ted plan ning of pub lic pas sen ger
trans port bet ween the city and the re gion: the case of Ljub lja na. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 52-1.
DOI: https://doi.org/10.3986/AGS52106
Bole, D., Šmid Hri bar, M., Pipan, P. 2017: Par ti ci pa tory re search in com mu nity de ve lop ment: a case
study of crea ting cul tu ral tou rism pro ducts. Acta Uni ver si ta tis Ca ro li nae Geo grap hi ca 52-2. DOI:
https://doi.org/10.14712/23361980.2017.13
83
Geografski vestnik 89-2, 2017 Polemike
Broz zi, R., La puh, L., Na red, J., Strei fe ne der, T. 2015: To wards more re si lient eco no mies in Al pi ne re gions.
Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 55-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.916
COBISS 2017. Med mrežje: http://www.co biss.si/ (27. 11. 2017).
Dra gi ćevi ć, V., Be ser me nji, S., Pi vac, T., Iv kov-Džigur ski, A., Koši ćanja, K. 2013: Eva lua tion of tou rist
at trac ti ve ness and mu seum ma na ge ment in Som bor and Apa tin (Ser bia). Acta geo grap hi ca Slo ve -
ni ca 53-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS53405
Dra gi ćevi ć, V., Bole, D., Buči ć, A., Pro da no vič, A. 2015: Eu ro pean ca pi tal of cul tu re: re si dents’ per cep -
tion of so cial be ne fits and costs – Ma ri bor 2012 case study. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 55-2. DOI:
https://doi.org/10.3986/AGS.747
Fridl, J., Ur banc, M. 2008: Kar to graf ski in dru gi gra fični pri ka zi kot ne po grešlji va učila pri izo braževanju
za traj nost ni raz voj. Geo det ski vest nik 52-4.
Fridl, J., Ur banc, M., Pi pan, P. 2009: The im por tan ce of teac hers’ per cep tion of space in edu ca tion. Acta
geo grap hi ca Slo ve ni ca 49-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS49205
Hall, T., Toms, P., Mc Guin ness, M., Par ker, C., Ro berts, N. 2015: Whe re’s the geo graphy de part ment?
The chan ging ad mi ni stra ti ve pla ce of geo graphy in UK hig her edu ca tion. AREA 47-1. DOI:
https://doi.org/10.1111/area.12154
Kli nar, K., Geršič, M. 2014: Tra di tio nal hou se na mes as part of cul tu ral he ri ta ge. Acta geo grap hi ca Slo -
ve ni ca 54-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS54409
Ko mac, B. 2017: Prožna me sta – traj nost ni raz voj in na rav ne ne sreče. Traj nost ni raz voj mest in na ravne
ne sreče, Na rav ne ne sreče 4. Ljub lja na.
Ko mac, B., Ci glič, R. 2014: Ur ban heat is land at las: a web tool for the de ter mi na tion and mi ti ga tion of
Ur ban Heat Is land ef fects. Geo grap hia Po lo ni ca 87-4.
Ko mac, B., Ci glič, R., Loo se, A., Pavšek, M., Čer melj, S., Oštir, K., Ko kalj, Ž., To po le, M. 2016: Ur ban
heat is land in the Ljub lja na city. Coun te rac ting Ur ban Heat Is land Ef fects in a Glo bal Cli ma te Chan -
ge Sce na rio. Cham. DOI: https://doi.org/10.1007/978-3-319-10425-6_12
Ko mac, B., Ci glič, R., Pavšek, M., Ko kalj, Ž. 2017: Na rav ne ne sreče v me stih – pri mer mest ne ga to plot -
ne ga oto ka. Traj nost ni raz voj mest in na rav ne ne sreče, Na rav ne ne sreče 4. Ljub lja na.
