Možitev učiteljic splohl Clanek o možitvi tržaških učiteljic in opomba uredništva o tem — to natn je dalo porod, da se oglašamo tudi kranjske učiteljice. Eoleginja Gregoričeva iz Škednja je proti poroki učiteljic iz razlogov, ker je ta proti pedagoškim in družinskim načelom. Ne yidi nobenib vrlin pri učiteljici-materi. Učiteljice, ki ne čutijo poklica do učiteljstva, naj se poroSe. Poroka učiteljic ni humaniteta, marveč gola sebičnost. Poročene užiteljiee bi zanemarjale svoje dolžnosti. Učiteljice ne naarajo ravno poroke, marveč pokojnino namesto odpravnine. To so glavne misli referata tov. Gregoričeve, ki so jira tudi ostale koleginje pritrdile in sestavile memorandum na BSlovensko učiteljsko društvo." Cudile smo se, ko smo čitale ta izvajanja. Nerazsodni svet je proti osebni ženski svobodi — in temu se pridružijo še celo ženske same, učiteljice, odgojevalke, ki bi morale biti prvoboriteljice za svobodo in enakopravnost ženstva! Danes se odpirajo vrata omikanim in izobraženim ženam v razne stanove; prodira čimbolj načelo enakopravnosti ženstva z moškimi, zato smo s pravim obžalovanjem čitale izvajanja in sklepe tržaškib. učiteljie. Ali je res možitev učiteljie nasprotna pedagoškim načelom? Pedagogika je zbirka raznib. pravil in etiških naukov za odgojo, ki so lepi, resnični in potrebni, a v praktičnem življenju se le deloma, večkrat celo nič ne ozira nanjo. Glavno pravilo pedagogike je: Odgojuj v materinem jeziku! Kako se ravna po tem pravilu, vedo najbolje tržaški Slovenci. Tista slavna vlada, ki je potrdila pedagoške knjige, pomaga raznarodovati našo deco vsepovsod. Ako se na taka kardinalna vprašanja pri narodni odgoji ne ozira, potem se bo podrl svet, ako nastopa v šoli pri odgoji učiteljica-mati! Zakon je potreben že zaradi moralnega življenja. V tem oziru mora vladati odločna osebna sroboda. Edor ne čuti potrebe zakona, blagor mu, živi naj sam, pa tudi utnrje naj sam. Oni pa, ki boče stopiti v zakonski stan, naj sam dobro premisli, če bo sladak ali grenak, lahak ali težak. Eakor si bo kdo postlal, tako bo spal; to vse sodi v zasebno družinsko razmerje. V človeški družbi morajo biti zastopani vsi stanovi. Ako bi ne bilo bednih in potrebnih, bi ne bilo boja za krub, bi ne bilo plemenite sebičnosti. Iz take sebičnosti smo si izvolile tudi učiteljice svoj stan, da nam je mogoče živeti; sebičnost je tudi prirojen človeški nagon, ki se za njim peha ves svet. Mar se naj samo učiteljice iz humanitete odpovemo plemeniti sebičnosti? Oe se torej omoži kaka učiteljica ali če jo kdo poroči iz sebičnoati, to nikogar nič ne briga. Sama bodeta nosila udobnosti, križe in težave zakonskega stanu. Sama bodeta odgovorna za svoj obstanek in odgojo svojih otrok. Ako bi katera zanemarjala s?oje stanovske dolžnosti zaradi zakona, so tukaj predstojniki, ki morajo temu odpomoči — dolŽDOsti stanu se morajo izpolnovati natančno in točno, drugače pride kazen. Tako je v drugih stanovih — in tako mora biti tudi pri nas. Družina je podobna malemu kraljestvu, v katerem kraljujeta in gospodarita srobodno t mejah zakona in ljubezni oče in mati. Oba morata skrbeti za obči blagor svojega malega kraljestva. Ako sta pridna, varčna in sporazumna, jima gre gotovo dobro. 