Skrb družbe za ostarele Ijudi
že dolgo je anano, da je tafco v Jugoslavjji kot v ostalih dirža-vah Evrope fiutiti iz leta v le-to večje pomanjkanje domov za ostarele, kar je po mnenju strokovnjakov posledlca vedno bolje organizirane zdravstvene službe in drugačnega načina življenja y sodbbnih družinah. Mladi želdjo živetd svoje življe-nje, takšno, ki ustreza njiho-
smo se pogovarjali o novozgra-jenem prizidku doma počitka na Poljanah.
Stari dom na Poljanah je se-stavni del doma upokojencev na Taboru. Zaradi dotrajano-sti stare stavbe je tailo nujno treba zgraditi prizidek. Bilo je že mnogo dogovarjanja o grad-nji, vendar pa zaradi številnih ovir do gradnje objekta ni pri-
saj je btilo prosilcev mnogo več kakor postelj. V domu so sedaj dvoppsteljne sobe z vse-mi pritaikidinatmd. Poleg sofo so v njem tudi skupni prostori kot jedilnica, prostori za dru-žabna srečanja in podobno. Vsaka soba ima tudi svoj bal-kon. Ker ima novi prizddek primerno lokacijo, je njahov pomen še toliko večji. V oko-
vim željatn. Starejši ljudje, nji-hovi starši in sorodniki, s ka-terimi žive v skupnem gospo-dinjstvu, pa hočejo živeti na syoj način. Zaradi tega priha-ja do sporov, ki povzročajo vse večji odhod starejših v dom za ostarele.
Omiliti je treba tegobe, ki spremljajo proces staranja. Na svetu je čedalje več starega prebivalstva, ki potrebuje nego, zlasti pa občutek, da so svoji najbližji okolici ravno tako po-trebni kot v mladih letih. Prav zato skušajo v najnovejšem ča-su graditi domove tako, da je povezanost med njihovimi pre-bivaloi kar najtesnejša ter da slednji še naprej ohranijo sti-ke z mlado generacijo. Prav to pa je gotovo eden izmed faktorjev, ki jim pomaga pre-magovati bodisi bolezenske bo-disi duševne težave.
Večinoma starostnikov nima na voljo zadostnih sredstev za vsakdanje življenje, ker njiho-vi dohodki ne morejo dohajati vse bolj rastočih cen osnovnih življenjskih stroškov. Važno pa je tudi pomanjkanje možnosti, da bi starostnik ostal aktiven.
Tu Je treba omeniti tudi po-manjkanje stanovanj, ki so za mnoge stare ljudi zaradi viso kih najemnin nedosegljiva. To je le nekaj problemov, s ka-terimi se dnevno srečujejo ta-ko zdravstvena služba kot do-movi za ostarele in ne nazad-nje starejši ljudje, ki jih je, kot kažejo zdravstvene statisti-ke v primerjavl z afctivmim pre-bivalstvom, zelo veliko. Leta 1950 je bilo pri nas registrira-nega že 7,8 procenta prebival-stva, starega več kot 65 let. Od tedaj dalje to število ne-prestano narašča. Prav zato je potreba po gradnji domov ta-ko poudarjena.
Kakšne so današnje potrebe po domovlh in kakšne težave spremljajo vse, ki so zadolže-ni za njihovo čimprejšnjo po-stavitev, nam je pripovedovala direktorica doma upokojencev *na Taboru Meta Bele, s katero
šlo. Glavni vzrok je bilo po-manjKanje denarja. V dom upo-kojencev na Taboru je priha-jalo vse več prošenj upokojen-cev in upokojenk za sprejem. Vseh niso mogli sprejeti, saj so se za spirejem zanimali tu-di prebivaloi iz okoliških kra-jev (Kamnik, Domžale in po-dobno).
Kakšen pritjisk je na spre-jem v dom, pove že podatek, da prosi za sprejem v novi pri-zidek na Poljanah prek 600 in-teresentov, medtem ko jih lah-ko sprejmemo v to stavbo le 130. Med temi je treba upošte-vati, da bodo sprejeti tudi ne-kateri ostareli iz starega po-slopja na Poljantih.  ,
Zato pristojni argani že se-daj razmišljajo o gradnji do mov v šiški in za Bežigradom, ki bi sprejemali tamkajšnje prebivalce. Ob tem pa je tre-ba povedati, da bo gradnja teh domov po prvih strokovnih ocenah občutno dražja kot pa je bil prizidek na Poljanah.
Ta je veljal dve stari mili-jardl 700 milijonov dinarjev. Že tu ni bilo lahko zbrati po-trebnega denarja, saj so gra& njo podprld Stevilna financerjd.
Med tistimi, ki so gradnjo finančno podprli, je treba ome-niti občino Center, ki je pri-spevala 410 starih. miilijonov, republiSki sklad za urejanje stanovanjskih zadev upokojen-cev (milijardo 815 starih mili-jonov), podjetji Megrad in Slo-venijales sta gradi'telju zagoto-vili kredit. Slovenijales je pri-speval opretno v znesku 120 starih milijonov, podjetje Meg-rad pa je dalo 280 starih mili-jonov. šele tx3Okšna vsota de-narja je omogočila dokončanje objekta, na katerega prosilci čaikajo že precej dolgo.