Kuh lic ke, C., Steinführer, A., Begg, C., Bianc hiz za, C., Bründl, M., Buc hec ker, M., De Marc hi, B., Di
Mas so Tar dit ti, M., Höppner, C., Ko mac, B., Lem kow, L., Lut her, J., Mc Carthy, S., Pel liz zo ni, L., Renn,
O., Sco lo big, A., Su pra ma niam, M., Tap sell, S., Wac hin ger, G., Wal ker, G., Whitt le, R., Zorn, M.,
Faulk ner, H. 2011: Pers pec ti ves on so cial ca pa city buil ding for na tu ral ha zards: out li ning an emer -
ging field of re search and prac ti ce in Eu ro pe. En vi ron men tal Scien ce and Po licy 14-7. DOI:
https://doi.org/10.1016/j.envs ci.2011.05.001
Lou lan ski, V., Lou lan ski, T. 2014: The he ri ti za tion of Bul ga rian rose. Acta geo grap hi ca Slo venica 54-2.
DOI: https://doi.org/10.3986/AGS54408
Mar zel li, S., Lintz me yer, F. 2015: Tran sna tio nal needs of su stai nab le spa tial de ve lop ment in the
Alps: re sults from an analy sis of po licy do cu ments. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 55-2. DOI:
https://doi.org/10.3986/AGS.1585
Med mrežje 1: http://enressh.eu/ (27. 11. 2017).
Med mrežje 2: http://zborz birk.zrc-sazu.si/sl-si/no vi ce.aspx (27. 11. 2017).
Med mrežje 3: http://www.trom ba.si/dr-ed vard-ko bal-v-slo ve ni ji-zna nost-se-ved no-nima-splo sno-
priz na ne-raz voj ne-vlo ge-in-me sta-v-druzbi/ (28. 11. 2017).
Med mrežje 4: https://ma ri janz lo bec.word press.com/2017/09/13/slo ven ska-zna nost-ne-bo-do bi la-vec-
de nar ja/ (27. 11. 2017).
Na red, J., Per ko, D. (ur.) 2010: Na pre lom ni ci: raz voj na vprašanja občine Idri ja. Ca pa ci ties 1. Ljub ljana.
Na red, J., Raz pot nik Vi sko vi ć, N. (ur.) 2012: MOVING Peo ple: To wards Su stai nab le Mo bi lity in Euro -
pean Me tro po li tan Re gions. Pots dam.
Na red, J., Raz pot nik Vi sko vi ć, N. (ur.) 2014a: Iz bra ni pri me ri uprav lja nja ob močij s kul tur no de diščino.
Ca pa ci ties 3. Ljub lja na.
84
Mimi Ur banc (Ne)ome je ne možno sti geo gra fi je na pro jekt nem trgu?!
Nared, J., Raz pot nik Vi sko vi ć, N. (ur.) 2014b: Uprav lja nje ob močij s kul tur no de diščino. Ca pa ci ties 2.
Ljub lja na.
Na red, J., Bole, D., Ga bro vec, M., Geršič, M., Go luža, M., Raz pot nik Vi sko vi ć, N., Rus, P. 2012: Ce lostno
načrto va nje jav ne ga pot niškega pro meta v ljub ljan ski ur ba ni re gi ji. Geo ri tem 20. Ljub lja na.
Na red, J., Er har tič, B., Raz pot nik Vi sko vi ć, N. 2013: Inc lu ding de ve lop ment to pics in a cul tu ral he ritage
ma na ge ment plan: Mer cury he ri ta ge in Idri ja. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 53-2. DOI: https://doi.org/
10.3986/AGS53404
Na red, J., Raz pot nik Vi sko vi ć, N., Cre mer-Shul te, D., Broz zi, R., Cor ti nes Gar cia, F. 2015: Ac hie ving
su stai nab le spa tial de ve lop ment in the Alps through par ti ci pa tory plan ning. Acta geo grap hi ca Slo -
ve ni ca 55-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.1631
Na red, J., Raz pot nik Vi sko vi ć, N., Ko mac, B. 2015: The Alps: A physi cal geo graphy, po li ti cal, and pro -
gram fra me work. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 55-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.1970
Na red, J., Smre kar, A., Bole, D., Ko zi na, J., Fridl, J., Po laj nar Hor vat, K., Ga bro vec, M., Re po lusk, P.,
Za vod nik La movšek, A., Se ver, B., Gan tar, D. 2011: Ino va tiv na stra te gi ja traj nost ne ga raz vo ja Občine
Idri ja. Ljub lja na.