0 družinskib. razmerah je težko govoriti, ker tu pridejo v poštev neštete okolščine. V vsaki družini so druge razmere, druge zmožnosti, druge navade. O6e in mati morata znati uporabljati razne krajevne, družabne in eksistenčne raz- mere v svoj prid, če hočeta izhajati z družino in ne zabresti v bedo in pomanjkanje. Tudi učiteljica-mati se mora prilagoditi svojim razmeram tako, da bo izpolnovala nalančno svoje stanovske dolžnosti in obenem ne zanemarjala domače hiše, zlasti pa odgoje svojib. otrok. Kdor ob dobrem zaslužku ne zua udobno urediti svoje domače hiše in domačega razmerja, ta je slab gospodar. Poslediee tega mora nositi sam. Ako pa kdo vestno in natančno izpolnuje sroje stanovske dolžnosti, so zasebne družinske razmere njegova stvar. Zato se čudimo [izjavi tov. Gregoričeve, da ne vidi nobenih vrlin pri omoženi učiteljici. Ako ta zadostuje svojemu stauovskemu poklicu, je dovolj velika vrlina, druge vrline bi bilo smešno zahtevati. Kaj čudno pa done na uho besede: »A če se boji pomanjkanja, naj bo oprezna, komu reče usodepolni: da." Torej ljubezen, blago srce in sorodstvo duš je po njenem mnenju postranska stvar, pryo je denar in udobnost, na to glejmo učiteljice ali pa ostanimo same. Mar tvori dobra eksistenca v zakonu vso srečo? Dvomimo! Izvajanje pa, [da bi bila noseča učiteljica v izpodtiko užencem, je smešno. To je nekaj vsakdanjega, vedno in povsod vidnega. če pa bi bilo morda za šolo neprimerno, ali se temu ne odpomore lahko s primerno obleko, v izrednem slučaju z dopustom? Kdor se pohujšuje zaradi materine nosečnosti, je že prej pohujšan. So druge okolščine, ki otroke pohujšujejo v mnogo večji meri kakor to — to je razbrzdana cloveška družba, ki jo otrok povsod vidi, opazuje in posnema. Le ne iskati v pedagogiki nauka za izpodtiko, raztresenje jn razmišljenje v onem, brez česar bi bila pedagogika brez pomena! Tudi trditev o času poroda zaradi dopusta in nadomestoyanja ne drži. Po tej trditvi bi moralo učiteljstvo vzeti patent na svoje zdravje. Ali ne zbolijo v mnogih slučajib. in za dlje časa tudi neporočene učiteljice ia učitelji? Edo se izpodtika pa takrat, ako dobijo ti dopust in namestnika? Menda nihče! ObSe je znano in je tudi neovrgljiva resnica, da je mati glavni steber pri odgoji otrok. Komu ni znana materina ljubezen do svojih otrok? Odrasli se spominjajo se v sivi starosti one zlate, otroške dobe, ko ,so uživali materino ljubezeD, nauke in opomine. Pri tem ima veliko ulogo izobrazba. Izobražene matere odgojujejo svoje otroke boljše, temeljitejše in vestnejše kot neizobražene, o tem se vsakdo lahko prepriča v navadnem življenju. Učiteljicamati bi lahko služila za zgled pri odgoji ia ne v izpodtiko ali celo zanemarjenost. Trditev, da bi stanovske dolžnosti ovirale pri odgoji svojih otrok, je ničeva. Ali so matere na kmetih vedno doma? Koliko dela imajo kmetiee izven družinske hiše, je obče znano, pasiznajo vendar pomagati, akoravno nimajo sredstev za izobraženo vzgojiteljico. Kaj pa ženstvo v drugih stanovih, trgovini, obrtih in raznih uradih? Ako si znajo te matere pomagati, ki uporabljajo mnogo več časa za delo in zaslužek izven domače hiše, si bo znala raenda pomagati tudi pametna učiteljica-mati, ki je odsotna 5 do 6 ur na dan, a ima poleg