V začetku so projektant in gradbeni odbor predvidevali le enoposteljne sobe, v katerih naj bi prebivalo 86 ljudi. To so morali kasneje  spremenitd,
lici doma je gostejši promet le po Poljanski cesti, medtem ko je v Ulici talcev še znat-no manjši. Prav na tej stra-ni so balkoni, na katerih bodo lahko starejši Ijudje posedali, ne da bi jih motfii hrup 2 uli-ce.
V novem prizidku bo dom-ska uprava dajala hrano tudi zunanjim obiskovalcem. Po-skrbljeno bo tudi za dietične bolnike. Tudi v domu na Tar boru je tako. Po mnenju di-
rektoraoe Mete Beletove ne gre tu le za pomoč zunanjim obi-skovalcem Cmed katerimi ne manjka študentov in ddjakov), pač pa za to, da se starejšim omogoči tesnejši stik z mladi-mi.
Ljudri po mnenju Mete Bele-tove ne smemo osamiti, treba jih je vključiti v družbenopo-lifcično življenje v krajevni skupnosti. Dom mora biti ti-sta ustanova, ki staremu člo-veku daje občutek varnosti, kjer mu je treba pomagati, ko-likor se le da. Pa naj gre tu za zdravniško oskrbo ali pa za pomoč ob duševnih stiskah, ki spremljajo  starejšega  človeka.
Ce pa hoče dom izpolniti na-štete naloge, mora imeti dovolj zdravstvenega kadra. Znano je, da tega že leta primanjkuje. Kako ga zagotoviti? S tem se ukvarjajo strokovnjaki zdrav-stvene službe. Vsaka ustanova pobrebuje poleg medicingkah se-ster še negovalke. Dobi pa jih lahko le tako, da jim zagotovi ustrezne osebne dohodke in jim nudi stanovanje.
Prav pri izgradnji doma na Poljanah se je videlo, da tega kadra še ni dovolj. Vzrok so stanovanja. Po enem načrtu naj bi jdh starejši, ki se iz svo-jih dosedanjih stanovanj seli-jo v dom, prepustili strežnemu osebju, zaposlenemu, v novem domu.
Poleg osnpvnošolske izobraz-be bi morala strežnica imeti dovoij znanja in asnovne nege bolnika, poznati gospodinjske predmete iin imeti raoralne kva-litete, tarez katerih v bistvu tega napomega poklica ne mo-re opravljati.
Strežnica mora dobro pozna-ti svojega oskrbovanca, njego-vo osebnost, saj ji to olajša delo, po drugi stirani pa se tu-di oskrbovanec laže prilagodi na življenje v domu.
Stari ljudje, vajenl okolja, v katerem so živeli tudi več de-setletij, se novemu le težko pri-lagodijo. Odtod tudi težave z njimi, na drugi strani pa upra-vičena zahteva po osebni zre-losti negovalk, ki jim dnevno pomagajo pri drobndh. opravi-lih.           •
NEGOVALKA PRIPOVEDUJE
»Sedanji dom na Poljanah je tako dotrajan, da je bdla graditev novega več kot nujna,
nam je povedala Marija Pan-čur, negovalka v sedanjem do-mu. Za poklie negovalke se je odločila pred petimi leti, ko je pričela delati v sedanjih pro-storih.
»Tu je življenje- vae prej kot prijetno, čeprav je res, da se mlad človek marsičermi priva-di. Dom je že toliko star, da je potreben temeljite prenove vseh prostorov. V njem dela približno 20 negovalk in sedem sester, ki imajo glede na ve-liko oskrbovancev in oskrbo-vank preoej dela. Tega le stež-ka zmagujejo. Neredko ?e zgo-di, da morajo skrbeti za več ostarelih, kot pa je bilo prvotno določeno. Delo je še oteženo zaradi premajhnih pro-storov, v katerih se giblje — celo po devet ljudi. Kakšna je gneča in kako je težko delo z ljudmi, pa Jahko povedo le ti-. sti, ki morajo žSveti ali pa ust-varjati kolikor toliko znosno vzdušje v dotrajanih prostorih.
Sama oskrbujem 10 ljudi. Te-žave nastanejo že tedaj, ko po-spravljam okoli njih ali pa jim pomagam pri oblačenju. Nič manjše niso pni umivanju. Znano je, da si nekateri izmed njih iz zdravstvenih razlogov ne morejo pomagati in so zato v celoti odvisni od moje pomo-či. Pravijo, da v novem domu ne bo takih protolemov, saj bo-do tja prihajali le taki ljudje, ki se lahko gibljejo.
Koliko ljudd bo v novem do-nau, še ne vem. Prav tako pa ne vem, koliko jih bom oskr-bovnla. Vsekakor bo delo v njem mnogo lažje kot v sta-rem, saj bo v njem vse bolje urejeno. Tu mislim zlasti na sanitarije po sobah, za skupne prostore po posameznih nad-stropjih in za lastno kuhinjo, ki je sedaj ntmamo Zato moramo hrano vsakdan vozsiti iz doma upokojencev na Ta- | boru. Kako velika je stiska s sedanjdini skupnimi prostori, namenjenimi za. zabavo in raz-vedrilo, pove že podatek, da moranio imeti sestanke osebja kar v domu na TaTooru.
Poleg obifiadne zabave v sikupmih prostoniih, namen;jene upravnemu, strežnemu osebju in ostarelim prebivalcem, bo-do vsem na voljo tudi kultur-ne prkeditve, ki bodo poživile dosedanje, večkrat enolično življenje.
.       D. C.