No vak, P. 2016: Dok tor ji zna no sti – po us po sab lja nju po pro gra mu mla dih ra zi sko valcev in pri ja ve na
Za vo du RS za za po slo va nje, 2012–2015. Med mrežje: https://www.arrs.gov.si/sl/ana li ze/inc/
Ana li ze/DR-MR_2012-2015.pdf (15. 11. 2017).
Pa lang, H., Print smann, A., Kon koly Gyuró, É., Ur banc, M., Sko wro nek, E., Wo loszyn, W. 2006: The
for gotten ru ral lands ca pes of Cen tral and Ea stern Eu ro pe. Lands ca pe eco logy 21-3. DOI:
https://doi.org/10.1007/s10980-004-4313-x
Per ko, D. 2010: Ana li za geo graf skih bib lio graf skih enot gle de na pra vi la jav ne agen ci je za ra zi sko valno
de jav nost Re pub li ke Slo ve ni je. Geo graf ski vest nik 82-2.
Per ko, D., Zorn, M. 2016: Se dem de set let ra zi sko vanj na Geo graf skem in šti tu tu An to na Me li ka ZRC
SAZU. Geo graf ski vest nik 88-2. DOI: https://doi.org/10.3986/GV88207
Po ro či lo o delu ZRC SAZU 2006, 2010, 2012, 2014 in 2016. Ljub lja na.
Pra vil nik o po stop kih (so)fi nan ci ra nja in oce nje va nja ter sprem lja nju iz va ja nja ra zi sko val ne de jav nosti, 2016.
Med mrežje: http://www.arrs.gov.si/sl/akti/prav-sof-ocen-sprem-ra zisk-dej-avg2016.asp (15.11.2017).
Raz pot nik Vi sko vi ć, N., Na red, J., Ur banc, M. 2008: Po go vor v ka var ni: soočenje teo ri je in prak se. Geo -
graf ski vest nik 80-1.
Raz pot nik Vi sko vi ć, N., Ur banc, M., Na red, J. 2013: Pro stor ska in raz voj na vprašanja Alp. Geo ri tem 12
Ljublja na.
Re snik Pla ninc, T. 2006: Vred no te pro sto ra kot in te gral ni del izo braževa nja. Geo graf ski vest nik 78-2.
Re snik Pla ninc, T. 2008a: Geo grap hi cal edu ca tion and va lues of spa ce: a com pa ra ti ve as ses sment from five
Eu ro pean coun tries. In ter na tio nal Re search in Geo grap hi cal and En vi ron men tal Edu ca tion 17-1.
DOI: https://doi.org/10.2167/ir gee228.0
Re snik Pla ninc, T. 2008b: Vred no te pro sto ra v pro ce su geo graf ske ga izo braževa nja. Dela 29. DOI:
https://doi.org/10.4312/dela.29.2.21-35
Re so lu ci ja o ra zi sko valni in ino va cij ski stra te gi ji Slo ve ni je 2011–2020 (Re RIS11-20), 2011. Medmrežje:
http://www.pi srs.si/Pis.web/pre gled Pred pi sa?id=RESO68 (15. 11. 2017).
Rud beck Jep se na, M., Kuem mer le, T., Müller, D., Erb, K., Ver burg, P. H., Ha berl, H., Ve ste ra ger, J. P.,
An drič, M., An trop, M., Au str heim, G., Björn, I., Bon de au, A., Bürgi, M., Bry son, J., Cas par, G.,
Cas sar, L. F., Co nrad, E., Chromý, P., Dau gir das, V., Van Ee tve, V., Ele na-Ros selló, R., Gim mi, U.,
Iza ko vi co va, Z., Jančák, V., Jans son, U., Klad nik, D., Ko zak, J., Kon koly-Gyuró, E., Krau smann, F.,
Man der, Ü., Mc Do nagh, J., Pärn, J., Nie dertsc hei der, M., Ni ko de mus, O., Os ta po wicz, K., Pérez-
Soba, M., Pin to-Cor re ia, T., Ri bo kas, G., Roun se vell, M., Schi stou, D., Schmit, C., Ter ken li, T. S.,
Tre tvik, A. M., Tr ze pacz, P., Va di neanu, A., Walz, A., Zhlli ma, E., Reen berg, A. 2015: Tran si tions
in Eu ro pean land-ma na ge ment re gi mes bet ween 1800 and 2010. Land Use Po licy 49. DOI:
https://doi.org/10.1016/j.lan du se pol.2015.07.003
85
Geografski vestnik 89-2, 2017 Polemike
SICRIS 2017. Med mrežje: http://www.si cris.si/pub lic/jqm/cris.aspx?lang=slv&op des cr=home&opt=1
(27. 11. 2017).