tega še po dva popolnoma prosta dneva v tednu. Nasvet, da naj se pomožijo one mlade učiteljice, ki se dolgočasijo v šoli in komaj čakajo konca pouka, zaradi česar trpi pouk ia napredek, diši nekako po denunciantstvu in nerazsodnosti, kar ne bi smelo nikdar priti iz ust učiteljice-odgojiteljice. Mlad učitelj kakor učiteljica sta polna življenja. Njima je svet raj, posajsn s cvetjem, zabavo in kratkočasjem. Ce o solzni dolini še nimata pojma, pa pride zanesljivo pozneje z življenjem, z bridkimi izkušnjami ia prevarami. Čimbolj in čimprej jih izmodri življenje, tembolj se zbuja v njih lju- bezen, vnema in važnost do stanu in poklica. Kdor mladim učiteljicam njih živahnost in veselje do življenja zameri, svedoči, da ne pozna žitja mladosti — to je človek brez s r c a — kreatura1 Kdo je kriv, da je prišla koleginja Gregoričeva in z njo druge slovenske tržaške koleginje do tega obžalovanja vrednega sklepa? Napačni predsodki so krivi in nihče drugi. Še danes so v orientu žene sužnje svojih mož, že danes smatra necivilizovan svet celo pri nas ženstvo za manj vredno od moštva. Žena je čislana pii mnogih le za uživanje strasti, drugi jo pode milostno v kuhinjo, tretji jo čislajo kot mater in odgojiteljico — v r e s n i c i pa zasluži žena zaradi svoje p o ž r t v o v a 1 n o 8 t i, pridnosti, delavnosti, dušnih zmožnosti in vsestranske usposobljenos t i popolno osebno svobodo in euakopravnost _ moškim spo1 o m. Osebna svoboda in enakopravnost ženstva _ moštvom stopa polagoma, a mora priti s časom t poloem obsegu na dan. U č i t e 1 j stvo je p r v o sklenilo boriti ae Bavsičrtivceli naši državi za enakopravnost učiteljiczučit e 1 j i. Enaka odgoja, enak trud, enaka plača in enake pravice je naše geslo. Danes vidimo stopati ženo v razne stanove. Odpirajo se ji vrata v srednje in visoke šole, T zadnjem času je naša vlada dovolila ženstvu Tstop v razae obrtne šole. Ženstvo je zastopano ne samo pri učiteljstvu, ampak tudi pri pošti, v veliki meri v trgovini, v raznih obrtih in uradih. Ako si zna žena pošteno služiti kruh, mendaji bo dovoljenotudi uživati ga svobodno posvojivolji. Ako si zna žena _ama zaslužiti kruh, bi bilo jako smešno in nesmiselno, ako biji kdo zapovedal, da ga mora 8 a m a u _ i t i. Smešno in nesmiselnojetorej, dabisiuesmela žena po svoji lastni volji ob dobrem zaslužku izvoliti zakona in družinske udobnosti. Kdorjetemu nasproten, živiv napačnih predsodkih. Učiteljicam na Kranjskem se le s prošnjo dovoli nekaterim zakon. V zadnjem času se sliši, da se namerava odvzeti poročenim bivšim U-iteljicam celo pokojnino. S stališča osebne avobode in enakopravnosti je za učiteljice velika krivica, ako se jim zabranjuje zakon, š e večja v nebovpijoča krivica bi bila pa, ako bi se poročenim ufiiteljicam odvzela pokojnina. Ali ni to sad n.jenih dolgoletnih študij in muk? In če se poroči, ali ne potrebuje ravno tako težavno zaslužene pokojnine? Zasluge pa6 ostanejo iste. Društvo U-iteljic na Kranjskem naj bi se o teh zadevah čimprej posvetovalo in odposlalo na merodajno mesto resolucijo glede enakosti pri bodočem urejevanju učiteljskih plač, glede pokojnine, da jo omožene u.iteljice uživajo r isti meri kakor učitelji, in glede možitve nčitelja. S 1 a v i c a.