Književnost in umetnost. —k Vitomilova železnica. Spisal Jos\y Korban, nadučitelj v Gornjem gradu. Vsebina; Naša Majdica. — Majdica se dolgočasi. —• »Vitomil nai pride ...« — »Železnico napravite. pa pridemo«. »Juhuhu! Kolodvor že imaipo!« — Goispod inženir pride... — Gospod inženir se lotidela. — Gospod inženir prejrae- plaeilo.— Sitnosti in težave inženirjevega poma-srača. — Gospod nadgobar. — Gospod Andrej. —• Gospod Andrej pripoveduje. — Skalariev Tonček dobi novega delodaialca. — Tončkov delodajalec se ponesreči. — S iPticami selivkami. — Toplo oripOTOčamo za vse šolafske knjižnice. —k Jos. Zupanc: »Konserviranje sadja in vsakovrstne povrtnine za domačo uporabo«. Knjižica pod tem naslovom ie izšia sedai že v 4 natisu. kar gotovo govori za nie.no notrebo in praktičnost. Na men ji ie. da razširja spoznavanje raznih načinov konserviranja in uporabe sadja in povrtnin.' unošteva pa oredvsem one načine. potom katerih ie rriogoče v kratkem času in z malimi sredstvi konservirati velike množine ter tako oskrbeti gosoodinjstvo s svežimi živili v dobi, ko teh v naravi ni mogoče dobiti V potrebo racijoneinega konserviranja nas uvaja ooliuden pouk o bakterijah in njihovi kvarljivosti nadalje najdeš v I. delu knjižice vsa flotrebna navodila o sušeniu sadia ki sra pisec po pravici smatra za naivažnejši način njegovega konserviranja in o vkuhavaniu sadia. o napravljaniu sadnih kompotov, sokov. odcedkov ter neopo.inih sadnih »iiač. o prirejanju sadnih zdrizov (želej) in mozg, sadnih pašt in sadnih sirov. raznih iasrodnih vi- nih in Sadnih likeriih. Poučuje nas torej o najraznovrstnejšem v vsakem gosoodinjstvu možnem UDorabljanju sadja, ki pri nas še dolsjo ni tako. kakor bi si ga iz narodno-eospodarskih ozirov smeli želeti. Pri oddelku o sadjevcu in hruševcu nas seznanja nisec z razumni-m ravna-niem ori naoravlianiu te zdrave pijače. covori pa tudi o njenih napakah ter o njihovi odinravi. 0'ziroma preprečenju. I. del zakliučuje oraktično navodilo o pripravlianiu sadneira kisa za dom in prodajo. Vsi mnogoštevilni recepti v knjiefi so pre- izkušeni in i>rireieni tako.da se sadnokonserviranje izvršuje r>o njih ob najniže mogočih izdatkih; iz istega vzroka razkazuie pisec razno uporabo sadja pri drutnh narodih med prostim ljudstvom ki gotovo stremi po dobri kvantiteti in kvaliteti, Skuša pa to doseči z najbolj ornejenimi stroški. — Isto načelo opazujemo v II. delu ki govori o konserviranju povrtnin, in sicer o konserviraniu v patentovanih steklenicah. v kisu ali v soli. Pri tem se ne obrača le na manj znano ali vsaj v kmetskih gospodinistvih mani navadno vkuhavanje v konservnih in navadnih Steklenicah. mafveč daje tudi podrobna praktična navodila za obče udoimačeno kisanje zelja in repe. — Kot dodatek zakljuouje knjigo navodilo o konserviranju mesnih jedil. v patentiranih kozarcih, ki je posebno prilično v odležnih krajih. kjer ie inteligenca, n. pr. uči-teljstvo pogosto iprisiljeno klicati na pomoč oblasti, da dobi slabo a dracro hrano v vaški gostilni. — Radi te tako raznovrstne praktične vsebine smo prepričani, da se ob knjigi ne bodo spodtikaJli niti najhujši protialkoholiki ker vsebuje recepte iti navodila za naoravlianje alkoholnih sadnih izdelkov; sai t>o drugi strani njim samim nudi dovol.i navodil za brezalkoholno uporabo sadja. — Knjjgo ki ie pisana poljudno, preiprosto in vseskoz lahko umljivo. prav totflo priporočamo našim gospodiniam. eospodinjskim šolam in tečajem, kakor tudi učiteljstvu osnovnih in meščanskih šol. ki umeva svpie naloge v narodnoprosvetnem delu med ljudstvom tudi v racione^no-gosDodar^skem oziru. —k Srpski Književni Glasn'k od. 1. V. 1923. Nova Serija Kn.i. IX. br. 1, ima sledeči sadržal: Crvene macrle. odlomak iz roimana. Drag. Vasij: Osveta. pripovetka. A. Lavdan: Pesma Putnika, pesma. G. Krklec: Serafina. pesma H. Hajne: Vetranovičeve binske Scene. Dr. P. Kolendič: 0 filozofiji i filozofiranju (I.) P. Slankamenac; O Gog-olju. J. Prodanovič; Umetnički pregled: Pozdrišni pregled; Ekonomski .pregled: Politički pregled; Ocene i prikazi: Beleške. Štev. 1089.