Sto ja no vi ć, V., Đorđevi ć, J., Lazi ć, L., Sta men ko vi ć, I., Dra gi ćevi ć, V. 2014: The prin ci ples of su stai nab -
le de ve lop ment of tou rism in the spe cial na tu re re serve »Gor nje Po du nav lje« and their im pact on
the lo cal com mu ni ties. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 54-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS54407
Šmid Hri bar, M., Bole, D., Pi pan, P. 2015: Su stai nab le he ri ta ge ma na ge ment: so cial, eco no mic and other
po ten tials of cultu re in lo cal de ve lop ment. Pro ce dia – So cial and Be ha vio ral Scien ces 188. DOI:
https://doi.org/10.1016/j.sbspro.2015.03.34410
Šmid Hri bar, M., Le di nek Lo zej, Š. 2013: The role of iden tif ying and ma na ging cul tu ral va lues in rural
de ve lop ment. Acta geo graphica Slo ve ni ca 53-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS53402
Ur banc, M. 2008: Večdi men zio nal nost po kra ji ne: pri mer slo ven ske Is tre. Geo graf ski vest nik 80-2.
Ur banc, M., Boesch, M., Je len, I. 2007: Kul tu ra in re gio nal na po li ti ka: kul tu ra kot de jav nik re gio nalnega
raz vo ja Alp. Geo graf ski vest nik 79-1.
Ur banc, M., Fridl, J. 2012: Edu ca tion for ac ti ve ci ti zens hip in spa tial-plan ning pro ces ses: from teac her
to stu dent. Geo graf ski vest nik 84-1.
Ur banc, M., Na red, J., Bole, D. 2012: Idri ja: a lo cal pla yer on the global mar ket. Lo ca lity, Me mory, Recon -
struc tion: The Cul tu ral Chal len ges and Pos si bi li ties of For mer Sin gle-In du stry Com mu ni ties.
New cast le upon Tyne.
Ur banc, M., Per ko, D., Pe tek, F. 2008: Pri hod nost Alp in del fi me to da. Geo graf ski vest nik 80-2.
Van den Born, R., Arts, B., Ad mi raal, J., Be rin ger, A., Knights, P., Mo li na rio, E., Po laj nar Hor vat, K.,
Por ras-Go mez, C., Smre kar, A., Soet he, N., Vi ve ro-Pol, J. L., Gan ze voort, W., Bo na iu to, M., Knip -
pen berg, L., De Groot, W. T. 2017: The mis sing pil lar: eu de mo nic values in the ju sti fi ca tion of na tu re
con ser va tion. Jour nal of En vi ron men tal Plan ning and Ma na ge ment 60-10. DOI: https://doi.org/
10.1080/09640568.2017.1342612
Wain wright, E. 2015: Geo grap hers out of pla ce: in sti tu tions, (in ter)dis ci pli na rity and iden tity. AREA
56-4. DOI: https://doi.org/10.1111/area.12126
Zorn, M., Raz pot nik Vi sko vi ć, N., Re po lusk, P., Ferk, M. 2013: Pro stor ski in re gio nal ni raz voj Sre do -
zem lja – enot ni pri stop in iz bra na orod ja. Geo ri tem 22. Ljub lja na.
Zu ma gli ni, M., Na red, J., Al farè, L., Razpot nik Vi sko vi ć, N., Ur banc, M., Tap pei ner, U. (ur.) 2008: Par -
ti ci pa tion Pro cess in Re gio nal De ve lop ment: DIAMONT’s Pers pec ti ve. Bol za no.
12 Sum mary: (Un)li mi ted op por tu ni ties for geo graphy on the pro ject mar ket
(tran sla ted by DEKS d. o. o.)
Geo graphy is a com plex, ec lec tic, and ap plied dis ci pli ne; as such, it ought to be highly va lued in
to day’s so ciety and po li tics, which are mar ked by a de si re to trans cend the boun da ries of dis ci pli nes,
to coo pe ra te, and to seek re le van ce and ap pli ca bi lity. Con se quently, geo graphy should not have any exi -
sten tial prob lems. Whet her this is the case de mands ca re ful con si de ra tion, which this ar tic le con tri bu tes
to. It re lies on freely avai lab le in for ma tion from the Slo ve nian Re search Agency (ARRS) and the SICRIS
in for ma tion system. In an ef fort to pro vi de a con cre te exam ple, the ar tic le high lights the re search group
at the An ton Me lik Geo grap hi cal In sti tu te (GIAM) of Re search Cen tre of the Slo ve nian Aca demy of
Scien ces and Arts.
The fact that ARRS clas si fies geo graphy under the hu ma ni ties has a great im pact on its po si tion in
the Slo ve nian scho larly system; this is pro bably also a con se quen ce of geo graphy being taught at uni -
ver sity di vi sions de di ca ted to the hu ma ni ties. The po si tion of re searc hers at pub lic re search institu tes
is de fi ned by the for mal le gal fra me work of the pub lic sec tor, but they are the only ci vil ser vants wit -
hout bud ge ted posts. This has gi ven rise to a num ber of chal len ges, and at the same time the re is no
li mit to their num ber as well as a job classifi ca tion. The con cep tual orien ta tions of each re search group
86
Mimi Ur banc (Ne)ome je ne možno sti geo gra fi je na pro jekt nem trgu?!
are de fi ned in the re search pro gram fi nan ced by ARRS. With some re ser va tions, this could be ter med
in sti tu tio nal fun ding, which ho we ver does not co ver much more than the mi ni mum needs of a particu -
lar dis ci pli ne. Com pe ti ti ve fun ding is the re fo re ne ces sary for nor mal de ve lop ment of the field. Ove rall,
the fi nan cial si tua tion of re search is poor, and it was exa cer ba ted by the most re cent eco no mic cri sis.
Af ter many ef forts, it was agreed that public in vest ment in re search would rise to 1% of GDP by 2019.
Be cau se of low in vest ment, the suc cess rate in na tio nal ten ders is very low (Fi gu re 8), whe reby geo -
graphy sha res the ge ne ral fate of scho larly dis ci pli nes, es pe cially the hu ma ni ties (e.g., hi story).
The qua lity of re search work is a very com plex is sue. Here I of fer only a few bib lio me tric in di ca tors
that broadly shed light on this as pect. Wit hin Slo ve nian scho lars hip, in terms of ci ta tions geo graphy
re search groups (two from re search in sti tu tions and two from uni ver si ties) rank highly (Fi gu re 3) among
the top twenty groups in the hu ma ni ties (among 1,403 re search groups al to get her). Also as in di vi duals,
geo grap hers are highly ran ked on the sca le of the top hun dred re searc hers (Tab le 1). The to tal num-
ber of pub li ca tions by re search groups (Tab le 2) is lar ge, but only ra rely are the se inc lu ded in the top
quar ter of jour nals as in de xed by SNIP and JCR. Slo ve nian geo grap hi cal jour nals (Tab le 3) already made
great pro gress in being inc lu ded in ap pro pria te in di ces, but with re gard to their pro fi le and qua lity the -
re is still room for im pro ve ment.
Slo ve nian geo grap hi cal re search is cha rac te ri zed by an al most to tal lack of em ploy ment mo bi lity.
The em ploy ment mar ket ope ra tes only from the pers pec ti ve of being and re mai ning in the aca de mic
en vi ron ment (Tab le 6), but wit hin it the re is hardly any mo bi lity. The in for ma tion on work pla ce mo -
bi lity at GIAM shows that not all of the re searc hers are mo bi le and that EU pro jects (i.e., mee tings)
con tri bu te greatly to mo bility. Mo bi lity va ries from year to year and is con nec ted with the fi nan cial si -
tua tion. Ex ten ded re search work abroad (i.e., more than a month) is more of an ex cep tion than a rule.
In ad di tion to spa tial mo bi lity, in ter dis ci pli na rity is also im por tant for the in terc han ge of ideas, but
it is inap pro pria tely ca te go ri zed un der na tio nal re search po licy. The sharp and strict de li mi ta tion bet -
ween in di vi dual fields is par tially mi ti ga ted by the op por tu nity to apply for in ter dis ci pli nary pro jects,
for which the re is ex cep tio nally litt le fun ding avai lab le. On this point, Slo ve nian re search po licy dif -
fers con si de rably from the pre do mi nant Eu ro pean and glo bal con cept of in ter dis ci pli na rity. Des pi te
everyt hing, ap pli ca tions for and the im ple men ta tion of na tio nal pro jects in vol ve coo pe ra tion with ot -
her in sti tu tions and ot her areas. For the most part, coo pe ra tion ta kes pla ce with geo grap hers, and be yond
that more fre quently with tech ni cal dis ci pli nes than the hu ma ni ties.
EU pro jects have de mon stra ted the uni ver sal ap pli ca bility of geo graphy and geo grap hers, or the
pos si bi lity of coo pe ra ting in nu me rous pro grams (Tab le 8). In ter dis ci pli na rity ac qui red a com ple tely
new di men sion and an ex pan ded ran ge of par ti ci pa ting in sti tu tions (Tab le 9). The op por tu ni ties are
nu me rous and very di ver se, but the com pe ti tion is in ten se. As a re sult, the suc cess rate is low, and for
the GIAM re search group it ran ges from 10% in DG Re search pro grams (fra me work pro grams, H2020,
COST, JPI, and Era Net) to 23% in the de cen tra li zed Eu ro pean ter ritorial coo pe ra tion (In ter reg) pro -
grams. The strong inc lu sion of GIAM in the In ter reg pro jects is the re fo re no sur pri se (Fi gu re 12). Among
the rea sons for this, it is also worth men tio ning the to pics (spa tial chal len ges, re gio nal po li cies, and
na tu ral and cultu ral he ri ta ge) and modusoperandi of the se pro jects, which are a good match for geo -
grap hers. At the same time, the re has been a mar ked de crea se in the suc cess of pro jects in the H2020
pro gram, which ought to form the main part of every re search group’s EU pro ject port fo lio. Con se quently,
I see re ser va tion or lack of will to pre pa re the se kinds of pro po sals. The in for ma tion for the pan-Eu -
ro pean le vel shows that the H2020 pro gram is an »old boys’ game,« or that funds are con cen tra ted in
the lar gest in stitutions from we stern and nort hern Eu ro pe. The op por tu ni ties for smal ler in sti tu tions
from the po li ti cally weak and uninf luen tial coun tries of the »new« Eu ro pe are rat her li mi ted.
EU pro jects dif fer con si de rably from ba sic na tio nal pro jects. The se in vol ve curio sity-dri ven re search,
which de mands and pro mo tes crea ti vity, in no va tion, and risk. Ap plied re search is chal len ge-dri ven re -
search, in which the de mands of the client are at the fo re front. In rea lity, the boun dary bet ween the
two types of re search–at least in geo graphy–are very blur red, but the fact is that ap plied re search in
87
Geografski vestnik 89-2, 2017 Polemike
EU pro jects is ac com pa nied by many ad mi ni stra ti ve tasks that turn re searc hers away from fo cu sed re -
search work, but at the same they time ge ne ra te new and ge ne rally use ful skills and know led ge. Along si de
a sui tab le pro ject de sign and pru dent or ga ni za tion, work on ap plied EU pro jects can be con nec ted with
ba sic re search. The re is a vi sib le dif fe ren ce bet ween the pub li ca tions from the Se venth Fra me work Pro -
gram and the In ter reg pro jects. Many pub li ca tions were crea ted as part of the first, but the se were mostly
pub li ca tions in pre sti gi ous fo reign jour nals. The re sults of the In ter reg pro jects are more fre quently pub -
lis hed in jour nals and pub li ca tions of the par ti ci pa ting in sti tu tions. Judging from the pub li ca tions alo ne,
EU pro jects–with the ex cep tion of the Se venth Fra me work Pro gram and H2020–do not con tri bu te to
re search ex cel len ce, but they do have a so cial im pact and a po si ti ve inf luen ce on the pro fi le of the in -
sti tu tion.
The main chal len ges to em plo yers are con nec ted with plan ning work be cau se bu si ness ope ra tion
is an equa tion with many unk nown va riab les. Even if a re search group is suc cess ful in se cu ring fun -
ding for a pro ject, or ga ni zing the work is de man ding. The re is ne ver just the right num ber of pro jects;
the re are al ways too many or too few of them.
The cur rent at mosp he re in so ciety also af fects the at ti tu de to re search and un der stan ding it. The
dri ving for ce be hind re search should be cu rio sity and crea ti vity, whe reas sol ving chal len ges is what is
mostly fi nan ced. The ef fect of the grea test ac hie ve ments, which are a re sult of cu rio sity and re search
ent hu siasm, has only be co me evi dent with a de lay. Ho we ver, the EU ope ra tes in the fra me work of stra -
te gic cycles la sting se ve ral years, and it is ju sti fied to ask whet her we know what the chal len ges will be
af ter 2020. For the EU de ci sion-ma kers, the so cial scien ces and hu ma ni ties, along with geo graphy, seem
to have li mi ted use, even though the chal len ges of to day’s Eu ro pe are much more so cie tal, so cial and
cul tu ral than tech no lo gi cal. In Slo ve nia, the si tua tion is even wor se be cau se re search as a who le does
not hold a sui tab le pla ce in so ciety, and a clear sen se of anti-in tel lec tua lism is per cep tib le.
Ob tai ning pro ject fun ding is a game with a low chan ce of win ning, and the re wards are not al ways
sa tisf ying. The pre-award pha se is ex cep tio nally stress ful be cau se its suc cess is lin ked to re searc hers’
em ploy ment and so cial se cu rity, but the post-award pha se is nearly as de man ding, es pe cially be cau se
of the com plex ad mi ni stra tion. Ba lan cing the ru les from va ri ous le vels is a great chal len ge, es pe cially
in de cen tra li zed pro grams, in which first-le vel con trol is car ried out by Slo ve nian mi ni stries. The con -
tent of pro jects of ten ta kes a se cond pla ce to ad mi ni stra ti ve and for mal de mands.
The life of re searc hers is per va ded by ex cep tio nal un cer tainty. Ap pli ca tions are be co ming in crea -
singly de man ding and fre quent, and so time ma na ge ment is ex cep tio nally dif fi cult. It is not easy to ba lance
time for re search and pub li ca tion–which has be co me much more in ten se due to the ma xim of »pub -
lish or pe rish« –with appl ying for pro jects. Even re search work alo ne is not con cen tra ted and fo cu sed
due to si mul ta ne ous work on mul ti ple pro jects with dif fe rent dyna mics. It is good for in di vi duals’ and
groups’ pro ject port fo lios to vary, whe reby ba sic re search must be the core ac ti vity, of fe ring sup port
and ma te rial for ap plied re search.
A mul ti dis ci pli nary ap proach of fers geo grap hers many op por tu ni ties, but pit falls as well be cau se
of the loss of fo cus. A nar row orien ta tion, fo cus, and con ti nuity are ne ces sary for high-qua lity re search
work.
Na tio nal fun ding re mains a key sour ce throug hout Eu ro pe: only 8% of re search in the EU is fi nan -
ced from the com mon budget. Mem ber sta tes are res pon sib le for main tai ning ex cel lent ba sic re search.
Re search is an ex pressly long-term ac ti vity, and it is only in a stab le en vi ron ment that it is pos sib le to
ex pect the crea tion of new know led ge. The con tri bu tion of Eu ro pean projects to de ve lo ping the dis -
ci pli ne and re searc hers’ pro fes sio nal growth is clearly evi dent, but their con tri bu tion to de ve lo ping re search
ex cel len ce is not self-evi dent.
88
Mimi Ur banc (Ne)ome je ne možno sti geo gra fi je na pro jekt nem trgu?!